Poštnina plačana v gotovini StGV. 25. V Ljubijart', v peteic dne 20. junija 103fa. LCJtO lli. Izhaja vsak Cetrt«>R pop.; X. . . dan noprel - Uredništvo: tjubliana, MiKloSi-fceve c.- Kefpnkirana pisma se ne sprejemajo s^osamezna ilevllka Din l'5o — Cena: za 1 mesec Din 5--, za Četrt leta Din 15--. za pol eta Din 3o -; za Inozemstvo Din 7 - (mesečno) — Oglas: po dogovoru Oglasi, reklamacije ln naroEnlna na upravo MIKloSICeva cesta (palaCa Delavske zbornice) I. nadstropje — Jugoslovanska strokovna zveza DELAVSKA Ol-kojnino. Citirani zakon ne predvideva izjemnih odredb za one, ki so v siužbi onemogli ati bili poškodovani, ker zahteva zakon za vseh 10 let efektivne službe v reguliranem svojstvu in istočasno anulira vse nasprotne določbe zakona o državnem prometnem osebju. Z ozirom na izjemen položaj in dejstvo, da se na mesta uslužbencev postavljajo železniški dnevničarji, ki žc pred tem delajo isti posel v državni službi, prosimo, da se izvrši izprememba zakona o pridobitvi pravice na osebno pokojnino za državno prometne osebje v toliko, da v pogledu pridobitve pravice osebne pokojni.-ne za prometno osebje veljajo predpisi zakona c državnem prometnem osebju, in da se prizna v efektivna leta za pridobitev penzije ves oni čas, katerega so prebili v delu pri državnih prometnih ustanovah, bilo v reguliranem ali neregulira-neni svojstvu. Gospoda predsednika kraljevske vlade prosijo predstavniki vseh železničarskih društev, da izvoli vsa navedena vprašanja, katera so iznesena v spomenici hitro rešiti. Pripominjamo še, da predstavniki železničarjev dolgo časa niso imeli namere obrniti se osebno na g. predsed-ka kraljevske vlade, ker so jim bile znane težkoče pri izvajanju vseh nalog, poverjenih mu od Nj. Vel. kralja. Toda ker je potreba železničarjev zelo velika in odpomoč nujna, so se odločili, razjasniti tudi samemu gospodu predsedniku kralj, vlade vrlo težak položaj v nadi, da bo gospod predsednik s svojo spretno roko in s sodelovanjem ministrskega sveta našel možnost za povoljno rešitev iznesenih vprašanj tako v interesu državnih prometnih naprav kot njihovih uslužbencev. Spomenica. Pravilnik za pomožno osebje državnih prometnih ustanov. Pomožno osebje državnih prometnih ustanov — v prvi vrsti pomožni delavci in profesionisti — se nahajajo v zelo kritičnem položaju, ker so še danes regulirani njihovi delovni pogoji in odnošaji z začasnim pravilnikom iz leta 1920, ki že davno ne odgovarja več življenjskim prilikam. Po letu 1020 so dobile železničarske * I sindikalne organizacije od poedinih ministrov prometa obljube, da se bo v najkrajšem času izda! definitivni pravilnik. Ta provizorij pa traja že 10 let, čeprav je bilo z zakonom o državnem prometnem osebju od 1. nov. 1923 v členu 6 zadnji odstavek odrejeno, da bo minister za promet po zaslišanju ministr. sveta predpisal pravilnik, s katerim se bodo regulirale plače in odtali službeni odnošaji pomožnega osebja. Ta pravilnik danes po 6 letih od razglašenja imenovanega zakona še ni izšel in vobče ni regulirano vprašanje plač in starostnega zavarovanja železniških delavcev znašajo danes od 600 do 1000 Din, a plače profesioni-stov do 1400 Din, kateri zneski nikakor niso dovolj visoki za preživljanje samega delavca brez družine. Ne samo interes osebja, ampak tudi interes državne prometne ustanove je, da se razmere delavstva do uprave in obrabno definitivno regulirajo in uredi vprašanje starostnega zavarovanja. Zbog nezadostnih plač je padla tudi produkcija v vseh strokah službe. V interesu državnih prometnih ustanov in prizadetih delavcev smatramo, da je potrebno brez odloga rešiti vprašanje delavcev in prosimo, gospoda predsednika kraljevske vlade, da izda naredbo, da se takoj predpiše pravilnik za pomožno osebje državnih prometnih ustanov. Delavske razlike. Državne prometne ustanove dolgujejo že od leta 1923 železniškim delavcem in prefesionistom v prvi vrsti onim na teritoriju direkcije državnih železnic v Ljubljani razliko med plačami po začasnem pravilniku iz leta 1920 in urninami po na-redbi M. S. br. 72-1923 in odlokom G. D. br. 7355-23. V smislu odloka G. D. br. 7355-23 bi se morala izvršiti prevedba der lavcev iz plač predvidenih v čl. 7 začasnega pravilnika na urnine s 1. sept. 1923. Ta prevedba pa se je izvršila v poedinih direkcijah postopoma in poleg tega niti v isti direkciji ne istočasno za vse delavce, ampak najprej v delavnicah, pozneje v ! skladiščih in sekcijah za vzdrževanje pro-■ ge, medtem ko se je prevedba postajnih in j skladiščnih delavcev izvršila šele leto dni kasneje. Za izplačilo dolgovane razlike de-i lavcem je potreben kredit v iznosu 16 milijonov 500.000 Din in je Generalna direkcija državnih železnic z odlokom G. D. F. O. br. 04.32-29 od 1. nov. 1929 odredi-i la, da se imajo do 10 dec. 1929 predložiti finančnemu oddelku Generalne direk-j cije plačilni spiski za izplačilo razlike dev-j lavcem. Prosimo, da se odredi ministru financ, da ugodi predlogu g. ministra za promet i ter odredi zadostni naknadni kredit za I izplačilo dolgovane diference železniškim delavcem. Delavski krediti. V vseh oblastnih direkcijah je v bud-žetskem letu 1929-30 primanjkovalo kredi- ta za izplačilo plač železniškim delavcem in to v prvi vrsti delavcem za vzdrževar nje proge. Na teritoriju direkcij državnih železnic v Zagrebu in v Sarajevu so se poslali delavci na brezplačen dopust in to v poedinih sekcijah celo za čas do 2 mesecev. V budžetu za tekoče budžetsko leto niso odobreni zadostni krediti, ampak so krediti za poedine sekcije celo zmanjšani in preti nevarnost, da se bodo v tem letu pošiljali delavci še rta daljši brezplačni dopust in bodo s tem družine delavcev obscr jene na gladovanje, medtem, ko bo delo pri popravljanju in vzdrževanju prog prekinjeno, kar bo zmanjšalo varnost prometa. Poleg tega pripominjamo, da se plače železniških delavcev že več let ne regulirajo in ne povečavajo, ampak so bile te plašče s 1. aprilom 1927 zmanjšane za 10% radi pomanjkanja kredita. Položaj delavcev na železnicah je danes zelo nepovo-Ijen in primanjkuje dobrih delovnih moči ter je zopet nastopilo stanje, ki je bilo uradno ugotovljeno v razpisu M. S. br. 72-23. Prosimo gosp. predsednika kralj, vlade, da posveti tej spomenici posebno pažnjo in odredi, da se posameznim železr niškim direkcijam pravočasno odobri zadosten naknadni kredit, da se tako odvrne odpuščanje ali pošiljanje delavcev na brezplačen dopust in zopet regulira delavske plače. Predstavniki vseh železničarskih društev prosijo, gospoda predsednika kralj, vlade v imenu vsega delavstva, zaposler nega pri državnih prometnih ustanovah, da posveti delavskim vprašanjem še prav posebno pažnjo in odredi, da se člmpreje definitivno regulira vprašanje delavskega pravilnika starostnega zavarovanja in zopet povrnejo delavcem prejšnje ugodnosti in se izplača dolgovana razlika. Uspeh intervencij. Vsi gg. ministri so se živo zanimali za v spomenicah našteta vprašanja ter zagotovili deputaciji, da bo delavski pravilnik takoj podpisan in še ta mesec objavljen (podpisan je bil 15. jun- 1930). Nadalje so izjavili, da se je uredbo o organizaciji ministrstva saobračaja izločilo iz splošne uredbe, ter izide tekom prihodnjih dni uredba o izmenjavi zakona o državnem prometnem i^senju, ki pa bo reguliral le sistem položajnih plač. Ta uredba je že podpisana od ministra saobračaja in ministra financ ter se nahaja sedaj v podpisu pri predsedniku vlade. Dela se v posebni komisiji na splošni izmenjavi zakona o državnem prometnem osebju ter bo delo v kratkem gotovo, vendar se zna pripetiti, da se bo moralo z elaboratom čakati, dokler ne bo ministrstvo pravde končalo spremembe splošnega uradniškega zakona. Enako so v izdelavi odnosno že definitivno redigirani razni ostali pravilniki, ki čakajo na podpis. G. dvorni maršal je zagotovil, da bo na najvišjem mestu predložil spomenice in se podrobno informiral radi izplačila razlik delavcem. G. predsednik kr. vlade je v daljši avdijenci deputaeijo zelo prijazno sprejel, zaslišal težnje zastopnikov organizacij in deputaciji zagotovil, da bo ukrenil vse, da se uredi položaj železničarjev in člmpreje sprejmejo potrebni pravilniki, ker smatra železniško službo za eno najvažnejših in odgovornih. Skupni nastop vseh strokovnih organizacij je na merodajnih mestih napravil najboljši vtis in je podkrepil ?a!iteve vseh železničarjev, ki so popolnoma upravičene in predstavljajo minimum zahtev za zboljšanj« njih gmotnega položaja. Razvoj in procvit državnih prometnih naprav je v veliki meri odvisen od zadovoljnosti uslužbenega osebja ter železničarji po sedanjih izjavah vseh merodajnih faktorjev upravičeno pričakujejo na čimprejšnjo rešitev teh perečih vprašanj. * * * Osrednji odbor. Seja osrednjega odbora se bo vršila v soboto 21. t. m. ob 18 v prostorih Prometne zveze. Vsi in točno! Plačilnica Kočevje. V nedeljo, dne 22. t. m. ~;e bo vršil v gostilni Kastelic v Predoljah ob 15 popoldne ustavni občin zbor skupine Kočevje za progo Grosuplje—Kočevje s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo delegata osrednjega odbora, ilučaj- 2. volitve odbora in nadzorstva. 3. no ti. — Pozivajo se vsi tovariši, da se občnega zbora v čim večjem številu udeleže. Skupina Maribor. Dne 29. juniji; 1930 ob 9 dopoldne še bo vršil na Koroški cesti št. 1 splošni članski sestanke skupine Maribor. Z ozirom na poročilo delegata osrednjega odbora o zadnji intervenciji v Belgradu, se poživlja celokupno članstvo, da se "sestanka polnoštevilno udeleži. Skupina Ljubljana. Opozarjamo ponovno članstvo, da naj plačuje po možnosti članarino med uradnimi urami v prostorih Prometne zveze, in sicer vsak dan dopoldne in popolne. Dne 6. julija se bo vršil ob 10 dopoldne v prostorih zveze splošni članski sestanek skupine Ljubljana. Poročajo delegati o intervenciji v Belgradu. Plačilnica Zidani mo C V smislu -Klepa tukajšnje plačilnice vodi blagajniške posle in. pobira članarino tov. Paulič Andrej, na kar se članstvo opozarja. Tabor krsč. socialistov bo 29 junija pri Sv. Joštu riad Kranjem Tovariši in tovarišice — I pridite ! Govorita tov. ! Langus J. in Kroši T. Atom: Katoliške ali neutralne delavske organizacije. (Delavska okrožnica Leona XIII.) 73. Resnično je v leni času število najrazličnejših udruženj, zlasti delavskih, mnogo večje kol drugekrali. Ni tu mesto, da hi preiskali, odkod ima reč od njih spoj postanek, kaj hočejo in po kateri poti hodijo. Vendar pa obstoja domneva, ki jo potrjujejo mnoga dejstva, da jiiti nučelujejo po-največ bolj skrivni povzročitelji in da isti uporabljajo metodo, ki ni v skladu s krščanskim imenom in ne z blaginjo držav, in ki delajo na lo, da bi ]>olastivši se vseh delavskih obratov, prisilili tiste, ki se jim nočejo pridružiti, da s pomanjkanjem delajo zato kazen. 74. I takih razmerah se morajo krščanski delavci odločiti, katero izmed obeli imajo ruje, ali du se pridružijo udruženjem, kjer se je treba bati za vero. ali pa du snujejo med seboj svoja društva, du tako združijo moči, da se srčno morejo rešiti od onega naloženega toda neznosnega nasilja. Da je vsekakor nujno želeti to drugo, bi li mogel obstojati kak dvom pri onih, ki nočejo postavljati največje dobro človeka n nujočividnejšo nevarnost? 75. Gotovo je zelo hvalevrednih precej izmed naših, ki dobro umevajoč, kaj od njil) časi zahtevajo, ki poskušajo in se prizadevajo na kak način bi I mogli proletarce privesti v boljše razmere s pošte- j nimi sredstvi. Sprejeli so njihovo zaščito in se trudijo, kako bi pomnožili blagor družin in posameznikov in tudi kako bi pravično uredili razmerje, v katerem se med seboj nahajajo delavci in gospodarji. Prizadevajo si, gojiti in utrditi v obeh spomin na dolžnost in spolnooanje evangeljskih zapovedi. Te zapovedi namreč človeka odvračajo od pohlepnosti, prepovedujejo mu prekoračenje (prave) mere ter čuvajo slogo v državi kljub največ jim razlikam med osebami in premoženjem. Iz l<-’ga vzroka vidimo, da se večkrat sestanejo odlični možje na enem kraju, kjer imajo med seboj skupne pogovore, združujejo sile ter se posvetujejo, kaj bi bilo najbolj koristno. Drugi se trudijo različne vrste delavcev združiti v primerna udruženja, pomagajo z nasvetom in v dejanju, ter skrbe, da ne bi prenehalo pošteno in koristno delo. Živahnost vzdržujejo in zaščito nudijo škofje, s katerih pooblastilom in vodstvom več svetnih in redovnih duhovnikov med udruženimi pridno skrbi za to, kar spada k izobrazbi duha. končno ne manjka katoličanov, bogatih na premoženju, ki so postali nekako prostovoljni sodrugi delavcev, ki so ustanavljali in se z veliko denarjem prizadevajo udruženja na široko razširiti. Z njihovo pomočjo je lahko možno delavcu skrbeti ne samo za trenutne dobrine, ampak tudi upali, da si z delom more zaslužiti pošten bodoči počitek. Koliko dobrega je tako mnogotera in živahna delavnost doprinesla za skupni blagor, je bolj znano, kakor da bi bilo primerno to pripovedovati. Iz tega po i>ra-oici upamo v bodoči čas, da le tovrstna udruženja stalno rastejo in se s pametno zmernostjo vodijo. Država naj ščiti te sestanke državljanov, ki so pravno udruženi, nikar pa naj se ne vmešava v njihovo notranje poslovanje in red. Njihova življenjska sila se ohranja vsled notranjega vplivu in se le prelahko vsled zunanjega sunka uniči. Kakor je razvidno iz papeževih besedi, gre tu za strokovne delavske organizacije, katerih glavni cilj je, priboriti delu njegove pravice. Te strokovne organizacije bi imele stopiti na mesto nekdanjih cehov, kakor je to papež že opetovano poudaril. Kakor le-fti, tako naj bi tudi vzor strokovnih organizacij bilo zgolj delavstvo s katoliškim svetovnim nazorom in te organizacije naj bi obsegalo vse delavstvo. To ostane ideal in gotovo bi bilo najlepše, če bi mogli življenje po tem vzoru uravnati. Pa to za enkrat ne gre. Življenje gre svojo pot in mi moramo računati z življenjem kakoršno je. Skrbeti moramo, da se temu vzoru vedno bolj približujemo in vsak korak mora krščansko delavstvo temu vzoru približevati, ne pa oddaljevati. Dvoje moramo tu predvsem poudariti. Pri delu in boju strokovnih organizacij nikakor ne gre za zgolj materijalistične cilje, kakor se tu in tam delavstvu očita. Gre za to, da ima tudi delavec pravice, ki mu gredo vsled dela, ki ga je storil za človeško družbo. Gre za to, da ima tudi delavec pravico do življenja in sicer do človeka dostojnega življenja. Z eno besedo, tu gre za za pravice, katerim se delavec ne more in tudi ne sme odpovedati ne da bi grešil |)roti peti božji zapovedi, ki pravtako prepoveduje ubijanje samega sebe, kakor ubijanje bližnjega. In kdo ne ve, da se morajo strokovne organizacije boriti za tiste stvari, ki delavcu po naravnem in božjem pravu pripadajo, in katerih ne more pogrešati ne da bi se odpovedal pravici bivanja na zemlji. Dalje pa moramo poudariti, da ostanejo katoliška načela v krščanskih strokovnih organizacijah vedno neokrnjena in taka morajo ostati. Če upoštevamo ti dve načeli, tedaj razumemo kako je treba umevati poziv dr. Janeza Ev. Kreka iz I. 1904., ko je klical vse delavstvo v skupne strokovne organizacije, kajti le složno si more delavstvo izbojevati svoje pravice. V kulturnih in versko nravnih vprašanjih ostane krščansko delavstvo na katoliških tleh, kedar pa gre za pravične delavske zadeve, pa nastopi skupno z vsemi delavskimi organizacijami. Kajti le v slogi je moč, in kjer je moč, tam je zmaga. M U .q S iv $ . 5P&; aaarcsaBEsgssz 7 v. I '*•v <¥■&&*' K j --' *s§ž f .'^''iN” v .s ■ . ' -V \v:o^\^vv^N \v\ v s^vv v> ; * v'; •' ^ \\. ■ 4; /% "; ', 'V i1 • ' ' ' /';......... *-u».Uviur.A. ut*.«—<.» 9% , - . hi , i .. /' / ; i Sl ■- i 1 Kis • • Pil '' Znižana vožnja za n* zbor 3SZ. Za občni zbor Jugoslovanske strokovne zveze je dovoljena znižana vožnja po železnici v izmeri 25% vozne cene. Vsa navodila in legitimacije smo poslali vsem skupinam in zvezam. — Načelstvo JSZ. Maši veter&m na licu. Že par let smo govorili o tem, kako bi se po dolgih letih zopet sešli vsi veterani kršč. soc. delavskega gibanja. Proslava 70 letnice tov. Gostinčarja pa je ta naš nameravani sestanek potisnila tako v ospredje, da smo nekateri kar stopili skupaj in sklenili. Najprvo smo nameravali priti skupaj na Šmarni gori. Ker se nam je pa ta gora zdela za naše stare kosti vendarle nekoliko previsoka in bi morda marsikateri ne mogel priti, smo si izbrali. Rožnik. Kmalu po’osmi uri zjutraj so že prihajali preteklo nedeljo prvi na naš Rožnik. Mladi in stari, pomešani med seboj, so celo uro prihajali skupaj. Malo pred deveto uro so pričeli delavski fantje v zvoniku cerkvice pritrkavati in takoj je nastalo slavnostno razpoloženje in živahno vrvenje na hribčku, pozdravljanje na vseh straneh. Ob 9 je daroval v polni cerkvici sveto mašo g. dr. Debevec, naš stari prijatelj in sodelavec. Med sveto mašo je imel lep in pomemben govor. Po službi božji pa smo se zbrali v salonu gostilne na Rožniku in skupaj preživeli par uric med prepevanjem šentpeterske Krekove družine ot) spominih na naša mlada leta, na trudapolno in vendar zadovoljnosti polno delo za časa dr. Kreka v delavski organizaciji. Zares, prijetni so delavčevi spomini na organizacijsko delo v mladih letih, saj je vsakdo delal požrtvovalno in poln navdušenja za pravično stvar. Med veselim razpoloženjem nas je vse skupaj pozdravil v svojem in v imenu Jugoslovanske strokovne zveze tov. Jože Gostinčar, želeč nam za vse naše delo še obilo prijetnih uric v življenju. Končno smo -ie dali vsi skupaj slikati, tako da nam ta lepi dan ostane v trajnem spominu. Ako h koncu še povemo, da so bili med udeleženci trije stari že 80 let, je dovolj zgovorno, kako so bili naši stari prijatelji in tovariši res navdušeni delavci v organizaciji in so lahko marsikomu v dober zgled. Krekova mladina. »Ogenj« izide kot dvojna številka za junij in julij 1. julija, na kar opozarjamo vse naročnike, da ne bodo reklamirali »Ognja« po nepotrebnem. — Uprava. klavski tabori bodo: julija pri Sv. Mihaelu nad Laškim 13. julija v Logatcu. Doma m po svetu. Razsodba v belgrajskem procesu je bila izrečena 14. t. m. 14 obtožencev je bilo obsojenih na strogi zapor in robijo od 6 mesecev do 15 let. Največ je dobil Bernardič, in sicer 15 let robije. Nekateri so bili obsojeni tudi na izgubo državljanskih pravic za več let. — 10 obtožencev je bilo oproščenih, med njimi tudi bivši predsednik hrvatske kmetske stranke dr. Vladimir Maček. Peklenski stroji so zopet eksplodirali, in sicer na kolodvoru v Nišu in njega bližini. Ubit je bil eden, več potnikov pa težje ranjenih. Koroški Slovenci so imeli 5. t. m. v Celovcu zborovanje svojega gospodarskega in političnega društva, ki je lepo uspelo in so se sprejele resolucije zlasti glede proslave 10 letnice plebiscita. Zanimivo za internacionalnost avstrijskih soc. demokratov je, da je celovška delavska zbornica, kjer imajo soc. demokrati absolutno večino, sklenila v proslavo 10 letnice zmagovitega plebiscita ustanoviti v plebiscitnem ozemlju deset knjižnic. Sklenjeno je bilo sicer, da bodo v teh knjižnicah tudi slovenske knjige, a zanimivo je, da so govorniki poudarjali velike zasluge soc. demokratov na iziflu plebiscita in da delegatu-komunistu, ki jih je zaradi tega z doslednega marksističnega stališča čisto pravilno ostro napadel, sploh niso pustili govoriti. Majhni in nemočni so povsod zatirani! V Avstriji so sedaj fašisti že toliko napredovali, da kar javno zahtevajo od državnih poslancev prisego na svoj fašističen prevraten program. Tako prisego so izsilili od nekaterih poslancev krščansko socialne stranke. Ker ima Heinrvvehr kljub vsem njenim senčnim stranem v kršč. soc. stranki s prelatom dr. Seiploni na čelu še vedno precej zagovornikov, je poslanski klub stranice sklenil nekak kompromis, ki omogoča poslancem biti član Heimvvehra, zahteva se pa v političnih stvareh brezpogojna strankarska disciplina. — Kanclerju Schobru je uspelo izglasovati v parlamentu zakon o prepovedi svobodne nošnje orožja, oziroma doseči zakoniti temelj za prisilno razorožitev fašistične Heimvvehr in socialnodemokratskega Schutzbunda. Ta zakon je Avstrija morala sprejeti, ker bi sicer težko dobila zunanje posojilo, ki ga nujno rabi. Prelat dr. Seipel je političuo *e vedno zelo aktiven in zavida svojemu nasledniku dr. Schobru uspehe, ki jih ( osega s svojo stvarno politiko ter zato pioti njemu ruje in skuša njegov položaj omajati. — Nemškega pučista majorja I absta, ki je bival v Avstriji in pomagal organizirati Heimwehr, je vlada izgnala. Zatekel se je v Italijo, k svojim prijateljem fašistom, s katerimi ff.a. že dalie Sasa vežejo prijatelj- ski stiki. »Gliha vkup štriha!« Mussolini se je nagovoril. Fašistični prenapeteži pa so dobro ohranili v ušesih rožljanje s sabljo in besede o silni moči do zob oborožene fašistične Italije, ['ako so bile v mestu Bariju demonstracije proti Franciji in Jugoslaviji. Pred poslopji zastopstev obeh držav so navsezadnje s divjem bojnem razpoloženju zažgali francosko in jugoslovansko državno zastavo. Vlada sicer pravi, da je skušala policija s skrajnimi sredstvi odvrniti demonstrante od tega dejanja in da je bilo pri tem več karabinerjev ranjenih. Vendar bosta Francija in Jugoslavija proti temu postopanju po svojih poslanikih v Rimu protestirali. Tudi Poljsko hoče spretna italijanska diplomacija spraviti v svoje mreže in jo angažirati za svojo politiko v srednji Evropi. Italija je v vednem strahu pred Francijo in njenim največjim evropskim zaveznikom — malo antanto, zlasti pa nje članico — Jugoslavijo, ki ima v tem koncernu vodilno vlogo. Zato je potoval italijanski zunanji minister Grandi v Varšavo in tam preizkušal položaj ter ponudil Poljski nekako vlogo posredovalke med Francijo in Jugoslavijo na eni — pa Italijo na drugi strani. Seveda se je pri teni poizkušalo od italijanske strani tudi še kaj več, namreč v temelju preokreniti poljsko zunanjo politiko na-pram poedinim članicam male antante. To bi bilo v razmerju napram Češkoslovaški spričo znanih divergenc med Poljaki in Cehi morda lažje doseči, kakor pa v razmerju do Jugoslavije. Zdi se, da to poslanstvo ni doseglo zaželenega cilja in bo poljska politika ostala slejko-prej nespremenjena. — Naj se pri tej priliki ugotovi zanimivo dejstvo, da si je znala Poljska kljub vsem svojim notra-nje-političnim težavam ustvariti zavidljivo pozicijo v mednarodni politiki. Mnogo ji je k temu razumljivo pripomoglo njeno mejaštvo s sovjetsko Rusijo. \ Romuniji je po nekrvavo poteklem-državnem prevratu, ki ga je povzročil povratek že skoro pozabljenega bivšega prestolonaslednika, sestavil novo vlado po brezuspešnih navideznih poizkusih drugih zopet prejšnji predsednik vlade Maniu. Le-ta je prav za prav povratek princa pripravil in izvršil. Sedaj so sklenili uničiti razporočni akt med sedanjim kraljem in njegovo soprogo Jeleno. Člani vladarske hiše se bodo med seboj pobotali. Papež je preko nuncija v Bukarešti čestital kralju Karlu k srečni vrnitvi. V Španiji se je protimonarhistično republikansko gibanje zaradi nesposobnosti voditeljev močno uneslo. Najjačji nasprotniki sedanjega režima bi bili še katalonski avtonomisti, ki pa jih vlada skuša pomiriti in obenem oslabiti z delno ugoditvijo njih zahtev po vsestransko v okviru iberske države samostojno ka-talonsko narodno državo. Tako je vlada dovolila zopet katalonsko zastavo in uradno rabo katalonskega jezika, ki je od španskega precej različen. Vlada po-leg tega obeta, da se bodo vršile volitve še letos proti koncu leta. Tudi .Švica je docela militaristična. Dosedaj je zlasti v ljudskih masah prevladovalo mišljenje, da izjemno edina Švica od vseh drugih evropskih držav ni militaristična, se ne oborožuje in ne na-laga ljudskega denarja v morilna orožja ter tako najbolj očividno dokumentira in varuje svojo meddržavno nevtralnost. Pa temu ni tako. Prav te dni je parlament sklenil nabavo 105 novih vojnih letal z vso opremo. Vladni zastopnik je pri tej priliki opozarjal na oboroževanje ostalih držav, zlasti Francije in Italije. Švica se mora pripraviti za vsak slučaj, da varuje svojo nevtralnost. Proti Gandiju se je obrnil sedaj tudi zastopnik organiziranih parijcev, najnižje indijske kaste, ki šteje okoli 70 milijonov duš. Apelira na papeža in angle- škega kralja, da se zaščitijo parijci pred pripadniki drugih kast. ki jih preganjajo in se jim zagotovi socialna enakopravnost. V tem oklicu tudi močno napada; Gandija, ki zastopa samo visoke kaste — gornjih desettisoč. Sploh je naenkrat evropsko -časopisje skoro docela odreklo simpatije Gandiju, potem ko je vse do nedavno vtepalo v glavo evropskemu! proletarijatu Gandija kot velikega revolucionarja in boritelja za človečanstvo in socialno pravičnost. Sedaj se čuje, da se je Gandi čisto predrugačil od onih dni, ko je v Južni Afriki vodil delavske stav-, ke in demonstracije in da so ga višje kaste (bogataši) pridobili čisto na svojo stran in je tako postal zastopnik indijske nacionalne in verske aristokracije ter popolnoma zapustil ljudstvo. Špekulanti so na newyorški borzi zo^ pet povzročili katastrofalen padec vredr nostnih papirjev. Škodo cenijo na 4 mi-ljarde dolarjev, ki jih bodo morali zopet plačati mali ljudje. Silva Robba de Pocca Salvo: Pisma pz Španske. Madrid, 10. jun. 1930. Svetovna razstava v Barceloni 1. 1929 , interesi obrti, trgovine in industrije, no- vi kraji — novi ljudje, kupčijske zveze, peneča se vina, sijajna španska kuhinja, delničarstvo pri Trboveljski premogo-kopni družbi, vse to in še marsikaj tvori sklop tistih dejev, ki so vzrok, predpogoj in povod, da še danes delujem in ne-hujem v deželi Don Kišota, z visoke ptičje perspektive zroč svetovne dogod-, ke, zlasti pa dogodivščine svoje ožje domovine, posebno Slovenije. 1 Tudi slovensko časopisje imam tu. Na »Slovenski Narod« je bil naročen.že moj stari oče. »Jutro« mi je bilo vsiljeno njega dni ob nakupu večjega števila- delnic TPD- »Slovenec« je glasilo celokupnega slovenskega naroda, na »Delavsko pravico« pa me je opozoril lansko leto dejanski pevec in bodoči literrad g. Niko Kuret, ko se je udejstvoval tu na študentovskem kongresu. , . , In tako sem obveščen o vsem:. Iz. Jutra«, kaj se je zgodilo pod Rožnikom 500 metrov poldesno od hotela »Tivoli«, desna steza, peti kostanj pod potom, iz »Naroda«, kdaj bo nevihta v Jugoslaviji, ki bo s točo debelo kot golobja jajca potolkla roge višnjegorskemu polžu, iz »Slovenca«, koliko se bo nabralo krompirja za kočevske rudarje, ki je daines( še po 0.20 Din za kg, a bo čez tri tedne ves uvel, črn in brezpredmeten, »Delavska pravica« pa je natančno poučena, kdo bi rad postal generalni ravnatelj prosvetnega odseka »Delavske zbornice za Slovenijo« s plačo 2000 -f 1000 Din na mesec za četrturno dnevno brezplodno sedenje na dvomljivem stolen.1 Ob vsem tem seveda zasledujem1 tudi potek zborovanj mednarodnega lihadA' ddla v Ženevi, na katerega ste slovenski delavci delegirali sodruga Filipa Urat-nika soglasno, češ da bo kot tajnik(^De^-lavske zbornice za Slovenijo« e d ini zastopal stališče vseh rudarjev Slovenije in Jugoslavije, ne pa samo tako avanih marksističnih justament - štandpunktovi' i Ko čitam, da hočejo marksisti iz delavskega oddelka mednarodnega urada 'de-;' la vunbaciti edinegii zastopnika irrščair-~- sko-socialistične utreške internacijonale, ki je bil do sedaj notri, pravim: bravo, bravo, to je najboljša in najkrajša pot, ki drži k enotni delavski fronti! Zgled ima Slovenija: Pred in po vojni so imeli marksisti v rudarskih revirjih 107% svojih pristašev: rudarsko enotno in hiperenotno fronto. In so jo do danes obdržali. Noben rudar ni organiziran, noben ne plačuje za organizacijo svojih prispevkov, vsi hodijo v deputa-cije, vsi junaško enotno stradajo, za vse se nabirajo milodari in uvel krompir —^ eto je torej enotnosti vseh enotnosti, da ji je ni para na svetu! Tako enotno fronto potrebuje tudi mednarodni urad dela. Zato: ven z zastopniki krščanskih socialistov! Saj ko bo sila najhujša in uspeh enotne fronte proletarijata pod zaščito Karla Marksa in njegovih silnih epigonov tako sijajen, kot ga danes vidimo v rudarskih revirjih, tedaj bodo že prišli prečastiti gospodje v imenu krščanske Caritas nabirat krompir, denar in ponošen gvant ■.. Pravim torej: Ven s krščanskimi socialisti! Živela enotna fronta marksističnih delavskih — voditeljev! In kaj pravite, delavci, vi?! Čez in Hudajama. Strokovna skupina rudarjev prireja mesečne sestanke v Laškem in pri Sv. Jederti, ter večkrat tudi v Hudijami. Lepo število tovarišev se redno udeležuje teh sestankov, kar ja. vsekakor razveseljivo. Nekaj pa jih je, ki imajo vedno kake izgovore. Vendar pa je slednjih vedno manj. Članarino večina članov zelo redno plačuje, tako da nikoli ne ostanejo dolžni nad en mesec. Nekaj pa jih je vmes takih, ki dolgujejo za več mesecev ter ima s temi tovariši blagajnik sitnost, da jim pošilja opomine. Kdor pristopi v strokovno organizacijo, se mora zavedati svojih dolžnosti, mora biti cel mož. Kdor je pristopil v strokovno organizacijo, je dolžan plačati prispevke za njo, dokler članstva he odpove. Nekateri menijo, da je 11 Din mesečno preveč plačevati. Povemo, da delavska organizacija imeti mora vsaj toliko članarino, da se sama vzdržuje. Ako bi se s premajhno članarino sama ne mogla vzdrževati in bi iskala podpor, potem ni več delavska. Poglejte druge organizacije, n. pr. grafično, kjer plačujejo tedensko 30, 50, 70 Din in ne trdijo, da je preveč. Pa ni treba misliti, da imajo velikanske plače ter zaradi tega toliko plačajo. Ne, ampak zavest, da je organizacija tista sila, ki more delavca ščititi. V prej omenjeni organizaciji plača oni, ki zasluži mesečno okoli 1500 Din, za organizacijo tedensko 30 Din. Več delavske zavesti je treba, pa manj hlapčevstva ter misliti z lastno glavo in ne nasedati hujskačem. — Odbor. Vrhnika. Pred kakimi dvemi meseci smo slišali, da so se javili interesenti za nakup nekdanje Froelichove pivovarne in pozneje konzervne tovarne. Nekateri so že vedeli, kedaj bo začela obratovati nova tovarna, ki naj bi izdelovala tekstilno blago. Pa kakor je pri nas večkrat, je tudi tu prišlo nekaj »vmes«. Pri tem se spominjamo na Kressov projekt, ki še danep ni izvršen radi bojazni gospodov, da ne bi dobili vsled tega cenenih delovnih moči, ki bi delali za plačo primerno »napitnini«. Pri zadnjih pogajanjih je bila zopet stara pesem, da potem ne bo delavcev. Seveda so rekli, da jih že sedaj ni, kar pa ni res. Vprašajte ljudi, pa vam bodo povedali, da je delavstva zadosti, samo dela jim dajte in za delo pot-šteno plačilo! — Vrhniški brezposelni delavci. Vrhnika, V nedeljo 15. jun. srno imeli sestanek opekarskega delavstva, katerega se je udeležil tudi zastopnik centrale. Naše delo za razmah organizacije gre naprej, čeprav naletimo večkrat na nerazumevanje ali nasprotstva od raznih strani. Vedeti pa moramo, da organizacija ni tukaj samo zato, da nam takoj poskrbi za zvišanje plač, ampak v prvi vrsti zato, da nam kaže pot do boljše bodočnosti, ki nas privede, ako smo vsi delavci, delavci po mišljenju in dejanju. Za nas opekarje je organizacija nekaj novega, saj do zadnjega časa na Vrhniki še noben opekarski delavec ni bil organiziran. Imamo sosede pri skupini usnjarjev in lesnih delavcev, in ti nam bodo dali korajže, da bomo z njimi skupaj nastopali in združeni tudi nekaj pomenili- Guštanj. Čudno se bo zdelo morebiti čitalcem našega strokovnega lista, da se mi po tako dolgem molčanju vendar enkrat oglašamo. Ali vendar nismo spali, novic imamo dosti, toliko, da nam v današnjem dopisu ne bo mogoče vse popisati. Toda poskrbeli bomo, da bo prišlo vse v javnost, kajti raz- mere, ki so v jeklarni v Guštanju, so vredne, da izve o njih delavska javnost. Pri nas obstoji že 10 let »Klavnica r. z. z o. z.«, tako bolj na kratko rečeno »Delavska klavnica«?, kjer imajo absolutno vodstvo naši tako zvani socialisti in pobegli komunsiti. Tu so pač pokazali svojo sposobnost v gospodarstvu Kljub dobremu prometu imajo danes skoraj pasivo? Bili so v odboru iste tudi dobri in pametni možje, toda večinoma so prostovoljno zapustili svoje funkcije, ako ne, so jih pa meni nič tebi nič enostavno izključili in to samo zato, ker niso odobravali njih gospodarstva. Nazadnje so pa celo tisti člani odbora, ki so najbolj bahali, kako znajo gospodariti, kar čez noč zapustili svoja odborniška mesta in junaško pobegnili menda v sosednjo Avstrijo iz strahu pred oblastjo. Ostali pa kljub temu še nočejo sklicati izrednega občnega zbora menda iz strahu pred javnostjo. Drugi zopet pravijo, da je bi^i pri koritu dobra. Radovedni smo, kaj bo iz tega sledilo, ker bodo tudi pravila klavnice imela kaj govoriti. — Več kovinarjev članov zadruge. Potreba privatnega pogrebnega zavoda v LjubHani. Prejeli smo: Splošno znano je, da obstoji že več časa borba med ravnateljstvom mestnega pogrebnega zavoda ter pogrebnim zavodom g. Ivana Gajška v tem, da hoče prvi obstoj drugega, ki je v cenah so-lidnejši, odpraviti, dočim se drugi pogrebni zavod bori samo za svoj obstoj, ki je v interesu občinstva opravičen in potreben. Nimamo nič proti obstoju mestnega pogrebnega zavoda. Toda, kakor so nam še dobro v spominu cene mestnega pogrebnega zavoda v Ljubljani, ko ni imelo to podjetje nikakega konkurenta, tako nam je jasno, kje so vzroki, da je ravnateljstvo mestnega pogrebnega zavoda podvzelo vse korake, da obstoj pogrebnega zavoda g. Gajška Ivana onemogoči ter si tako zasigura svobodno narekovanje cen ljubljanskim občanom, katerih pretežna večina ima le minimalne dohodke in katerih položaj je vsestransko težak. Mi vemo, da se zlasti v današnjih časih skoro da nihče ne ozira na blagor celote ter da je vsem glavno le — »kšeft«, in bi bilo pričakovati zlasti od mestnega pogrebnega zavoda, da to razume drugače. Kajti, ni glavno, da se kako podjetje svojega neljubega konkurenta iznebi, temveč glavno je, da se v vsakem oziru in povsod v prid celote in zlasti v prid malih obrtnikov, urad-ništva in delavstva svobodno navijanje cen omeji. Zato je nujno potrebno, da se da, kakor v vseh večjih mestih v Jugoslaviji tudi v Ljubljani občinstvu prilika, da si v slučaju smrti poljubno izbe ra podjetnika pogrebnega zavoda ter se ne prepusti, da bi se uvedel monopol v pogrebni stroki. Potrebno je, da tudi razna društva in strokovne organizacije v svojih glasilih potrebno spregovore ter da apelirajo na merodajno oblast, naj obstoj že obstoječega privatnega pogrebnega zavoda v Ljubljani zasigura.« V gostilni. Gost (ki reže klobaso); Veš kaj, Joža, ta je pa predebela! — Joža; Koga, klobasa? Cene: Oh kaj klobasa! Pomisli, dobil sem anonimno pismo, -kjer me nekdo imenuje lumpa! — Joža: Ali ti pisava ni znana, saij ta te mora poznati! Praktičen. Govore, da boš poročil svojo služkinjo, ki te je že tolikokrat okradla, ali si res tako neumen? — Ne, temveč tako pameten, bom vsaj prišel do svojega denarja! Saperlot! Učitelj: Kakšen priimek je imel Ludovika Pobožnega sin Karel? Le name misli (pri tem se učitelj pogladi po svoji pleši)! — Jožek: Imel je priimek: neumni! Moderna. Ali želite muzikalno mapo velike ali male oblike? — Gospodična: Tako, da bo šlo deset klobas vanjo. Ml laSREZ, JESEIICE Solidno postrežbo. Dobi se tudi na obrane. Oglejte si stalno radio razstavo! 5»S£5-3. -»gesgeisst«: Pierre 1’ Krmite: t Kako san n In tu sio/caa otroka ’J V X j,..;. ,, , ... ■■■• ■ ■ Trenutek sta si stala nasproti v mali, s peskom posuti ogradi, ki loči kapelico od drevoredov. Dominik je, kot bi hotel dopolniti svojo misel, pokazal na lepo nebo, ki se je bočilo nad Noirmo-u-tierjem, Loilita pa je drgetala kakor da stoji pred dvobojem. Sanjač! ponovi že v tretje, ko iščete ne vem kje, kar Vam cvete morebiti pred vrati!« Obrne se in odide. Veter se je ujel v nj(ene svetle pšenične lase in se ji zaganjal v lepo belo krilo. . Lolita je izginila za voglom vile »Sveti 1 avel«, Dominik pa je še vedno gledal za njo in v glavi mu je zvenela ona porogljiva beseda »sanjač«, ki je takoj ni niti razumel. Kaj pa, če govori resnico? Ali se ni on sam zaletel in hoče trmoglavo prestreči beli odblesk popolnoma neznane zvezde? Ali ne hlasta v svojih blodnih mislih za nedosegljivimi sanjami? In če je sreča čisto poleg njega, da bi jo lahko z roko zagrabil? Pa če se ta sreča imenuje — Lolita? Trinajsto poglavje. V Dominikovo samoto je stopila Lolita. Prišla je tako neopaženo kakor če solnčni žarek posije v temno noč. Nekaj dni po onem srečanju pri kapelici je Dominikova mati povabila Presvesove na čaj. Prišla je seveda tudi Lolita in so- se prav prisrčno zabavali. . . Drugi dan pa Dominik ni vedel kaj početi m je šel gledat, kako igrajo ta slavni tenis, kjer se je najbolj odlikovala Lolita. Par dni pozneje bi bila Lolita kmalu zakrivila strašno nezgodo. Srečala je pismonošo, ki je vedel, da se Presvesovi dobro poznajo z Yholdyjevimi, pa je kar njej izročil pošto za oboje, da mu ni bilo treba dalje hoditi po peskasti poti. _________ Lolita je bila ravno namenjena k Dominiku, da ga v imenu cele družbe povabi, naj pride popoldne k tenisu, zatem pa na čaj in nazadnje bi šli še malo ribe lovit, in bi bila odnesla vsa pisma naravnost k njemu, če je ne bi bil prestregel ujec, ki je v pritlični kuhinji kuharil že drugo vrsto ribje juhe. Četudi je moral gledati na kuho, vendar mu ni usla nobena stvar! v . »Menda ne prinašate naše poste?« je kakor zavaljen bivol planil k dekletu. »Da, da. A pismonoša jo rekel, da je vse ali skoraj vse za Dominika.« »Kar sem dajte, kar sem! .Jaz sem ujec, kuhar, pismonoša in kar hočete. Pa-a-a, ali ne bi pogledali moje juhe?« Ravno sem hotela vprašati, kaj tako prijetno diši. Veste, če to daste komu samo poduhati, se mu vzbudi slast, da ga morate povabiti še na obed!« »O, potem pa, ljuba gospodična, bom prav iz srca vesel, če Vas smem povabiti, da prisedete, ko bo prišla na mizo moja jed ... Boste videli, da se kaj takega ne dobi vsak dan in da se pred menoj lahko skrijejo vsi pariški kuharji!« »Bomo videli!« »Brez skrbi, naša ljubljena gospica!« sila prijazno odvrne ujec in odkrije velikanski lonec, kjer je v zlatorumeni omaki počasi vrelo kakih petnajst 'funtov rib, rakov in vsakršnih školjk. Šele prvikrat je kuhal tako jed, pa je bilo vse tako napravljeno, da najboljši kuhar ne bi mogel boljše. Ujec se je nekje v Afriki naučil kuhati to juho, s katero se je na vso moč ponašal. Vsako leto je kuhal kake tri ali štiri vrste juhe in najbolj je bil vzhičen, ko so presenečeni gostje molče srkali njegovo naredbo in jim je bilo kar na obrazu brati, kako jim tekne predobra jed. Dal je pokusiti Loliti, ki je zelo rada polizala kaj dobrega. »Ijejmeni, to obenem hladi in greje!« se je razvnela'! »Take juhe pa ne dobite ni pri najboljšem marseilleskem kuharju!« »E, marseilleski kuharji, pa brez njih! ... Toda, če Vas danes ne bo, prihodnjič morate na vsak način priti! Dominik bo jako vesel.« »Mislite?« »Ne samo mislim, marveč — Lolita, dobro me poslušajte — sem trdno prepričan.« ____________________ »Če ste prepričani, pridem pa že drevi. Ob osmih, kaj ne?« ■Da, da. In potem Vas še domov pospremimo.« Vi?« Menim, da rajši vidite, če gre kdo drugi z Vami?« Lolita se zvonko zasmeje in odide. Ko je bil ujec zopet sam pred svojim kotličem, je kar s privitimi rokavi pograbil pisma in jih začel prelagati. Izbral je štiri, ki so imela nekoliko sumljivo pisavo — kar priteče Dominik, ki mu je povedala Lolita, da je prinesla pošto. »Ali je zame kakšno pismo?« »Na, dragec, to ti je vse skupaj!« Mladenič hlastno seže po pismih, a tudi tokrat ne najde, kar je pričakoval. Dasiravno je sklenil, da bo molčal, vendar nejevoljno pripomni: »Spet nič od župnika! To pa tudi ni samo sebi! Da bi mi vsaj dečki kaj pisali!« »Ti si pa zares čuden! Kolikokrat sem ti že rekel, da si radi župnikovih pisem nikar toliko ne beli glave! Misliš, da mu je kaj mar za te? Le boj se! Zabava se in raztresa denar, ki sta mu ga dala z materjo, resne opravke pa je odložil za kesneje. Lahko, da je tudi hišniku naročil, naj mu vso pošto spravi in mu jo bo izročil šele po povratku v mesto? ... Sicer pa popolnoma razumem njegovo ravnanje!« »Jaz pa prav nič!« »Kaj bo mlad človek! ... Pa-a-a, povej mi rajši, kako se ti vidi moja juha. Ali ni za spoznanje mledna?« Dominiku pa ni bilo do ujčevega besedičenja. Nepremično je gledal v daljavo, kar je ujca še bolj razdražilo. »Pusti že vendar iz misli tega črnosukneža! Ej, ko bi bil jaz na tvojem mestu, Dominik, ko bi bil jaz na tvojem mestu!... A, čakaj, mislim, da te 'Lolita kliče? Nu, zdaj bo že kaj bolj zanimivega,« Res ga je zvala Lolita. Ko je Dominik odšel iz kuhinje, ga ujec ni izpustil iz oči. Videl je, kako je spustil v vodo svoj črnobeli čoln, pomagal Loliti vstopiti, se odtrgal od rtiča Souzeaux iri zavil proti igrišču vile »Ker-Mimie.« Za Jugoslovansko tiskarno: Karel Čeč. Izdaja konzorcij »Delavske Pravice« in ureja Srečko Žumer.