Kamniški OBČAN St. 10 51. leto Kamnik, 31. maj 2012 Mednarodna revija starodobnikov po Kamniku in Komendi Zapeljali smo se v pretekle case V Kamniku in Komendi smo imeli v soboto, 19. maja, priložnost spoznati in občudovati sedemdeset kovinskih lepotcev s častitljivimi letnicami in zanimivimi zgodbami. Izdelani so bili v obdobju pred drugo svetovno vojno in se zato upravičeno ponašajo z nazivom starodobniki. Društvo starodobnih vozil Kamnik že več let pripravlja festival starodobnih predvojnih vozil, zadnja tri leta pa je dogodek dobil mednarodni značaj. Letos smo imeli priložnost videti avtomobile in motorje iz Slovenije, Češke, Avstrije, Italije, Nemčije in prvič tudi iz Francije. Nekaj avtomobilov je bilo starih celo preko sto let, kar je najlepše ogledalo bogate tehnične dediščine. Fotoreportažo objavljamo na 9. strani. Maturanti so se s plesom poslovili od svojega mesta Starodobniki so se na ogledpostavili v najlepšem ambientu tovrstnega dogodka, povezanega z našo dediščino - na Šutni. Med sedemdesetimi kovinskimi lepotci smo občudovali tudi avtomobila Humber 9128 iz leta 1928 lastnika Roberta Mininela iz Italije (na levi) in Minervo letnik 1926 lastnika Božidarja Šefa. VERA MEJAC Kot je že tradicija, so se tudi letošnji maturanti Srednje ekonomske šole in Gimnazije v Kamniku s plesom četvorke poslovili od svojega mesta, v katerem so preživeli kar precejšen košček mladosti, si nabrali novih spoznanj, izkušenj, prijateljstev, veselja in kdaj pa kdaj tudi razočaranj. V ponedeljek, 28. maja, je 133 maturantk in maturantov še zadnjič pred maturo prehodilo pot od svoje šole ŠCRM do Glavnega trga, kjer jih je pozdravilo lepo število staršev, babic in dedkov, prijateljev in tistih, ki se vselej radi z nostalgijo spominjamo srednješolskih dni. Razigrano so zaplesali četvorko in nas nato presenetili še s spletom standardnih in latinskoameriških plesov, katerih korake in obrate so osvojili med plesnimi uricami pred maturantskim plesom. Več na 3. strani. Urednica SAŠA MEJAČ Z včerajšnje seje občinskega sveta Občine Kamnik Nekateri svetniki se požvižgajo na način dela državnega organa protikorupcijske komisije Včerajšnja seja občinskega sveta je minila v zelo nenavadnem vzdušju, saj so - iz nam nepojasnjenih in nerazumljivih razlogov -svetniki in svetnice več kot pol ure razpravljali samo o tem ali bodo sploh prisluhnili državni protikorupcijski komisiji (KPK), ki trenutno preiskuje stanje in vrši protikorupcijski nadzor na Občini Kamnik. Takšno stališče svetnikov in svetnic je presenetilo iz razloga, da so na prejšnjih sejah in tudi na tokratni seji nekateri opozicijski svetniki županu in občinski upravi očitali ravno - korupcijo. Več o ugotovitvah komisije sledi čez mesec dni, ko bodo svoje poročilo predstavili javnosti. Občina Kamnik je namreč prvi primer novega državnega protikorupcijskega nadzora. Več na 2. strani. Naša anketa: Več kot 300 kamniških staršev se sprašuje: »Kam jeseni z otrokom?« v Klemen Strajhar je evropski podprvak v tarčnem lokostrelstvu na 8. strani. V nizozemskem mestu Amsterdamu je od 21. do 26. maja potekalo člansko Evropsko prvenstvo v tarčnem lokostrelstvu, ki se bo v slovensko lokostrelsko zgodovino zapisalo s srebrnimi črkami. Član Lokostrelskega kluba Kamnik KLEMEN STRAJHAR, slovenski repre-zentant in najboljši slovenski lokostrelec z ukrivljenim lokom, je dosegel prvo slovensko medaljo na članskih mednarodnih tekmovanjih. Pristreljal je SREBRNO MEDALJO. Iskrene čestitke! O izjemnem dosežku mladega Kamničana na 13. strani. tU S MARKET Veronika Kranjska cesta 3 c, Kamnik UGODNA IN ŠIROKA PONUDBA ZA VAŠ PIKNIK Trgovina z obutvijo v Mercator centru Kamnik do 15. junija 10% POPUST na obutev Ciciban, Super fit, Teva, Nike, Froddo, Kopitarna, Keen, Geox NE ZAMUDITE JUNIJSKE AKCIJE VSI ŠOTORI PROIZVAJALCA BRUNNER IZ VSEBINE TURIZEM IN DEDIŠČINA stran 4 Pogovor s Tatjano Hlačer: Dediščina za podjetniško prihodnost Sodelujmo pri Strategiji razvoja in oživitve mestnega središča Kamnik na slovenski turistični borzi Sodelovanje s fakulteto Turistica na področju turizma KULTURA stran 5 in 7 Kaj vse so spet pripravili na Perovem Deveta muzejska noč na gradu Zaprice Srečanje rezbarjev v spomin na mojstra Maksa Berganta Moški glasovi v pozdrav Mariji Baletni koncert KOLEDAR PRIREDITEV ŠPORT IN PRIJETNA DRUŽENJA strani 11-13 Okoli Alp z Gregom Boletom Luka Mezgec v pričakovanju najpomembnejših dirk sezone Kamničani hitri na Teku trojk Hokejski klub Domžale z naslovom državnega prvaka Ob zaključku sezone Calcitovke še dvakrat na stopničkah Calcitovi kolesarji že po prvi dirki pokala prevzeli vodstvo Mateja Šimic piše zgodovino slovenskega triatlona Dragi bralci, prihodnja številka Kamniškega občana bo izšla 15. junija. Rok za oddajo člankov in fotografij je v petek, 8. junija; zahvale in oglase pa lahko oddate še v sredo, 6. junija, v uredništvu v Kamniku, Glavni trg 23, tel.: 01/83 91 311, 041/662-450, e-naslov: sasa.mejac@siol.net. Kamniški občan lahko prebirate tudi v elektronski izdaji na www.kamnik.si ■ i: enTER KAMP OPREME -■■ - VSI PREDPROSTORI PROIZVAJALCA BRAND Zg. Jarše pri Domžalah, Tel.: 041 65 65 65, 01 729 84 03 I Odprto 8.00 -19.00, sob. 8.00 - 13.00 OKULISTICNI PREGLEDI Očala 50 € ceneje* *pogoji na www.optika.si ali tel 01 839 7500 Optika Aleksandra Qlandia Kamnik 2 31. maj 2012 AKTUALNO Kamniški OBČAN Nekateri svetniki se požvižgajo na način dela državnega organa protikorupcijske komisije Z včerajšnje seje občinskega sveta Občine Kamnik Včerajšnja seja občinskega sveta je minila v zelo nenavadnem vzdušju, saj so - iz nam nepojasnjenih in nerazumljivih razlogov - svetniki in svetnice več kot pol ure razpravljali samo o tem ali bodo sploh prisluhnili državni protikorupcijski komisiji (KPK), ki trenutno preiskuje stanje in vrši protikorupcijski nadzor na Občini Kamnik. Takšno stališče svetnikov in svetnic je nemalo presenetilo iz razloga, da so na prejšnjih sejah in tudi na tokratni seji nekateri opozicijski svetniki županu in občinski upravi očitali ravno - korupcijo. Več o ugotovitvah komisije sledi čez mesec dni, ko bodo svoje poročilo predstavili javnosti. Na današnji seji pa je mag. Becir Kečanovič, pomočnik predsednika KPK, občinski svet seznanil z metodami njihovega dela pri protikorupcijskem nadzoru naše občine. Razveseljuje dejstvo, da župan in občinska uprava odlično sodelujeta z omenjeno komisijo, kar nam daje pomirjujoč občutek transparentnega delovanja vodstva občine. Sicer pa so na seji svetniki in svetnice obravnavali in se seznanili s poročili o delovanju 13 javnih zavodov in družbe Velika planina d.o.o., s poročilom o stanju na področju zdravstva v občini Kamnik, s predlogom Odloka o podelitvi koncesije za opravljanje izbirne lokalne gospodarske javne službe oskrbe s toplotno energijo v občini Kamnik v prvi obravnavi in s predlogom Pravilnika o dodeljevanju pomoči dijakom in študentom. Vse omenjene predloge so tudi izglasovali. Občina Kamnik je prvi primer novega državnega protikorupcijskega nadzora Protikorupcijsko komisijo so na seji občinskega sveta Občine Kamnik predstavljali Sergeja Oštir, pooblaščenka za nasprotje interesov pri KPK, Natalija Drnovšek, vodja projektov za integriteto pri KPK, dr. Matej Kovačič, vodja analitike in informacijske varnosti pri KPK, in mag. Bečir Kečanovič, pomočnik predsednika pri KPK, ki je po pomislekih nekaterih opozicijskih svetnikov in po napornem razpravljanju samo o tem ali bodo sploh prisluhnili državni protikorupcijski komisiji (KPK), ki trenutno preiskuje stanje in vrši protikorupcijski nadzor na Občini Kamnik, vendarle prišel do besede in svetnicam in svetnikom predstavil metode dela in nadzora komisije. Občinskemu svetu so razdelili anketna vprašanja o tem, koliko so svetniki in svetnice seznanjeni z zakonom o integriteti in zakonom proti lobiranju (s 5.10.2010 - Zakon proti lobiranju). Kečanovič je povedal je, da je Občina Kamnik prvi primer pro-tikorupcijskega nadzora, zato se jim je zdelo zelo pomembno, da svoje delo in metode nadzora predstavijo občinskemu svetu in poudaril primernost in nujnost sodelovanja svetnic in svetnikov tudi v obliki izpolnjevanja njihovega anketnega vprašalnika, saj želijo pridobiti povratne informacije za stanje na lokalni ravni. Iz tega naslova je poudaril odgovornost lokalnih skupnosti do državnih vrednot. Izpostavil je fokus nadzora protikorupcijske komisije na Občini Kamnik in sicer v nadzoru lobiranja in drugih nejavnih vplivov, delovanja javnih zavodov in samoomejevanje funkcionarjev, upravljanja z javnim premoženjem s poudarkom na nepremičninah, pri vprašanju koncesij in javnih naročil, pri spoštovanju integritete (osebno dostojanstvo, ...). Občinski svet je seznanil z informacijo, da bo nadzor trajal še kak mesec, potem bodo s svojim poročilom in ugotovitvami seznanili javnost. Simona Stanter, pooblaščenka za lobiranje pri KPK, je povedala, da je po njihovih ugotovitvah lobiranja na lokalnem nivoju kar precej, zato je v imenu protikorupcijske komisije prosila za izpolnitev ankete, da spoznajo stališča svetnikov do lobiranja, kako ga zaznavajo na lokalni ravni in s kakšnimi primeri se soočajo v okviru svojega dela in funkcije. Večina svetnikov in svetnic je anketo izpolnila. Jože Zagorc, Lista Toneta Smolnikarja - Za Kamnik, pa je eksplicitno povedal, da ankete ne bo izpolnil, saj ne želi, da bi protikorupcijska komisija razglašala naokoli izvlečke in rezultate ankete. Mag. Matej Tonin, NSi, je izpostavil: »Če si zelo natančno in striktno razlagaš odločbo, moraš posredovati poročilo o kršitvah, ki jih je veliko na vseh nivojih komuniciranja v družbi.« Jože Korošec, SLS, je po poklicu kmet in svetnik in je zato spraševal, zakaj se kot kmet in svetnik hkrati ne sme prijaviti na razpis o podpori kmetijstva. S strani občinske uprave je dobil odgovor, da se pod pogojem, da ni sodeloval Pomagajmo našim dijakom in študentom! Poročevalka Katarina Ščetinin Sever je podala ugotovitve, da občinska sredstva, namenjena štipendijam za dijake in študente, ne zadostujejo - tudi enkratne pomoči ne dosežejo vseh. Namenjena letna sredstva so bila do lanskega leta že porabljena, kar je prav gotovo odraz krize. Družina študirajočega si te situacije ne more več privoščiti. Občina Kamnik prispeva do 50% zaprošenih sredstev (če prosilec dosega vse točke), kar pomeni 50 do 246 evrov na dijaka oz. študenta, za študij v tujini pa največ do 600 evrov (to pomeni, da bi bile podeljene 4 štipendije za študij v tujini). Občina Kamnik se je uskladila s Centrom za socialno delo, saj tisti, ki »za las padejo ven« iz državne štipendije, še vedno potrebujejo pomoč - občinska pomoč jim je več kot dobrodošla. Poudarila je, da imajo nekateri kamniški dijaki in študenti izjemne dosežke tudi na nacionalni ravni. Marjan Osolnik, LTS za Kamnik, je poudaril, da je 8.000 evrov res »bagatelni« znesek in pozval svetnice in svetnike, da vsi pomagajo našim dijakom in študentom in so bolj radodarni! Tako so si bili svetnice in svetniki vsaj v tej točki enotni in s 27 glasovi za in nobeni proti izglasovali ta sklep. Kamniški OBČAN - Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 20.000 izvodov. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure: ponedeljek in petek od 9. do 15. ure, sreda od 9. do 12. in od 13. do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Grafična priprava in tisk Set d.d., 31. 5. 2012. v postopku razdeljevanja in dodelovanja sredstev, lahko prijavi na tak razpis. Javni zavodi v občini Kamnik delujejo dobro Martina Bajde je v skladu s statutom Občine Kamnik občinski svet seznanila z letnimi poročili 13 javnih zavodov in družbe Velika planina, ki so objavljena na www.kamnik.si. Največ sredstev so dobili VVZ Kamnik, Matična knjižnica Kamnik, Zavod za turizem in šport, nato tudi ostali zavodi. Prihodki iz ministrstev za njihovo delovanje so znašali 44 mio evrov (52 % stroški materiala in storitev, ostalo so stroški dela), Občina Kamnik pa je zagotovila 5,4 mio evrov. Svetniki iz vrst opozicije (Lista Toneta Smolnikarja za Kamnik) so v poročilu družbe Velika Planina pogrešali vizijo in sklep o tem, kdo bo usklajeval različne interese uporabnikov planine. Marketinška strategija je po njihovi oceni slaba - v poletnih mesecih je potrebno obiskovalcem nekaj ponuditi. Izpostavili so, da se je v primerjavi s preteklimi leti izguba res zmanjšala, vendar se je kvotno izguba povečala in to moramo nositi davkoplačevalci na svojih ramenih, zato ocenjujejo, da je skrajni čas, da za Veliko planino pridobimo državne subvencije. Nasprotno pa so svetniki iz vrst županove koalicije (SDS) poudarili, da je bila vzpostavljena legalnost za delovanje družbe (redno zaposleni direktor, nadzorni svet, zaposleni imajo ustrezne certifikate), delovna klima je pozitivno in optimistično naravnana, nihalka je prenovljena, dodan je agregat, gostinstvo predstavlja most, da se bo poslovanje - morda že letos - spremenilo v pozitivno ničlo, prekinjene so bile škodljive pogodbe pod žičnico, razmerja med najemniki in lastnikom so sedaj urejena in uravnotežena ter niso več v škodo družbe. Nove aktivnosti družbe pa so skrb za odvoz odpadkov in praznjenje greznic. Z uporabniki Velike planine so se dogovorili, da se z V strani dostop omeji in ne bo več brezplačen, ljudi pa se preusmeri na drugo stran, kjer pelje gondola. Vsi so bili zadovoljni s to potezo. Velika planina bo vključena v sistem javnih prevoznikov - to je ukrep za zmanjševanje stroškov, kjer se od države obeta nadomestilo za prevoz potnikov. Po njihovi oceni je družba je sposobna voditi tekoče poslovanje, vendar ni sposobna investirati v potrebne posodobitve sedežnice in druge dotrajane opreme. Rudi Veršnik, SDS, tudi meni, da je usmerjenost v pozitivno stanje velika in pričakujejo, da bo poslovanje čim prej doseglo pozitivno ničlo (po letnem poročilu je letos 70.000 evrov izgube - kar je 39% MANJ kot za enako obdobje lani). Janez Balantič, ZARES, je letna poročila javnih zavodov komentiral: »Pozitivna in razveseljujoča bilanca, ker v celotnem preseku ni izgube. Vidimo, da javni zavodi delujejo dobro in njihovi direktorji delajo solidno. Za razvoj in strategijo vizije za Veliko planino pa je predlagal posebno točko na naslednji seji. Jože Zagorc, LTS-za Kamnik, o Veliki planini razmišlja takole: »Velika planina je za Kamnik strateško pomembna, zato potrebujemo celostni pristop in razmišljati dva koraka naprej. Potrebujemo vsebinski koncept razvoja Velike planine, šele potem je možna tehnična opremljenost. Moramo ločiti med uradniško in podjetniško filozofijo in se premakniti v podjetniško razmišljanje - kaj bo prineslo dodaten denar za razvoj Velike planine.« Zdi se, da se svetnice in svetniki spopadajo z istimi vprašanji že desetletja. Dušan Bombač, direktor Družbe Velika planina d.o.o., je bil jedrnat in je povedal, da 35 strani dolgo letno poročilo o poslovanju družbe vsekakor nakazuje usmerjenost aktivnosti družbe za naslednja leta in stavek, ki govori o viziji družbe, ima težo, saj nakazuje usmerjenost na eko turizem na Veliki planini v prihodnosti. Poudaril je, da so vsa vlaganja, ki so in še bodo, v bistvu odpravljanje napak iz preteklosti. V lovu na dodatne zdravnike specialiste Osnovni cilj vseh sistemov zdravstvenega varstva je zagotavljanje univerzalnega dostopa do zdravstvenih pravic ob hkratnem ohranjanju stroškov na določeni ravni. Dostop do zdravstvenega varstva mora biti pravičen, zagotovljena mora biti enaka kakovost zdravstvenih storitev za ljudi, ki imajo enake zdravstvene potrebe. Zakon o zdravstveni dejavnosti iz leta 1992 določa, da se javna zdravstvena dejavnost opravlja v okviru mreže javne zdravstvene službe. Mrežo na primarni ravni zagotavljajo občine, na sekundarni in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti pa država oziroma Ministrstvo za zdravje. Mreža je sestavljena tako iz javnih zavodov kot tudi zasebnih izvajalcev oziroma koncesionarjev. Na našem področju mreža pokriva občino Kamnik in Komendo. Merila za določitev mreže na vseh ravneh bi moral določati plan zdravstvenega varstva, kar pa do danes še ni storjeno. To je tudi vzrok, da so se zmogljivosti javne zdravstvene dejavnosti razvijale brez načrtnega usmerjanja in brez ustreznih strokovnih in materialnih podlag, enako velja tudi pri koncesijah. Na območju občine Kamnik zagotavlja osnovno zdravstveno dejavnost na primarni ravni ter storitve nekaterih specialističnih ambulant javni zavod Zdravstveni dom dr. Julija Polca Kamnik (v nadaljevanju zdravstveni dom). Javno službo zdravstveni dom opravlja za občini Kamnik in Komenda s približno 35.000 prebivalci. Na delovanje zdravstvenega doma vpliva tudi okolje in vrsta drugih dejavnikov: družbeno in ekonomsko okolje je za zavod zelo pomemben dejavnik obstoja in razvoja; demografski premiki s staranjem prebivalstva na eni strani pomenijo povečan obseg potreb po zdravstvenih storitvah starejšega dela prebivalstva, na drugi strani pa priseljevanje mladih družin povečuje obseg storitev za otroško in šolsko populacijo; informiranost in ozaveščenost prebivalcev prinaša večjo skrb za lastno zdravje in večji obseg preventivne dejavnosti, ki posledično pomenijo več odkritih srčno žilnih bolezni in diabetesa ter s tem povečan obseg dela v kurativni dejavnosti; spremembe v financiranju zdravstvenega sistema vplivajo na spremembe prihodkov zavoda; splošna gospodarska kriza zmanjšuje prihodke iz naslova opravljenih storitev v medicini dela; tržno gospodarstvo prinaša Utemeljeni očitki, ki letijo na delovanje Zavoda za turizem in šport, mečejo slabo luč na celotni kamniški turizem Kot zanimivost seje objavljamo svetniško vprašanje, ki ga je zastavil Rudi Veršnik, SDS: »Vse pogosteje se pojavljajo različne pritožbe na delo Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik in predvsem na delo direktorice Zavoda. Pri tem se postavlja vprašanje kompetentnosti Zavoda pri opravljanju glavne in hkrati edine dejavnosti t.j. promocije turizma v občini Kamnik. Kaj je Občina Kamnik ukrenila glede teh utemeljenih očitkov, ki letijo na delovanje Zavoda in mečejo slabo luč na celotni kamniški turizem?« Odgovor je pripravil župan Marjan Šarec: »Občina Kamnik kot ustanovitelj Zavoda za turizem in šport v Občini Kamnik je v zadnjem času res prejela kar nekaj pripomb glede delovanja Zavoda, zlasti s strani posameznih ponudnikov turističnih storitev kot tudi medobčinskih organizacij in gospodarskih družb v lasti Občine Kamnik. Ti so opozorili, da Zavod bodisi ne izvaja zadovoljivo ali pa sploh ne izvaja svojih poglavitnih nalog, določenih v Odloku o ustanovitvi, pri čemer je bilo posebej izpostavljeno nezadovoljivo obveščanje ponudnikov turističnih storitev o prireditvah in ostalih aktivnostih Zavoda ter nezadovoljiva aktivnost zavoda na področju promocijskih dejavnosti turizma v občini. Prav tako so se pojavili očitki o neustreznem opravljanju nalog, ki jih ima Zavod v okviru projekta Razvojno partnerstvo središča Slovenije. V zvezi s temi očitki je bila naročena tudi revizija poslovanja Zavoda, vendar bo morebitne izsledke preučil Svet Zavoda, ki bo nato glede na posamezne izsledke revizije tudi podal ustrezno mnenje in ukrepe ter o tem obvestil Občinski svet Občine Kamnik kot ustanovitelja Zavoda. V primeru ugotovljenih nepravilnosti pričakujemo, da bo Svet Zavoda postopal v skladu z določbami veljavne zakonodaje o zavodih.« večjo konkurenco na trgu glede izvajanja zdravstvenih storitev v medicini dela. Zdravstveni dom si zaradi povečanega števila prebivalcev ter tudi nekaterih preseženih programov v specialistični in osnovni dejavnosti vseskozi prizadeva za povečanje obsega dela. V Se vedno želje po pridobitvah koncesij Na lokalni ravni občina skrbi, da se ohranja primerno razmerje med javnim in zasebnim zdravstvom. V občini Kamnik koncesij ne podeljujejo več, ker smo že dosegli načrtovano razmerje. Podelijo samo nadomestno, če se koncesionar upokoji ali preneha delovati. Kljub omejitvam kapacitete obstoječe zdravstvene mreže zdravstveni sistem deluje dokaj dobro, saj so prebivalci s storitvami zadovoljni, ne glede na to, ali jih koristijo pri javnem zavodu ali pri koncesionarju. Trenutno je praktično nemogoče širjenje mreže zdravstvene dejavnosti (o čemer odloča zavarovalnica), kar v občini Kamnik pomeni, da zdravstvene ekipe, tako javne kot zasebne, že nekaj let niso več zadostne. Zdravniki oz. ekipe že sedaj v veliki meri presegajo odobreni delež financirane ekipe - tudi do 25%, za kar zavarovalnica ne povrne sredstev. Vzrok nesorazmerja med številom zdravnikov in prebivalstva je tudi gradnja novih stanovanjskih sosesk in s tem velik priliv mladih družin z otroki. Vodstvo zdravstvenega doma dr. Julija Polca Kamnik in obe občini si prizadevajo, da bi se mreža zdravstvene dejavnosti razširila, toda še brez uspeha. Glede na izkazane presežke dela pri vseh zdravnikih lahko vidimo, da le teh močno primanjkuje, kar vsakodnevno občutijo tako občani kot preobremenjeni zdravniki. Glavna ovira širitve sta Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije kot financer dejavnosti ter Ministrstvo za zdravje. Ti odločajo o tem koliko zdravstvenih ekip bodo financirali na določenem območju. Svetniki županove koalicije so opozorili na izredno slabe razmere na področju zdravstva in nekaterih specialističnih ambulant in izrazili, da so zato poklicani, da ljudem omogočijo, da v Kamnik pridobimo več zdravnikov - vprašanje je na kakšen način. Pozvali so občinsko upravo, da naj prenese želje naprej, da se s koncesijo ali s pomočjo države to stanje prekine. Opozicijski svetniki so pozvali Občino, da bolj kritično obravnava zdravstvo v celoti. Izpostavili so, da se vsi zavedamo, da se zavarovalnice obnašajo enostransko in zmanjšujejo programe ter izplačila po posameznih področjih - »nastradajo« pa seveda bolniki. Prav tako so poudarili, da gre zahvala predvsem bivšemu vodstvu zdravstvenega doma Kamnik, da je znalo modro in umirjeno prebroditi vse krize v zdravstvu, tako da 20 let občani niso niti opazili težkih časov. Predstavnica Zdravstvenega doma Kamnik je povedala, da so za najbolj presežene programe vložili arbitražo za širitev programa - predvsem za ortodontijo, ginekologijo in fizioterapijo na Ministrstvo za zdravje, ki pa še ni dalo svojega arbitra. Zdravstvena zavarovalnica sicer trdi, da širitev programa ni predmet arbitraže. »Če arbitraža ne bo uspešna, bo potrebna večkratna urgenca Občinske uprave na Ministrstvo za zdravstvo,« je poudarila. »Pričakujemo arbitražo v mesecu juniju - če bo pristojno ministrstvo določilo svoje arbitre. V letošnjem letu upamo, da se bo zadeva malce izravnala«. Po njeni oceni sodelovanje s koncesionarji poteka dobro, prav tako sodelovanje z ostalimi regijami in ZD Domžale (laboratorijske preiskave za ščitnico in prostato, ginekologija, ...). Več koncesionarjev za oskrbo s toplotno energijo Svetnice in svetniki so obravnavali in sprejeli tudi predlog o podelitvi koncesije za opravljanje izbirne lokalne gospodarske javne službe oskrbe s toplotno energijo v občini Kamnik v prvi obravnavi, kar pomeni, da bo Občina Kamnik lahko podelila več koncesij za opravljanje izbirne lokalne gospodarske javne službe oskrbe s toplotno energijo na posameznih zaokroženih območjih občine. Območje posamezne koncesije bo določeno v javnem razpisu za podelitev koncesije. Opozicijski svetniki so izrazili veselje, ker bo podeljenih več koncesij, vendar jih je zmotila dolga doba podelitve koncesije, češ, da je 30 let predolga doba: Ker potem infrastruktura preide v last koncesionarja, je to potrebno dobro pretehtati. Koalicijski svetniki pa so opozorili, da se moramo zavedati, da je vsaka koncesija podelitev monopola, poleg tega s tem dajemo koncesionarju možnost, da zgradi svojo infrastrukturo na račun občanov. Lahko pride do izsiljevanja - koncesionar postaja lastnik »naše« javne infrastrukture. Poročevalka s seje: Nina Irt Tednik Maturanti so se s plesom poslovili od svojega mesta Kot je že tradicija, so se tudi letošnji maturanti Srednje ekonomske šole in Gimnazije v Kamniku s plesom četvorke poslovili od svojega mesta, v katerem so preživeli kar precejšen košček mladosti, si nabrali novih spoznanj, izkušenj, prijateljstev, veselja in kdaj pa kdaj tudi razočaranj. V ponedeljek, 28. maja, je 133 maturantk in maturantov še zadnjič pred maturo prehodilo pot od svoje šole SCRM do Glavnega trga, kjer jih je pozdravilo lepo število staršev, babic in dedkov, prijateljev in tistih, ki se vselej radi z nostalgijo spominjamo srednješolskih dni. Maturant eje pozdravil župan Marjan Šareč in jim čestital ob pomembni prelomnici v njihovem življenju, zaključku srednješolskega izobraževanja in jim želel, da uspešno opravijo zrelostni izpit - maturo in se prav tako uspešno spopade- jo z novimi izzivi v življenju. Čeprav so glave maturantov v teh dneh obremenjene z učenjem in pripravami na maturo, pa so veselo in razigrano zaplesali četvorko in nas nato presenetili še s spletom standardnih in latinskoameri- Plesu na kamniški osrednji ulici sta se pridružila tudi direktor SCRM Kamnik in ravnatelj Gimnazije mag. Semso Mujanovič in ravnateljica Srednje ekonomske šole dr. Tatjana Novak. Maturanti 4.b kamniške gimnazije z razredničarko prof. Marto Zabret. Objem pomladi na OŠ Frana Albrehta V objemu zadnje sobote v maju je nad Kamnikom sijalo toplo ^ sonce in v športno dvorano OŠ Frana Albrehta privabilo številne starše, prijatelje, krajane, ki so bili deležni lepe besede, smeha, veselja, glasbe, plesa in otroške razigranosti. Na pisanem odru prireditve Objem pomladi so učenci in učenke matične in podružničnih šol ter nji- hovi učitelji pripravili zanimiv kulturno-zabavni program in pokazali, da poleg vzgojno-izob-raževalnega dela na šoli poteka veliko drugih dejavnosti. Zbrane je pozdravil župan Marjan Ša-rec, ki je poudaril pomen našega pomladnega druženja. Ravnatelj šole Rafko Lah je ponosno predstavil nov logotip šole, ki je bil izbran z natečajem, v kate- rem so sodelovali učenci. Novi logotip šole se bo začel uporabljati, ko bo zgrajena nova šolska stavba. Po kulturno-zabavnem programu so se na šolskem vrtu v športnih aktivnostih pomerili starši, učenci in učitelji. V večnamenskem prostoru šole so si obiskovalci lahko ogledali razstavo klekljanih izdelkov, geografsko razstavo ter utrip naše šole doživeli skozi fotografije. Na šolskem vrtu, kjer bo nekoč stala nova šola, so učenci postavili stojnice in ponudili izdelke, ki so jih sami izdelali med šolskim letom. Zbrana sredstva so namenjena Šolskemu skladu, ki učencem zagotavlja nakup nad-standardmh pripomočkov in tako zvišuje kakovost vzgojno-izobraže-valnega dela. Velik delež pri organizaciji so prispevale tudi pridne roke mamic, ki so pripravile sladke dobrote. Tudi v prihodnje želimo dati poudarek dobremu sodelovanju s starši, ki je zelo pomembno za napredovanje in razvoj otrok. Vzajemno zaupanje prinaša moč za nadaljnje delo. Anita Rusak Kastelic Kaj so o prireditvi povedali prvošolci? Meni je bilo všeč tekmovanje staršev, učencev in učiteljev. Zmagali so učitelji! Žan, 1. b Na sejmu sem dobil zapestnico, moj bratec pa je na srečelovu zadel ta pravo kravato. Nace, 1. b Najbolj všeč sta mi bila fanta, ki sta igrala na bobne in ta velike činele. To je bilo glasno! Renata, 1. b Mami mi je kupila piškot v obliki metuljčka. Špela, 1. a Uživala sem v pesmi, v kateri so se vozili z biciklom. Maja, 1. a Všeč so mi bili izdelki na sejmu. Maks, 1. a Mami mi je kupila ata pujsa, ki mi je bil zelo všeč. Tine, 1. a Poletno počitniško varstvo in aktivnosti Tudi v času letošnjih poletnih počitnic Mladinski center Kotlovnica organizira varstvo za otroke od 1. do 3. razreda. Letošnja novost je organizacija poletne aktivnosti za učence 4. in 5. razrede. Na Osnovni šoli Toma Brejca bodo s pomočjo sofinanciranja Občine Kamnik tudi letos organizirali poletno počitniško varstvo od 26. junija do 31. avgusta, od 7. do 16. ure. Poletno počitniško varstvo je namenjeno učencem od 1. do 3. razreda. Kot pravi Gordana Kotnik, vodja projekta, bodo mentorji-ani-matorji poskrbeli za pester, aktiven program, ki zajema ustvarjalne, športne delavnice, tematske dneve, obiskali bodo muzej Zaprice, Občino Kamnik, knjižnico, gasilce, Mali grad, Mladinski center in seveda kamniški bazen. Kot pravijo na MC Kotlovnica, bodo program prilagajali vremenu in željam otrok, v primeru dežja se tako ne bodo odpravili na bazen, pač pa bodo ustvarjali ali se igrali pod streho šole. Poletne aktivnosti za učence 4. in 5. razredov pa bodo potekale v šestih terminih v športnem duhu (pohodi, štafete, turnirji, plavanje,...). V kolikor prijav ne bo dovolj lahko aktivnosti v posameznem terminu odpadejo. Starši lahko svoje otroke prijavite najpozneje do 6. junija. Cena dnevnega varovanja z vključenim kosilom, programom, zavarovanjem in akontacijo znaša 7 evrov. Za dodatne informacije lahko pokličete na telefonsko številko 040 / 686 - 440 (Gordana) ali pišete elektronsko na naslov: pocitnisko.varstvo @kotlovnica.si. Nemotena pot preko Velikega jezu Gradbena dela na območju Velikega jezu so bila uspešno zaključena, promet po regionalni cesti Kamnik-Stahovica pa je ponovno nemoteno stekel. Gre za zelo pomemben projekt v naši občini, saj je dolgoletni problem nevarnega odseka ustrezno saniran. Varna vožnja preko Mlinščice na Bakovniku škili plesov, katerih korake in obrate so osvojili med plesnimi uricami pred maturantskim plesom. Našim maturantom želimo, da pokažejo vse svoje znanje in uspešno opravijo maturo ter s tem nadaljujejo tradicijo uspešnih generacij maturantov kamniške gimnazije in srednje ekonomske šole. urednica SAŠA MEJAČ Podjetje ŽURBI Team d.o.o. je na občinski cesti na Bakovniku izvedlo sanacijo močno poškodovanega mostu. Sanacija mostu je trajala tri dni, v tem času je bila na tem območju popolna zapora ceste. Z novo pridobitvijo je zagotovljena nosilnost 100 ton, kar bo omogočalo varno vožnjo preko kanala Mlinščice na Bakovniku. Nadaljnja sanacija plazov na podlagi strokovne analize Komisija za plazove je opravila ogled 25 plazov, ki so ostali še nesani- rani od zadnje vodne ujme v septembru 2010. Cilj ogleda je bil ugotoviti dejansko stanje plazov v občini Kamnik ter izdelati analizo stanja. Na podlagi izdelane strokovne analize bodo določene prioritete za nadaljnje sanacije plazov. Plaz v Podgorju bo saniran v juniju Kljub slabemu vremenu je v minulem tednu izvajalec Pavčnik d.o.o. pričel z deli sanacije plazu nad javno potjo v Podgorju. Dela bodo zaključena v mesecu juniju in so vredna 46.982 evrov. Plaz se je sprožil v času obilnih padavin vseptembru 2010. Brv čez Kamniško Bistrico je spet odprta Končana so najnujnejša sanacijska dela na komunalni brvi čez Kamniško Bistrico pri Kršmančevem parku, ki je tako spet odprta za pešce, kolesarje in obiskovalce Kršmančevega parka. Občina do stanovanja in njive S strani stečajnega upravitelja Tovarne Utok Kamnik je Občina Kamnik prejela predlog, da iz stečajne mase družbe prevzame v last stanovanje na Fužinah 2 v Kamniku v izmeri 40 m2 in 1 zemljišča parc. št. 7/1, njiva v izmeri 2134 m2, k.o. Špitalič. Ker sta nepremičnini za občino zanimivi, bodo izvedli ustrezne postopke, da se prenos lastništva pravnoformalno izvede. Vse bližje ureditvi spominske sobe Rudolfa Maistra K razvoju oživitve mestnega jedra Kamnika sodi TUDI ureditev Spominske sobe Rudolfa Maistra, za katero potekajo vsi postopki za izdelavo Idejnega projekta, PZI projekta ter notranje opreme. Na notranjo opremo se veže tudi donacija dr. Nikolaja Sadnikarja, ki želi donirati pisalno mizo, last Sad-nikarjevega deda, originalno diplomo oziroma zahvalo ob 60-letnici, ki jo je zastopstvo kamniške občine predalo Rudolfu Maistru. Urejanje spominske sobe se bo pričelo takoj, ko bo Občina Kamnik pridobila vso potrebno dokumentacijo za izvedbo del oziroma sanacijo in na podlagi zagotovljenih sredstev v proračunu. TEKMOVANJE ZA UREJENOST MESTA Krajevna skupnost Kamnik Center vabi in spodbuja vse krajane za boljšo ureditev hiš, vrtov, kmečkih poslopij, balkonskih oken in podobno. Za najboljše dosežke bomo podelili krajevna priznanja. Komisijo za krajevno tekmovanje določi KS. Tekmovanje na krajevni ravni terminsko ni omejeno. Ocenjevanje se lahko izvede preko celega leta (jeseni). Ocenjevanje se začne 1. junija. Vse prispevke za tekmovanje v sliki ali besedilu sprejema KS Kamnik Center na e-naslovu ks.center@kks-kamnik.si. Vsi nagrajenci bodo prejeli pisna priznanja in objavljeni v medijih. Svet KS Kamnik Center predsednik Emil Grzinčič 4 31. maj 2012 TURIZEM IN DEDIŠČINA Kamniški OBČAN Sodelujte pri Strategiji razvoja in oživitve mestnega središča Kamnika različnih urbanističnih delavnic dodobra preverila prostorske možnosti in potenciale mestnega središča Kamnika. Štajnovci smo se v tem času veliko naučili, preizkusili nove pristope k raziskovanju mesta, predvsem pa ugotovili, da k razvoju mesta največ lahko pripomorete prav stanovalci in uporabniki sami. Središče mesta se počasi že prebuja. Z manjšimi, a konstantnimi posegi se pretvarja v obliko, ki bo Kamničanom in obiskovalcema prihodnosti ponudila atraktivno in okolju prijazno mestno jedro. Če se spomnite, Kam-kolo je le ena izmed stvari, ki bodo v prihodnosti mesto naredile privlačnejše. Da pa se vsi taki posegi izpeljejo, mestno središče najprej potrebuje strategijo razvoja. Občina Kamnik se je zato v tem letu odločila, da začne s pripravo Strategije razvoja in oživitve mestnega središča Kamnika in nas je povabila k sodelovanju. Ker se vsi skupaj zavedamo, kako pomembna je strategija za stanovalce, obiskovalce in podjetja v mestnem središču, vas vabimo, da nam s pomočjo ankete, objavljene na naši spletni strani (www.stajn.si), pomagate pri pridobivanju prvih podatkov. Tisti, ki to želite, se lahko oglasite v Hiši arhitekture Kamnik vsako prvo in tretjo soboto v mesecu ter nam osebno posredujete vaše poglede in mnenja. Informacije bodo še kako pomembno izhodišče za okrogle mize in pogovore s strokovnjaki o ureditvi mestnega središča Kamnika. Štajnovci Kamnik na 15. slovenski turistični borzi V Kranjski Gori je 19. in 20. maja potekala 15. slovenska turistična borza SIW (Slovenian incoming workshop), kjer se je s svojo ponudbo predstavljal tudi kamniški turizem. Gre za največji mednarodni poslovni dogodek slovenskega turističnega gospodarstva, ki ga organizira Slovenska turistična organizacija. Predstavniki slovenskega turizma so imeli priložnost vzpostaviti poslovne vezi s tujimi predstavniki turističnih agencij, interesnih združenj, organizatorjev potovanj in specializiranih agencij. Borze se je udeležilo več kot 260 podjetij iz Slovenije in tujine; iz Kamnika pa Zavod za turizem in šport v občini Kamnik, Hotel Malograjski dvor, Terme Snovik in Velika planina d.o.o.. Kot je povedala Alenka Hribar iz Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik, nekateri tuji agenti že dobro poznajo Kamnik in ga vključujejo v svojo turistične programe. Najbolj se zanimajo za Veliko planino in kulturno dediščino Kamnika. Septembra so napovedani obiski skupin iz Belgije in Avstrije, pred kratkim pa je Kamnik in Veliko planino obiskala agentka norveške turistične agencije. PODEŽELJE V MESTU KAMNIK Dva meseca sta že minila od prireditve Podeželje v mestu Kamnik in organizatorji dogodka so se sestali, da opravijo analizo prireditve in začrtajo delo za naprej. Skupna je bila ugotovitev, da smo prireditev lepo pripravili, da je bila pestra ponudba na stojnicah in da so bili kupci najbolj zadovoljni, saj so ob lepem vremenu in prijetnem vrvežu na stojnicah lahko kupovali, poklepetali z mimoidočimi in na ta način poživili sobotni dopoldanski utrip mesta. Kamnik je peto mesto v Sloveniji (za Ljubljano, Mariborom, Celjem in Koprom), ki organizira takšno prireditev pod skupnim imenom Podeželje v mestu, kar je sicer zaščiteno ime KGZS. Toda nič zato. Novo občinsko vodstvo z županom Marjanom Šarcem, skupaj z agencijo za turizem in šport, ki jo vodi dr. Andreja Eržen, so dali želji društev s področja kmetijstva, da se skupno predstavijo kamniški javnosti. K sodelovanju smo povabili tudi ekološke kmetije. Člani raznih društev s področja kmetijstva dobro vemo koliko truda je bilo že vloženega v izobraževanje članov, vzpodbujanja k iskanju poti za pridobitev certifikatov, kar pomeni možnost prodaje izdelkov ... Pri tem ne gre prezreti tudi zavzetega dela kmetijske svetovalne službe v Kamniku, pred katero pa je še veliko dela. Hvalevredno je tudi dejstvo, da se je spremenila miselnost ljudi in da odnos do kmeta dobiva novo, lepšo podobo. Toda to še ne pomeni, da bo domača kvalitetna hrana kar naenkrat v velikih količinah na voljo na stojnicah v Kamniku. To bo dolg proces, tako v miselnosti proizvajalcev kot kupcev. Veliki nakupovalni centri v Kamniku bodo še naprej ponujali hrano z vsega sveta. Zato je pomembna podpora za ohranitev kmetovanja na celotnem območju občine, tudi oddaljene kmetije naj bi dobile možnost vključitve v prehransko verigo na lokalni ravni. To se vidi iz predlogov novega občinskega prostorskega načrta. Morda pa bo res poklic kmeta doživel novo pomlad tudi v Sloveniji, saj vemo, da drugod svoje vloge ni nikdar izgubil. Društva s področja kmetijstva se bodo ponovno predstavila na prireditvi narodnih noš in 15. decembra v okviru decembrskih prireditev. Za prihodnje leto nam želimo, da bi tovrstne prireditve potekale enkrat mesečno, kar bi bilo dobro za vse - za podeželje in mesto, pa še za razvoj turizma. To gre z roko v roki. Društva vabijo svoje člane, da se bolj pogumno odločajo za pridobitev potrebnih dovoljenj za možnost prodaje na trgu, da se še bolj pridno povezujemo, si izmenjujemo izkušnje in znanje. VALENTIN ZABAVNIK Dediščina za podjetniško prihodnost V Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani je v maju potekala okrogla miza na temo pomena ohranjanja nesnovne kulturne dediščine na območju Srca Slovenije pa tudi širše v slovenskem okolju. Na okrogli mizi, ki jo je organiziral Center za razvoj Litija v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem v okviru mednarodnega projekta Vrednotenje nesnovne kulturne dediščine, so različni govorniki predstavili svoje poglede na to pomembno področje naše kulturne dediščine. Večkrat je bilo poudarjeno, kako zelo pomembni pri tem so nosilci nesnovne kulturne dediščine, saj s svojim ustvarjanjem in delovanjem skrbijo za prenos znanj na mlajše generacije. Od njih samih je veliko odvisno, če znajo ta znanja, ki so jih pridobili, usmeriti tudi v lastno zgodbo o podjetniškem uspehu. Med udeleženci okrogle mize so bili poleg strokovne (zlasti etnološke) javnosti tudi nosilci dediščine, med njimi tudi podjetnica Tatjana Hlačer, lončarka iz občine Kamnik, ki smo jo kot pomembno nosilko dediščine povabili k pogovoru. Tatjana Hlačer se pod okriljem svojega podjetja ILA d.o.o. - dotik ustvarjalnosti posveča izdelovanju glinenih izdelkov, izvajanju tečajev keramike in lončarstva za otroke in odrasle, delavnicam na temo lončarske dediščine in dediščine, glini kot sredstvu za razvijanje ustvarjalnosti, pomoči z umetnostjo in raznim projektom. S projektom z naslovom Dotik korenin želi ljudem približati izročilo naših prednikov in njegove kvalitete vnesti v današnji način bivanja, prav tako tudi s projektom Pisker v črni kuhinji, kjer sodeluje s kamniškim turističnim društvom. V obnovljenem delu gospodarskega poslopja nekdaj zadnje kmetije na Zg. Perovem Pr' Koren', kjer se je rodila njena mama, je vselej zanimivo. Ne le za ljubitelje dediščine, tudi za otroke, družine, turiste in druge obiskovalce. Med počitnicami poteka tudi ustvarjalno varstvo za otroke, ko doživljajo glino, ustvarjajo, odkrivajo naravno in kulturno dediščino in uživajo v prostoru, kjer se nahaja domačija, sobote pa so v tem času namenjene družinskemu ustvarjanju. Tatjana Hla-čer razkrije obiskovalcem mnogo zanimivega o svojih koreninah s Perovega, o nekdanjih perovskih kmetijah, življenju včasih, travnikih, njivah, domačih živalih, o glini, lončarstvu ... Korenova domačija na Zgornjem Perovem tako danes živi in žari, polni jo ljubezen do dediščine, glina, radovedni obiskovalci in otroci. Kakšen je vaš pogled na nesnovno dediščino? Se vam zdi, da ima v slovenskem prostoru pravo mesto? Nesnovna dediščina pomeni med drugim znanje, veščine in z njimi povezana orodja, predmete, izdelke ... Zame je to bogastvo nekega okolja, nekega prostora, katerega nosilci so vedno le ljudje. Je nekaj, kar se je v času razvilo iz potreb ljudi po ustvarjalnosti, po preživetju, druženju, praznovanju ... Prevzelo me je moje prvo srečanje z našim tradicionalnim lončarstvom in prevzelo me je tudi to, da so ga v našem prostoru ohranili tisti, ki so to imeli radi. Tu mislim na način izdelovanja in vse, kar sodi zraven. Zaljubila sem se v to, v glino, za izdelke pridobila certifikat rokodelsta Slovenije (art&craft) in se odločila posredovati to znanje in ljubezen naprej. Naj spomnim, da je bilo še ne tako daleč nazaj na Kamniškem, predvsem v Komendi, lončarstvo močno razvito. Dandanes pa imamo tam le še enega lončarja, ki ima prijavljeno obrt, in enega ki opravlja to dejavnost kot osebno dopolnilno delo, v Lončarskem podjetju ne izdelujejo nič več. Ne gre samo za izdelke, gre za znanje, tehnologijo, lončarjeve skrivnosti ob tem, za pripomočke ... Stvari gredo v pozabo .... Nimamo šole za to. In tudi sodobni načini se razlikujejo od teh tradicionalnih, razvitih od naših lončarjev v našem prostoru. In sedaj tudi nimamo več podjetja Svit, ki je ohranjalo tradicijo izdelovanja kamniških majolik. Zato je potrebno to tradicijo ohraniti in ujeti priložnost. Jaz sem se učila lončarstva pri Kremžarju v Komendi in pozneje še pri Žumanovih v Ljutomeru. Seveda nisem posrkala vsega znanja, nekaj pa se me je prijelo. To znanje in ljubezen želim posredovati naprej, prav tako zavedanje o prostoru, kjer sedaj bivam, o kulturni in naravni dediščini. Zato danes veliko delam z otroki. Zagotovo ne bi prišla sem na Perovo, če ne bi prepoznala te dediščine in jo cenila. Mi je pa lažje pri tem, ker sta tudi obe hčeri vsaka po svoje zaljubljeni v dediščino in njeno Tatjana Hlačer, lončarka iz Kamnika, prenaša svoje znanje in ljubezen do dediščine na mlajše generacije. nadgradnjo. Veste čisto drugače je, če imaš nekaj rad. Kar se pa tiče nesnovne dediščine, menim da v slovenskem prostoru nima pravega mesta. Premalo je spoštovana in zato slabo ovrednotena. To je naše bogastvo in če ga mi ne vidimo in ne spoznamo - kdo ga bo? Odnos se počasi spreminja, kar bo seveda vplivalo tudi na vrednost pri prodaji izdelkov in storitev. Toda do takrat je treba zdržati. Če ljudi zanima predvsem kaj je ceneje, blagovne znamke ali pa to, kar prihaja od drugod, potem seveda slabo kaže domačim izdelkom. So pa k sreči ljudje in ustanove, ki so (smo) prepoznali to nesnovno dediščino kot bogastvo in ga varujejo, varujemo. Seveda pa se zgodi, da zaradi prevelikega navdušenja in premajhnega poznavanja lahko naredimo tudi škodo pri prenašanju spomina. Lahko se igramo, kot smo se perice na letošnjem Perovanju, ko je bil namen spomniti na to, kako se je včasih pralo in ne za avtentičnost. Menim, da je danes potrebno, da se povezujemo nosilci dediščine in vsi tisti, ki se tako ali drugače ukvarjajo s tem. Trenutno pogrešam več sodelovanja z našo občino v oblikovanju strategije razvoja, saj je nesnovna dediščina njen del in tu se skrivajo tudi možnosti razvoja, novih delovnih mest ... Kje vidite glavne priložnosti, ki jih prinaša vključevanje v projekt Vrednotenje nesnovne kulturne dediščine Centra za razvoj Litija? Priložnosti so v povezovanju, pretoku informacij in podpori pri projektih oz. skupnih projektih, ki doprinesejo vsem! Ker gre tudi za družbeno prepoznaven interes, je to nujnost. Seveda se začne pri evidentiranju, spoznavanju, ki bo, na to računam, preraslo v prepoznavnost, repre-zentančnost in ustrezno vrednotenje na trgu. Namen projekta je namreč pomoč nosilcem dediščine pri trženju izdelkov, vključevanju v lokalni in regionalni turistični razvoj in podjetniške priložnosti. Za posameznika, ki deluje na tem področju, je pogosto preveč že slediti vsem razpisom, kaj šele prijavljati se na razpise. Projekt bo uspešen, če bomo res stopili skupaj. Sami ste podjetniško že zelo dejavni. Kje se soočate z glavnimi izzivi? Kje vidite možnosti za uspešno zgodbo? V svoji zgodbi podjetništva sem poskušala že marsikaj, vendar me ravno ljubezen do nesnovne dediščine vedno znova pelje v to smer. In največji izziv vidim prav tu, v ustvarjalnosti, ki nadgrajuje mojo, našo dediščino in zadovoljuje potrebe ljudi na čim več področjih: potrebo po pripadanju, po ustvarjanju, po lepoti, po koristnosti, po zdravju, po veselju, po druženju ... Če sem zdržala do sem, bo samo še boljše in več, saj se to področje prebuja. Verjamem, da je moje lastno prepoznavanje tega bogastva osnova za uspešnost ob razvijanju novih inovativnih pristopov in tudi v ponudbi svetovanja za to področje. Kje vidite priložnosti za nadaljnji razvoj vaše lončarske dejavnosti? Predvsem v ohranjanju in dajanju nesnovne dediščine naprej in v nadgradnji le te. Tukaj mislim predvsem na izobraževanje v širšem smislu, ki v povojih že poteka v povezovanju z ustanovami, kot so muzej, vrtec, šola, lokalna skupnost, turistično društvo, Center za razvoj Litija. Priložnost vidim tudi v povezovanju z drugimi lončarji in keramiki, z lokalno skupnostjo in občino. Seveda pa imam še cel kup sanj v zvezi s tem, ki bodo, upam, uresničene. Sodelovanje s fakulteto Turistica na področju turizma Znamka Srce Slovenije je dobila pomembnega strokovnega partnerja na področju turizma, ki bo kakovostno prispeval k nadaljnjemu razvoju vsebin, projektov in aktivnosti v enem izmed pomembnejših stebrov razvoja znamke. 25. maja je bil namreč z najstarejšo slovensko turistično fakulteto, Fakulteto za turistične študije iz Portoroža - Turistica, podpisan dogovor o sodelovanju, ki definira oblike in področja medsebojnega sodelovanja. Dogovor sta na Veliki planini ob prisotnosti koordinatorjev Razvojnega partnerstva središča Slovenije ter nekaterih turističnih ponudnikov z območja podpisali prodekanja Turistice doc. dr. Aleksandra Brezovec in direktorica Centra za razvoj Litija Aleksandra Gradišek. Sodelovanje bo usmerjeno na razvoj turističnih vsebin na območju Srca Slovenije, ki obsega predvsem oblikovanje strokovnih mnenj, pripravo regionalnih in mednarodnih analiz, smernic za dvig kakovosti ponudbe ter promocijo območja kot turistične destinacije. Pri tem bo Srce Slovenije postalo »poligon« oziroma študijski center za testiranje novih pristopov v turizmu in za prenos znanj ter inovacij v turistično gospodarstvo in širše družbeno okolje. Začrtane so bile tudi že konkretne aktivnosti sodelovanja za letošnje leto, usmerjene zlasti na promocijo družinskega podjetništva v turizmu ter razvoj nekaterih turističnih točk v Srcu Slovenije. Za uspešno izvedbo sprejetih dogovorov Center za razvoj Litija vabi vse zainteresirane, da posredujejo svoje predloge, potrebe in želje, ki jih bomo lahko učinkovito umestili v začrtane aktivnosti, s katerimi želimo dvigovati ustvarjalni potencial prostora in kakovost bivanja v Srcu Slovenije. Ana Savšek Na dogodku na Veliki planini so bili prisotni koordinatorji Razvojnega partnerstva središča Slovenije in nekateri turistični ponudniki z območja. NAŠA DEDIŠČINA IN KULTURA 31. maj 2012 5 Kaj vse so spet pripravili na Perovem »Bravo Perovčani! Ste se vzeli skupaj bolj, kot pa če bi šlo za vaško okolje. Torej lahko tudi mestno okolje povezuje na družaben in sproščen način« in »Čestitke še enkrat za VELIKO delo, ki ste ga opravili in se bodo pravi učinki pokazali na dolgi rok, če boste le vztrajali«, sta le dva izmed komentarjev lanskoletnega Ta veselega peromajskega dne ali Perovanja, ki se je zgodil ravno na dan, ko je minilo 770 let od prve omembe imena Perovo v pisnem viru. Skupina perovskili zanesenjakov, z mesta in vasi, vztraja. Povezana v Športno kulturno društvo Dober dan, Perovo in okrepljena z več novimi perovskimi obrazi je 20. maja pripravila Perovanje na kvadrat. Osnovno vodilo društva, kot tudi perovske majske prireditve, je s svojim delovanjem oz. aktivnostmi povezati Spodnje Perovo z Zgornjim, spoznati krajane Zgornjega Perovega s krajam Spodnjega Perovega ter predstaviti Perovo nekoč in danes Kamničanom, krajanom drugih krajev, svetu Dogajalo se je na Zikovi ulici... Soseska Zikove ulice je oživela dopoldan. Napolnile so jo zabavne gibalne igre za najmlajše z vrtcem Sneguljčico ter tekmovanja v malem nogometu, namiznem tenisu in badrnin-tonu na športnem igrišču, ki jim je sodil Žiga Repanšek iz Šolskega centra Rudolfa Maistra. Na glavnem Peroodru so se v popoldanskem času krajanom predstavili folklorna skupina OŠ Frana Albrehta, mešani pevski zbor Društva upokojencev Kamnik, vrtec Zarja z igro Strahec, Face iz Sožitja Mengeš, učenci Glasbene šole Kamnik in OŠ 27. julij z Muped showoni Program je povezovala Barbara Božič, Ob glavnem odru so se popoldan na ogled postavili izdelki s stojnic (ŠCRM, Sožitje Kamnik in Mengeš), nastajal je perovski grafit, v svoj objem so vabile ustvarjalne delavnice in namizne družabne igre, knjige so pod krošnjami dreves zapeljevale bralce (Matična knjižnica Kamnik, Založba Sanje), vonj po starem je na zelenice vnesla tiskarna, zbirali so se zamaški za Dejana, oblačila, zdravila in drago za Ambulanto za osebe brez zdravstvenega zavarovanja, ki jo vodi Perovljan Aleksander Doplihar, menjavale so se najrazličnejše sličice, po labirintu ljubezni in srčnih želja sta krajane vodila Jože in Kaja, preko glasbe in z ostalimi oblikami urbane kulture so se trudili vzpostavljati vezi med prebivalci blokovskega naselja multimedijska skupina Illusion Art, Mladinski center Kotlovnica in Študentski klub Kamnik; poskrbljeno je bilo za hrano in pijačo vseh nastopajočih in drugače sodelujočih. Prireditev je tehnično izpeljalo KD Priden možic in Dom kulture Kamnik. Večer na glavnem odru so pospremile besede predsednice ŠKD Perovo Katje Trotošek, ki je pripravilo Perovanje na kvadrat (pri pripravi Osrednje prizorišče Perovanja na kvadrat na Zikovi ulici je s pestrim in raznolikim dogajanjem privabilo veliko ljudi. Foto: Matevž Skamen perovske prireditve so najaktiv-neje sodelovali Barbara Bergant, Barbara Novak, Branko Novak, Žiga Repanšek, Jurij Reščič, Ivana Skamen, Helena Sterle, Katja Trotošek, Marta Zabret, Goran Završnik, Janez Majcenovič in Tatjana Hlačer), kamniškega Zupana Marjana Šarca, Perovljana Janeza Majcenoviča in letošnjega kamniškega častnega občana Aleksandra Dopliliarja. Glasbeno in pripovedovalsko sta večer zaključila Ansambel Grintovci ter Vroča župa (Goran Završnik in Rok Kosec). ... pr' Grošan' in pri perovski brvi , Pri Grošanovem toplarju, pomembnem povezovalnem elementu Zgornjega s Spodnjim Perovim, je bila odkrita tabla, ki opominja, da je bila tu nekdaj vas Perovo. Foto: Slavka Trotošek Perovska prireditev je z udeležbo Nizozemca Martina Voorbija, ki po svetu potuje z rumenim kamionom - razstavo Show your hope - prerasla v mednarodni festival. Foto: Matevž Skamen petek, 1. junij 20h VIHARNI VRH / drama / Wuthering Heights/ 2011 / Velika Britanija/režija: Andrea Arnold /129 min sobota, 2. junij 20h VIHARNI VRH / drama / Wuthering Heights/ 2011 / Velika Britanija/režija: Andrea Arnold /129 min ponedeljek, 4. junij 20h KRUH IN MLEKD + kratka filma SRCE JE KOS MESA in VEM / drama / 2001, Slovenija /režija: Jan Cvitkovič / 68 min torek, 5. junij 20h SOL ŽIVLJENJA/ komedija / Gianni e le donne / 2011, Italija / režija: Gianni Di Gregorio / 90 min sreda, 6. junij 18h SOL ŽIVLJENJA/ komedija / Gianni e le donne / 2011, Italija / režija: Gianni Di Gregorio / 90 min 20h ARCHEO / drama / 2011, Slovenija / režija: Jan Cvitkovič /103 min petek, 8. junij 19h ARCHEO / drama / 2011, Slovenija / režija: Jan Cvitkovič /103 min 20:30h SOL ŽIVLJENJA / komedija / Gianni e le donne / 2011, Italija / režija: Gianni Di Gregorio / 90 min torek, 12. junij 19h ODGROBADOGROBA+kratki film TO JE ZEMLJA, BRAT MOJ / črna komedija / 2005, Slovenija / režija: Jan Cvitkovič /103 min 21h MASAKER / komična drama / Carnage / 2011, Nemčija, Poljska / režija: Roman Polanski / 80 min MESTNI KINO DOMŽALE se nahaja v Kulturnem domu Franca Bernika, Ljubljanska 61, Domžale INFO / tel. 01 722 50 50 / info@kd-domzale.si / www.kd-domzale.si Gasilci PGD Kamnik so obiskovalce navdušili z novo avtolestvijo, brizganjem z gasilsko cevjo in prikazom nudenja prve pomoči. Foto: Luka Schnabl DEVETA MUZEJSKA POLETNA NOČ NA GRADU ZAPRICE V soboto, 16. junija, bo muzej na široko in brezplačno odprl svoja vrata in povabil tudi tisto občinstvo, ki sicer le redko zaide v muzejske prostore na niz prireditev in na sproščeno druženje pred težko pričakovanim začetkom šolskih počitnic. Ideja za muzejsko poletno noč je nastala po zgledu podobnih dogodkov v tujini in je organizirana skupaj z ostalimi slovenskimi mesti. Dogajanje se bo začelo ob petih popoldan, ko nas bodo na dvorišču gradu Zaprice tradicionalno razveselili mladi pevci, povezani v Otroški pevski zbor Vrabčki pod vodstvom zborovodkinje Marine Aparnik. Pol ure pozneje bo sledil nastop mladih kamniških improvizatorjev - Male impro šole, ki jo vodi Goran Završnik, z domislicami, ki običajno sprožajo salve smeha. Grajski travnik bo ob šestih popoldne postal prizorišče ustvarjalnega dogajanja, ki ga bodo usmerjali člani legendarne skupine RECIKLArJI. Kot verjetno že vsi veste, je v Medobčinskem muzeju Kamnik od konca lanskega leta na ogled čisto nova in zelo privlačna stalna razstava o zgodovini kamniškega ozemlja ODMEVI KAMNIŠKIH TISOČLETIJ. Nedavno smo odprli tudijgostujočo razstavo Slovenskega šolskega muzeja KAJ NAJ OBLEČEM ZA V ŠOLO? Po obeh vas bosta popeljali kustosinji Zora Torkar in Janja Železnikar. Uro pozneje vam bo kustosinja Saša Bučan predstavila tudi nove, dotlej še nikdar videne pedagoške kotičke v okviru naših razstav, ki vam bodo nudili obilo zabavnih in poučnih doživetij. Pri pomembnem povezovalnem elementu obeh delov Perovega, Grošanovem toplarju, ki Največja zanimivost perovske prireditve so bile (obujene) perovske perice, ki so ob prepevanju v Bistrici prale perilo, nato pa na brvi s krajani obesile »perovsko žehto«. Foto: Branko Bandelj je pred več deset leti iz Zgornjega Perovega prišel na Spodnje Perovo, je bila množica udeležencev priča zgodovinsko kulturnemu dogodku. Besede Janeza Majcenoviča so odkrile tablo Perovo, ki želi opomniti, da je bila tu nekdaj vas Perovo. Ob Grošanovi kmetiji so se obiskovalci prireditve prepustili tudi dramsko - glasbenemu programu dijakinj in dijakov ŠCRM Kamnik. Po stopinjah perovskih in drugih kamniških mam, babic, prababic so se pevajoč »Pokažite ročice, pokažite noge, poglejte kak' pridne peričice smo me ...« po perovski brvi sprehodile najožje članice organizacijskega odbora prireditve - perovske perice. Ob Kamniški Bistrici so ribale, »žaj-fale«, ožemale ter v reki spirale perilo, nato pa skupaj z gledalci na brvi obesile »perovsko žehto«. Na otroškem igrišču ob brvi je Zavod Periferija predaval o samopreskr-bi in partnerskem kmetijstvu ter mimoidoče navduševal z glasbeno, kaligrafsko ter delavnico priprave veganskih namazov. ... pr' Koren in med gasilci ... Obiskovalci Korenove domačije so ob pomoči Tatjane Hlačer izdelovali lončarske izdelke. V gnetenju gline in delu na vretenu so še posebej uživali najmlajši. Svoja vrata so odprli tudi gasilci PGD Kamnik. Obiskovalce je najbolj zanimala nova pridobitev - avtolestev, katero so lahko tudi preizkusili ter si ogledali Perovo s ptičje perspektive. Veliko zanimanja je pritegnilo še brizganje z gasilsko cevjo, napeljano iz avtocisterne, ter tehnično vozilo, ki največkrat posreduje v primeru prometnih nesreč. Ekipa prve pomoči je predstavila temeljne postopke oživljanja ter uporabo defibrilatorja (AED), ki laikom pomaga pri pomoči osebam s srčnim zastojem. Med gosti prireditve se je »sprehajal« potujoči srečelov in jih razveseljeval z le dobitnimi srečkami, ki jih je prispevalo več perovskih in drugih podjetij, organizacij ter posameznikov. Vaško - mestno Perovanje preraslo v mednarodni festival Perovska vaško-mestna prireditev, ki je šele »včeraj« ugledala luč sveta, je »danes« že prerasla v mednarodni festival. Za to je poskrbel Nizozemec Martin Voorbij, ki v velikem rumenem kamionu potuje po svetu in ki se je tretjo majsko nedeljo ustavil na perovskili poteh. Kamion se je prelevil v galerijo in pripovedovalnico, Perovljam so si ogledali upanja Evropejcev ter Martinu v sliki in besedi izrazili naše »perovsko« upanje. To upanje bo sedaj po Evropi in svetu potovalo naprej ... Prav tako, kot bo naprej »potovalo« tudi Perovo, Pe-rovljani in velika perovska prireditev. V katero smer bo potovala slednja, naproti Perovanju na kubik, kot se že govori med Kamničani, ali v kakšno drago smer, pa za zdaj ostaja še uganka. KATJA TROTOŠEK Za sklepni vrhunec dogajanja tradicionalno poskrbi Društvo glasbenikov Slovenije. Po lanskem odmevnem nastopu Kvarteta pevke Ive Stanič z izborom najlepših ljubezenskih skladb Burta Bacharacha bomo letos poslušali premierno predstavitev sveže zasedbe na slovenskem glasbenem prizorišču - TEATER Quartet, ki bo imel na Zapricah svoj prvi javni koncert. V inova-tivnih aranžmajih bodo zazvenele priljubljene skladbe, kot so »mrljev let Rimskega Korsakova ali Puccinijeva Nessun Dorma, pa tudi slovenske ljudske Dajte, dajte ali Kje so tiste stezice. Skladbe je aranžiral šef zasedbe, eden najboljših slovenskih kitaristov Marko Mozetič. Kvartet pa dopolnjujejo še Petra Gačnik Greblo na violončelu, Tina Mozetič na violini in Marko Brdnik na harmoniki. Po koncertu bomo odprli razstavo KAMN'ČANI slikarja Andreja Schlegla. Predstavil se bo s svojevrstno kiparsko upodobitvijo posebnega plemena - oziroma stotih njihovih predstavnikov z vsemi čudaškimi potezami vred. Veliko razlogov imate, da svoj korak v soboto, 16. junija, usmerite na grad Zaprice v Kamniku. Vstop v muzej bo brezplačen, naše publikacije pa si boste lahko omislili za dvajset odstotkov manj od običajne cene. Vaš obisk pričakujemo med peto uro popoldan pa do polnoči. MMK Srečanje rezbarjev v spomin na mojstra baročnega rezbarstva Maksa Berganta Letos mineva 100 let od rojstva znamenitega Kamničana, mojstrskega naslednika baročnega rezbarstva Maksa Berganta. Kamniški rezbar Roman Kokole in drugi rezbarji se bodo te obletnice spomnili v soboto, 16. junija, na Šutni pred Maistrovo hišo. Maks (Maksimiljan) Bergant se je rodil 15.4.1912 kot tretji od štirih otrok v Trstu, kjer je bil njegov oče v službi pri železnici, mati pa je bila gospodinja. Po koncu prve svetovne vojne se je družina preselila v Ljubljano in nato v Podgorje pri Kamniku, kjer je oče podedoval kmetijo od očetovega strica, ki je padel v vojni. Delo na kmetiji in ljubezen do zemlje sta Maksa Berganta vezali vse življenje. O Maksu Bergantu ni veliko zapisanega, prav v nasprotju s tistim, kar je v svojem življenju naredil. Pokojni akademski slikar in likovni publicist Dušan Lipovec je zapisal, da je mladi Maks osnovno šolo obiskoval v Kamniku, opravil sprejemni izpit na gimnazijo, nato pa šolanje prekinil zaradi dela na posestvu. Že kot šolar je spoznal kamniškega rezbarja Ivana Klemena, ki ga je uvedel v zanimiv in skoraj skrivnosten svet svojega ateljeja na Parmovi ulici. Mladi Maks je hotel postati rezbar. To mu je tudi uspelo, postal je mojster dela in ustvarjanja, zapustil pa je pomembno in enkratno umetniško delo. V Kamniku in okoliških krajih deluje veliko ljubiteljskih rezbarjev, ki jih povezuje ljubezen do lesa, klesanja v les in ustvarjanja z dleti. Rezbarji, med njimi tudi kamniški rezbar Roman Kokole (na fotografiji), bodo velikega kamniškega umetnika Maksa_ Berganta in stoletnico njegovega rojstva počastili z ustvarjanjem na Sutni v neposredni bližini Maistrove rojstne hiše. V Kamniku in okoliških krajih deluje veliko ljubiteljskih rezbarjev, ki jih povezuje ljubezen do lesa, klesanja v les in ustvarjanja z dleti. Rezbarji bodo velikega kamniškega umetnika Maksa Berganta in stoletnico njegovega rojstva počastili z ustvarjanjem na Šutni v neposredni bližini Maistrove rojstne hiše. Idilično okolje v mestu, kjer je Maks Bergant delal in ustvarjal, bo zagotovo prispevalo k sobotni oživitvi Šutne, zato bo zagotovo zanimivo videti, kaj vse izdelujejo in ustvarjajo iz lesa s svojimi ostrimi dleti. Živahno dogajanje bo vse med 9. in 17. uro, ob 15. uri pa bo tudi kratek kulturni program ter pozdrav kamniškega župana Marjana Šarca. Prisrčno vabljeni!! Nives MATJAN in Karla URH, Samostojna svetniška skupina 6 31. maj 2012 POGLEDI Kamniški oßcan IZ poslanskih klopi PRVI UKREPI ZA STABILIZACIJO GOSPODARSTVA Ko je že vse kazalo, da je pri uveljavitvi zakona o uravnoteženju javnih financ tudi s sindikati dosežen dogovor, sta policijska sindikata vložila zahtevo za referendum in s tem zadržala izvajanje zakona. Vsak mesec, ko zakon o uravnoteženju javnih financ ne bi veljal, bi bila proračunska luknja večja za 30 milijonov evrov. Po dolgotrajnih pogajanjih so vlada in policisti pred dnevi vendarle podpisali (že drugi!) sporazum. Dogovor med vlado in policisti tako omogoča umik zahteve za sklic referenduma, kar pomeni, da bo zakon o uravnoteženju javnih financ začel veljati že v juniju. Za javno finančno konsolidacijo je to izjemnega pomena in prvi korak za izhod iz krize. Zadnji primer blokade izvajanja zakona o uravnoteženju javnih financ s sklicem zahteve za referendum s strani policijskih sindikatov jasno kaže, da je ena izmed stvari, ki jih Slovenija nujno potrebuje za večjo stabilnost in predvidljivost tudi sprememba referendumske zakonodaje. V zvezi s tem smo se pred dnevi že sestali vodje poslanskih skupin in predsedniki parlamentarnih strank. Dosegli smo dogovor, da bomo v 90. člen Ustave Republike Slovenije jasno zapisali, da referendumi o človekovih pravicah, o zakonih povezanih z obrambo države in o zakonih proračunske in fiskalne narave niso možni. Vseeno obstaja se nekaj razhajanj pri uvedbi kvoruma (zahtevana minimalna volilna udeležba za veljavnost referenduma). Večina parlamentarnih strank se zavzema za kvorum pri 35 odstotkih, v Novi Sloveniji pa nasprotujemo kvorumu, saj bi s tem lahko odločali tisti, ki se referenduma sploh ne bi udeležili. Zavzemamo se, da se bolj zaostrijo pogoji za zahtevo referenduma, s čimer bi lahko referendum predlagali samo se o resnejših in pomembnejših temah, če bi do sklica referenduma v resnici prišlo, pa bi rezultati veljali. Menimo, da razveljavitev referenduma zaradi prenizke udeležbe ni poštena do tistih, ki bi na referendum vseeno prišli ter tudi do države, ki bi ga morala plačati, čeprav ne bi veljal. Verjamem, da se bomo v prihodnjih dneh sposobni dogovoriti tudi o podrobnostih referendumskih določil. V prihodnjih mesecih bodo, poleg spremembe referendumske zakonodaje, ki bo prispevala k večji stabilnosti slovenskega političnega prostora, izjemno pomembni tudi ukrepi vlade za zagon gospodarstva. Vlada se je 24. maja že seznanila s Paketom ukrepov za spodbujanje gospodarstva, ki vsebuje ukrepe, ki imajo neposreden učinek na gospodarstvo. Paket opredeljuje ključne ukrepe na štirih področjih: 1. izboljšanje poslovnega okolja, 2. finančne spodbude za področje investicij, krepitve človeških virov in učinkovite rabe energije, s katerimi bodo podprti perspektivni projekti podjetij za nadaljevanje rasti in razvoja, 3. akcijski načrt za mala podjetja, ki bo gradil spodbudno okolje za mikro, mala in srednje velika podjetja, in 4. krepitev javne uprave in pravosodnega sistema. S povezanimi in preoblikovanimi agencijami, ki upravljajo s premoženjem države, pa bo narejen pomemben korak k učinkovitejšemu upravljanju podjetij v popolni ali delni lasti države. MATEJ TONIN, poslanec v Športna zveza Kamnik podala svoje predloge na Strategijo športa v občini Kamnik Prioriteti na področju investicij sta poleg izgradnje in prenove telovadnic pri mestnih šolah še prenova in pokritje bazena in že letos nakup nogometnega igrišča v ©marci. Športna zveza je na svoji razširjeni seji predsedstva po predstavitvi predlogov klubov in razpravi o njih sprejela končno besedilo amandmajev na Strategijo športa v občini Kamnik 2012-2020, ki jo bo sprejemal Občinski svet. Na seji je bilo ponovno izraženo mnenje, da je predlog Strategije presplosen in ne predvideva konkretnih ukrepov na področju investicij v športno in rekreacijsko infrastrukturo ter višino sofinanciranja športnih programov. Brane Golubovič, predsednik ŠZ Kamnik, je v uvodu povedal, da je priprava Strategije športa priložnost za šport in Občino, da se v enem dokumentu zberejo vsi načrti za zagotavljanje pogojev delovanja športnih društev, s čimer se bo doseglo stabilno okolje za njihovo delovanje v naslednjih letih. Golubovič je še povedal, da je vrstni red predlaganih investicij v veliki meri usklajen z občinskim Načrtom razvojnih programov 2012-2015, ki ga je sprejel občinski svet, ter da so v ŠZ Kamnik še naprej pripravljeni na vsakršen konstruktivni dialog z Občino glede terminskega načrta izvedbe investicij ter tudi o drugih predlogih. Po konstruktivni razpravi smo člani Športne zveze sprejeli predloge na Strategijo, ki gredo v smer konkretiziranja ukrepov Občine na področju športa do leta 2020. Tako na področju investicij v športno infrastrukturo med drugim predlagamo temeljito prenovo letnega kopališča Kamnik s potrebno spremljevalno infrastrukturo s ciljem dobiti sodoben bazen za potrebe rekreacije, športa, izobraževanja, športnega turizma, ki bo odprt skozi vse leto. Predlagamo, da se vsa potrebna dokumentacija izdela v prvi polovici leta 2013. Za zbiranje sredstev se odpre posebni proračunski sklad za obnovo bazena, v katerega se že v letu 2013 nameni 300.000 evrov. Prenova bazena se izvede v treh fazah od leta 2014 do 2016, ko se investicija konča. Ker bo prenovljen bazen potreboval parkirna mesta, ki bodo lahko namenjena tudi mestu Kamnik, je potrebno preseliti teniška igrišča in igrišča za odbojko na mivki ter na tem mestu zgraditi parkirišča. Zato v ŠZ Kamnik predlagamo, da Občina takoj pristopi k iskanju ustreznih lokacij za tenis in odbojko na mivki v okviru sprejemanja OPN-ja. Selitev tenisa in odbojke se izvede šele, ko so zagotovljene in urejene nove površine. Ker bo bazen ena izmed večjih investicij od leta 2014 naprej predlagamo, da se že v letu 2012 pristopi k nakupu nogometnega igrišča v Šmarci, saj smo mnenja, da je potrebno hitro ukrepati in kamniškim nogometašem zagotoviti dodatne športne površine. V Strategijo so umestili tudi investicije v rekreacijske parke na Vrhpolju, Mekinjah in Pšajnovici. V tretjem sklopu investicij predlagamo, da se na podlagi analiz ter pogovorov s ŠZ Kamnik in šolami določi domicilne športne dvorane za različne športne panoge in se jih temu primerno opremi (oprema za postavitev igrišča za floorballa, nastavljivi koši, primerni semaforji, druga oprema). Poleg tega predlagamo, da se naredi načrt izgradnje pohodniških in kolesarskih poti. Pri sofinanciranju športnih programov predlagamo zmerni vsakoletni dvig sredstev tako, da bi leta 2020 prišli na višino sredstev, ki je bila za športne programe namenjena v letu 2010. Poleg tega predlagamo, da Občina neposredno sofinancira določeno število trenerjev za otroške in mladinske selekcije. Članice Športne zveze so tudi na tej razširjeni seji, kljub različnim interesom, pokazale veliko mero enotnosti in strinjanja, da lahko le na podlagi povezovanja dosežemo celostni razvoj na področju športa. Tako je Dušan Papež iz Kluba gorskih tekačev v svojem razmišljanju dal velik poudarek sodelovanju med klubi znotraj Športne zveze in povedal, da bi lahko vsak klub vlekel na svojo stran in mogoče na kratek rok dosegel več za svoj klub, vendar to ni prava pot za napredek športa, zato je potrebno držati skupaj. Temu je pritrdil tudi Ciril Grkman iz kolesarskega kluba Calcit, ki je poudaril, da je skupna pot edina prava pot. Za ŠZ Kamnik - Cicol. Odlok o NUSZ naj se spremeni in dopolni tako, da bo upošteval utemeljene pripombe stroke in občanov Trenutno veljavni Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zem-ljisča (NUSZ) v Občini Kamnik se naprej vznemirja kamniško javnost. Doslej je javna razprava v lokalnih medijih izpostavila že več točk, zaradi katerih je omenjeni odlok sporen oz. problematičen za precejšen del prebivalstva občine, namreč vsaj za okoli 3000 gospodinjstev. V tej zadevi si kamniška politična opozicija prizadeva za pravično, nedvoumno in zakonito ter ustavno ureditev tega pomembnega občinskega davka za vse občane oz. zavezance za njegovo plačilo. Težava ni v tem, da se je posodobila pravna podlaga za odmero NUSZ, ampak v načinu, v kvaliteti tega predpisa, ki ima za posledico takšne finančne posledice za za- Korporacija še vedno optimistična, • • • • • j • saj je pravica na njeni strani vezance, in to na podlagi takšnih kriterijev ter utemeljitev, da so bili informativni izračuni odmere NUSZ po novi ureditvi, s tem pa odlok sam, doslej deležni množičnih pritožb občanov. Posledica vsega tega je bil tudi nastanek anonimne skupine občanov, znane kot »Arnos sokol«, o kateri smo že pisali. V tem članku se ne bomo podrobneje spuščali v nekatere plati tega dogajanja, npr. opozarjanje na takšne ali drugačne nepravilnosti oz. vprašljive metode že pri sami pripravi odloka in samem besedilu, zatem pa še pri komuniciranju občinskega vodstva z lokalno javnostjo in kritiki odloka prek množičnih medijev, kakor tudi ne odnosa občinske oblasti do občanov, ki so se na informativne izračune pritožili. Naj dodamo le to, da je glede na tukaj omenjene okoliščine razumljivo, zakaj je ta pobuda občanov anonimna. Strah jih je, in njihov strah moremo po vsem, kar je bilo doslej brati, slišati in videti v lokalnih medijih, razumljiv: bojijo se namreč odziva občinske oblasti in njenih nadaljnjih potez, nedvomno pa ne morejo kar sprejeti takšne ureditve, ker jo sami, tako kot številni drugi občani, občutijo kot vprašljivo, krivično in zaznamovano z vsebinskimi napakami. Namen tega članka pa je vendarle nekaj drugega: tvorno sodelovati pri reševanju nastalega problema: to je problem občine, ne le sedanjega župana in koalicije, ampak tudi opozicije in vseh občanov. In probleme je treba reševati. Kot konstruktivna opozicija zato menimo, da je najbolj smiselno, da občinska uprava Ob- čine Kamnik se v tem letu pripravi Predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, v katerem bo dejansko upoštevala pripombe občanov in stroke, ki so po kriterijih materialne resnice, zakonitosti, ustavnosti in ne nazadnje strokovnosti upravičene. Menimo namreč, da je odlok se »popravljiv«, torej da ga je mogoče spremeniti in dopolniti, pa četudi v velikem obsegu. Sporne določbe so v veliki meri že znane, tudi iz čisto konkretnih primerov, in prepričani smo, da občinska uprava to zmore, če bo le dovolj politične volje. Toda odlok ne more ostati nespremenjen. To ne bi bilo pravično do prebivalcev naše občine. Primož Zupan, tajnik OO NSi Kamnik V četrtek, 24. maja, je bil v dvorani Veronika redni letni občni zbor agrarne skupnosti Meščanska korporacija Kamnik (Korporacija). Pregledali so svoje delo in soglasno izvolili novo - staro vodstvo. Predsednik je Milan Deisinger, člani gospodarskega odbora pa Boštjan Lav-rič, Dušan Mesner, Božena Možina, Bojan Pollak, Demeter Sadnikar in Tone Stele. Z izvolitvijo so jim dali tudi veliko priznanje za njihovo dosedanje delo za Korporacijo, ki so ga opravili v glavnem na svoje stroške. Žal pa ogromno vloženega dela še ni rodilo pravega rezultata. Vse gradivo - od izčrpnega poročila o delu, finančnega poročila, pa do programa dela, finančnega načrta in pregleda odločanja o obliki lastninske pravice - so člani dobili že skupaj z vabilom. Ker so bila gradiva dobro pripravljena, so bila potrjena skoraj brez razprave. Vsi člani so prejeli tudi kroniko delovanja Korporacije z naslovom »Po poteh dediščine Meščanske korporacije«, ki jo je napisal Milan Deisinger. Iz kronike, razprave, predvsem pa iz gradiva se je pokazala osnovna misel, zakaj se denacionalizacija preveč vleče: čutiti je močan vpliv interesnih skupin (lobijev), ki so dosegli, da celo Vrhovno sodišče RS upošteva samo argumente zavezancev, argumentov upravičencev pa ne. Bistvo zavlačevanja je, da se Korporaciji očita nelegitimnost oz. da naj sedanja Korporacija ne bi bila identična s tisto, ki je bila ponovno ustanovljena leta 1996. To pa zaradi tega, ker je bila v sporazumu o ustanovitvi po nasvetu sodišča napisana solastnina (ne pa v statutu, kjer je bila vedno zapisana samo skupna lastnina). To je očitno sprenevedanje, saj zakon ZPVAS v pogojih za ustanovitev in registracijo AS nikjer ne zahteva določitve vrste lastnine in je torej povsem irelevantno, kaj je bilo zapisano. ZPVAS določa, kaj se vrača - samo tisto in tisti obseg, kar je bil odvzeto. Vračali so pa državni organi in oni so odločali koliko in kakšna oblika lastnine se EUsm* a Pred Zborom so člani dobili kroniko »Po poteh dediščine meščanske korporacije«. vrača, ne pa AS! Tako so drugim AS vrnili solastnino, ne glede na to, kaj je bilo zapisano v sporazumih oz. aktih AS! Torej so se najvišji organi (sodstva) naravnost norčevali iz članov korporacije. Pri tem pa bode v oči še dejstvo, da dejansko niso vračali tisto, kar je bilo odvzeto, tistemu, ki mu je bilo odvzeto. Premoženje je bilo v večini primerov odvzeto AS in ne njenim članom. Člani so imeli samo (deležne) pravice uživanja, ki pa jim formalno niso bile nikoli odvzete, v denacionalizacijskem postopku pa so vračali lastnino članom. Kljub temu pa je občni zbor preveval optimizem in pripadnost članstva Korporaciji, ki se kaže tudi v soglasno sprejetem programu dela za naslednje obdobje. Prihodnje delo bo predvsem na čimprejšnjem končanju denacionalizacije, pri čemer se Korporacija v primeru nadaljnjega norčevanja in kršenja človekovih pravic že pripravlja na vložitev tožbe tudi na mednarodnem sodišču za človekove pravice. Nadaljevalo se bo z iskanjem možnosti, da bi skupaj z občino Kamnik ustanovili krajinski par Kamniška Bistrica, ki bi morda pozneje prešel v regijski park. Ena od pomembnejših nalog bo tudi urejanje odnosov z občino Kamnik ob enakopravnem upoštevanju skupnih interesov in aktivnem vključevanju članov KORPORACIJE v gospodarsko in turistično dejavnost občine Kamnik s posebnim poudarkom na ohranjanju in oživljanju starega mestnega jedra. Poleg tega bo pomembno tudi sodelovanje z ostalimi AS in KGZ. B. Pollak Kje nas čevelj fuli? Stari grad leta 2023 Kamniški občan po navadi preberem isti dan, ko ga najdem v poštnem nabiralniku. In to že skoraj trideset let od takrat, ko smo se v ta lepi kraj preselili iz »bele« Ljubljane. Toda, številke 6, ki je izšla 30.3.2012, nisem prebral. Ali se je ta izvod skril med kupe reklamnih sporočil in skupaj z njim romal v koš ali mi kako drugače ni prišel v roke. Ce bi ga prebral, kot običajno, se prav gotovo v petek, 11. maja, ne bi odpravil na Stari grad v družbi prijatelja iz Švice. Ta na približno dve leti obvezno obišče tudi Kamnik, na potovanju po tem delu Evrope. Ko smo tega dne doma »planirali« kam bi šli, se je ženski del družbe odločil, da gre raziskovati pridobitve BTC-ja, moški del ekipe, prijatelj s šestletnim sinom in moja malenkost, pa da gremo na Stari grad. To je bila pravzaprav ideja prijatelja, ker sam nisem ravno navdušenec lazenja po hribih, čeprav sem bil z veseljem večkrat tudi na Starem gradu, Primožu, Veliki planini .... Nasprotno pa prijatelj iz Švice zelo rad zahaja v hribe in je ob obiskih Slovenije prehodil okolico Kamnika verjetno bolj kot marsikateri domačin. Tako smo se mi trije odpravili na od daleč vidno točko, ki nam jo lahko zavidajo celo Švicarji, tako pravi moj prijatelj. Doma so nam sicer pripravili popotne dobrote in pijačo, kot da gremo na Triglav, toda od tega nismo nič vzeli s seboj, ker je naš »Švicar« povedal, da bomo pijačo in tudi hrano, če bo treba, naročili na Starem gradu ter ob pogledu na Ljubljansko kotlino in Mengeško polje uživali v požirkih oziroma grižljajih. Pot do grajskih zidov je bila kar naporna in sem nekajkrat ostal brez sape in »zmerjal« po tihem sam sebe, zakaj sem le poslušal sopotnika in nisem vzel s seboj vsaj kakšno vodo, če že kaj drugega ne. Kot zadnji sem se nekaj minut za njima priplazil do lesenih vrat, ki so preprečevala dosego našega cilja oziroma vstop na dvorišče Starega gradu. Razen zbledelega grafita ni bilo nikjer nobene oznake ali opozorila, da je grad oziroma dostop zaprt in vrata zaklenjena. Tudi na vsej poti od obvoznice nismo opazili nobenega opozorila, da je grad zaprt. Šele takrat mi je padlo na misel, da je očitno prišlo do zaostritve odnosov med najemnikom Starega gradu in Občino, zato je objekt zaprt. Moj prijatelj je bil zelo jezen in mu nikakor nisem mogel pojasniti, da je pri nas pač tako. Še vedno je godrnjal in ga niti nisem več razumel, ker je enkrat preklinjal v nemščini, nato v francoščini in nazadnje v angleščini, pa tudi nekaj slovenskih besed, primernih trenutku, je bilo slišati. Na poti nazaj smo se ustavili pri potočku in mlinčkih, ki jih na poti na grad niti nismo opazili. Razen enega se niso vrteli, zato smo se kot »tehnično podkovani« in družbeno zavedni ljudje lotili ugotavljanja razloga, zakaj se te »tehnično za- htevne« naprave ne vrtijo. Kmalu smo ugotovili vzrok napake in počasi enega za drugim spravili v tek. Problem je bil v tem, da se je že v prvem mlinčku zamašil dotok vode, ki je nato spremenila smer, tako da naslednji mlinčki niso dobivali vodo kot bi morali in so se sčasoma vsi ustavili. Precizni Švicar je bil že boljše volje, ker mu je uspelo nekaj koristnega. Naš dopoldanski izlet smo končali na vrtu kavarne Veronika in ob pogledu na množico otrok iz kamniških vrtcev, ki so ta dan imeli festival, nadaljevali debato okoli naravnih vrednot in izkoriščanju le teh. O tem dogodku sem razmišljal manj ali več ves naslednji teden, ko so se naši prijatelji že zdavnaj vrnili v Švico. K temu razmišljanju mi je pripomogel zapis v Kamniškem občanu in politično vzdušje v Sloveniji ob podpisu večmesečnega »boja« med sindikati javnega sektorja in vlado republike Slovenije. V zvezi s tem se mi poraja nekaj vprašanj, o katerih se bo mogoče odgovornim porodila kakšna ideja oziroma rešitev opisanega problema: Zakaj se vodstvo naše občine in najemnik ne uspejo v obojestransko korist dogovoriti, da se objekt Starega gradu končno uredi in preda v uporabo obiskovalcem oziroma občanom Kamnika in okolice? Zakaj vztrajajo vsak na svojem in iščejo napake in krivce na drugi strani, ta čas pa objekt propada, občani pa smo prikrajšani za marsikateri pogled in vdih svežega zraka z grajskih zidov? Dokazov, da je dogovor možen, imamo veliko. Tudi ta zadnji med vlado in sindikati. Tudi dogovor med Slovenijo in Hrvaško o določitvi meje je pred vrati. V svetu poznamo veliko primerov, ko se vojskujoče države usedejo in dogovorijo o veliko hujših primerih in težavah, kot je ta naš? Ali je pogodba, sklenjena za dvajset let (do leta 2023,) ustrezno narejena ? Kaj v njej manjka ? V čigavo korist je bila narejena? Kdo je kriv, da so grajska vrata zaprta, občane načeloma sploh ne zanima. Odpreti jih je treba in zato je nekdo zadolžen in celo plačan. Plačan, da upravlja z družbeno lastnino in tudi pridobi ekonomske koristi. Ali bi se dalo na Starem gradu urediti prestižno restavracijo, poročno dvorano, županovo sobo, v kateri bi lahko bili v sliki in besedi prikazani dosežki posameznega župana, prireditve, koncerte, .... ? Ali ne bi bilo lahko območje Starega gradu urejeno tako, da bi bili vsi prebivalci ponosni na ta objekt, ga obiskovali in prispevalik njegovem obstoju in delovanju? Zatorej želimo občani vedeti , kaj se pri razrešitvi tega vprašanje dogaja in kdaj bo ta problem rešen. Do leta 2023 veliko občanov ne bo potrebovalo Starega gradu, temveč le majhno parcelo na nasprotni strani Kamniške Bistrice. Ali res moramo čakati do takrat? Mislim da ne. Le malo manj zamer in več pozitivne energije na obeh straneh in na splošno zadovoljstvo občanov Kamnika je Stari grad lahko odprt že to poletje. SD (podatki avtorja v uredništvu) KULTURA 31. maj 2012 7 Moški glasovi v pozdrav Mariji V cerkvi sv. Ane v Tunjicah so zopet mogočno zadoneli moški glasovi na že tradicionalnem srečanju malih vokalnih skupin in oktetov z naslovom Pozdrav Mariji. Vsako leto drugo nedeljo v maju ga organizira pevsko društvo Tunjiški oktet. Na letošnjem 14. srečanju je nastopilo pet zasedb: Kvartet Krt, Šenturški oktet, Kranjski kvintet, Ljubljanski oktet in domači Tunjiški oktet. Program je zajemal pesmi z liturgično vsebino in Marijine pesmi. Vezno besedo je spletla Urša Klemene, prireditev pa je tudi letos podprla KS Tunjice. Ledeni možje so krepko ohladili ozračje, a se je kljub temu zbrala kar zajetna množica poslušalcev. Cerkvena akustika, izvrstna zasedba in izbran program so navdušili poslušalce. Najbolj pa zagotovo Kanagalilejska ohcet v izvedbi Ljubljanskega okteta, ki žal za- ključuje svoje uspešno, dolgoletno delovanje. Za zaključek sta zadoneli še dve skupni pesmi in spominska podelitev priznanj za sodelovanje. Premra-žene poslušalce so Tunjičanke pogrele z aperitivom in sveže pečenim pecivom. Pevci pa so ob golažu in dobri kapljici nadaljevali druženje in petje do poznih ur. MARINA KOŽELJ Revija cerkvenih pevskih zborov kamniške dekanije V nedeljo, 20. maja, je v župnijski cerkvi sv. Martina v Šmartnem v Tuhinju potekala revija cerkvenih pevskih zborov dekanije Kamnik, na kateri se je predstavilo 10 zborov iz 9 župnij. Zbralo se več kot 200 pevcev, ki so se predstavili s po dvema pesmima. Program je bil obarvan pretežno z velikonočnimi in Marijinimi pesmimi. Drugič v zgodovini tovrstnih revij je le-ta potekala v Tuhinjski dolini - pevci so se namreč pred dvema letoma srečali na Selih pri Kamniku. Sodelovali so naslednji zbori: Cerkveni pevski zbor župnije Homec (zborovodja in organist Uroš Pele), Tunjiški oktet (zborovodja Aleš Sedušak) Cerkveni pevski zbor župnije Šmartno v Tuhinju (zborovodja in organist Rok Juhant, dirigentka Mirjam Juhant), Mešani cerkveni pevski zbor sv. Ane iz Tunjic (organist-ka in zborovodkinja Olga Stele), Cerkveni pevski zbor župnije Motnik (zborovodja Frančišek Žibert), Cerkveni mešani pevski zbor župnije Stranje (zborovodja Jure Smrekar, orgle Aleš Sedušak), Cerkveni pevski zbor župnije Sela pri Kamniku (zborovodja Andrej Kotnik), Župnijski pevski zbor sv. Urha iz župnije Vranja Peč (zborovodja in organist: Aleš Sedušak), Zbor sv. Jakoba Kamnik (zborovodja Janez Klobčar, organistka Majda Peterlin) in Mešani pevski zbor župnije Zgornji Tuhinj (zborovodja Marjana Kadunc, organistka Urška Kadunc). Za zaključek so se pevci vseh nastopajočih zborov združili ob oltarju in zapeli še tri skupne pesmi. Po zaključku smo se vsi nastopajoči zadržali na cerkvenem dvorišču ob hrani, pijači in sproščenem pogovoru. Strinjali smo se, da je za nami zelo lep dogodek in da se ponovno vidimo čez dve leti. ROK JUHANT Baletni koncert v Kamniku Kakor pesem je pomlad v teh krajih, pravi pesnik. Tudi Kamnik spada med te kraje, kjer se pesem in pomlad prepletata. Pesem zaživi v vsej svoji prvobitnosti, ko se razlije v melodiji z gibi teles v mladost, s katero se človek nehote poistoveti. Vsako leto učenci plesa in baleta Glasbene šole Kamnik priredijo baletni koncert, na katerem pokažejo svoj napredek pri pouku. V sredo, 25. aprila, so imeli v Domu kulture dva nastopa, koncert pa so popestrili dijaki Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana. Dokaz za to, da Kamničani živijo s kulturo in se veselijo uspehov mladih umetnikov, je več kot 600 gledalcev, ki so obakrat napolnili dvorano Doma kulture v Kamniku. Predstavi je organizirala profesorica Ana Trojnar s pomočjo Larise Šte-fin. Predstavilo se je devet oddelkov plesne pripravnice in razredov baletne šole. Učenke so plesale na izbrano glasbo, primerno njihovi starosti. Njihovim sposobnostim je bila prilagojena tudi koreografija. Plesna pripravnica 3 (Foto: Egon Bajt). V plesnih pripravnicah se deklice z igro in lahkotnejšimi plesnimi elementi uvajajo v svet baleta, približajo se jim osnovni plesni koraki. Ko prestopijo oziroma napredujejo v 1. razred, se zahtevnost stopnjuje. Predstavi sta pokazali, kako učenci napredujejo od najnižje starosti pa do zaključka šolanja, ko plesalke obvladajo ples na konicah prstov. V vsakem nadaljnjem oddelku je opazen napredek in obvladovanje novih, vedno zahtevnejših baletnih korakov. V najvišjem, 6. razredu baleta je 5 učenk: Manca »ernila, Simona Kočar, Špela Bajc, Sara Slekovec in Pia Anžel, ki letos prvič v zgodovini Glasbene šole Kamnik zaključujejo nižjo stopnjo baletnega izobraževanja. Vsaka prava umetnost življenje plemeniti in bogati. Da bodo to spoznali mladi, jim moramo primerno izobrazbo, ki jo nudi tudi Glasbena šola v Kamniku. Špela Bajc in Simona Kočar, učenki 6. razreda baleta (Foto: Egon Bajt). Turistično-informacijski center Kamnik tel: +386 1 831 82 50, www.kamnik-tourism.si Kamnik KOLEDAR PRIREDITEV Zavod za turizem in šport v občini Kamnik www.kamnik-tourism.si, 01 831 82 50 Sobota, 9. junij 2012, od 10. do 20. ure SREDNJEVEŠKI DAN 2012 od 10. do 19. ure Srednjeveški sejem in živilska tržnica - Vznožje Malega gradu Jahanje na ponijih za otroke - Vznožje Malega gradu Grajska pisarka, Veronikine delavnice, lokostrelske veščine in branje pravljic - Mali grad Srednjeveške igre - Samčev predor Mobilna čutna pot - Park Evropa Razstava: Minule podobe Kamnika - Stražni stolp na Malem gradu Voden ogled po Malograjski kapeli: 11.00, 12.00, 15.30, 16.30 ob 10. uri, Mali grad Uradno odprtje prireditve z nagovorom direktorice Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik, dr. Andreje Eržen Nastopi glasbenih skupin, glumačev, piskačev in drugih ro-kovnjačev ob 10. in 14. uri: Mali grad ob 11. in 15. uri: pri Kavarni Veronika ob 16. uri, Vznožje Malega gradu TEKMOVANJE ZA VRTOMIRJEV PRSTAN Tekmovanje ekip v streljanju s katapultom in drugih srednjeveških veščinah. ob 18. uri, Propileje Malega gradu Nagovor kamniškega župana, g. Marjana Šarca in podelitev nagrade zmagovalni ekipi ob 19. uri, Malograjska kapela PESEM IZ DALJAVE, koncert srednjeveške glasbe (Cantigas de Santa Maria, Libre Vermel, Carmina burana, Piae cantiones, slovenske ljudske) Marta Močnik Pirc, Janez Jocif Vljudno vabljeni! Sobota, 16. junij 2012, od 9. do 17. ure SREČANJE REZBARJEV SLOVENIJE V POČASTITEV 100-LETNICE ROJSTVA KAMNIŠKEGA REZBARJA MAKSA BERGANTA Šutna MePZ Cantemus Kamnik Kulturno društvo Mešani pevski zbor Cantemus, 031 891 219 Sobota, 2. junij, ob 20. uri v Šolskem centru Rudolfa Maistra Kamnik LETNI KONCERT MePZ CANTEMUS KAMNIK Vstopnina: 5€ (v predprodaji oz. z rezervacijo), 7€ (na dan koncerta) Rezervacije na: cantemuszbor@gmail.com ali 031 891 219 Predprodaja: TIC Kamnik, Glavni trg 2, Kamnik iß Medobčinski muzej Kamnik Muzejska pot 3, Kamnik www.muzej-kamnik-on.net, 01 831 76 62 Sobota, 16. junij 2012 MUZEJSKA POLETNA NOČ V KAMNIKU 2012 Muzej bo ta dan odprt od 10. do 13. ure in nato še od 16. do 24. ure, vstop pa bo prost! 17.00: Otvoritev s koncertom Otroškega pevskega zbora VRABČKI 17.30: Nastop Male impro šole Kamnik 18.00: RECIKlARJI, Igramo se z legendarno skupino 18.00: Javno vodstvo po novi stalni razstavi ODSEVI KAMNIŠKIH TISOČLETIJ 19.00: Predstavitev novonastalih Kam'nčkovih pedagoških kotičkov v okviru stalne razstave Odsevi kamniških tisočletij 20.30: Koncert TEATER QUARTET Marko Mozetič - kitara, Petra Gačnik Greblo - violončelo, Tina Mozetič - violina in Marko Brdnik - harmonika koncertni cikel JazzZaprice 2012 Društva glasbenikov Slovenije 22.00: Otvoritev razstave - Andrej Schlegel: KAMN'ČANI ß- Dom kulture Kamnik www.domkulture.org, 031 775 700 ali 01 839 76 06 Četrtek, 31. maj 2012, ob 14. uri v Klubu Kino dom Skupina Štajn in Občina Kamnik STRATEGIJA RAZVOJA IN OŽIVITVE MESTNEGA JEDRA Zaključena prireditev Četrtek, 31. maj 2012, ob 18. uri ZAKLJUČNI KONCERT GLASBENE ŠOLE KAMNIK Vstop prost! Ponedeljek, 4. junij 2012, ob 19. uri Gledališka skupina Rudolfi ŠCRM Kamnik ROK VILIČNIK: SMETI NA LUNI Za ŠCRM Kamnik in za izven Vstopnina: 4 eur Sreda, 6. junij 2012, ob 19. uri Gledališka skupina Rudolfi ŠCRM Kamnik ROK VILIČNIK: SMETI NA LUNI Za izven - Vstopnina: 4 eur Četrtek in petek, 7. in 8. junij 2012, od 7. do 13. ure Območno združenje Rdečega križa Kamnik KRVODAJALSKA AKCIJA Torek, 12. junij 2012, ob 14. uri v Klubu Kino dom Skupina Štajn in Občina Kamnik STRATEGIJA RAZVOJA IN OŽIVITVE MESTNEGA JEDRA Zaključena prireditev Torek, 12. junij 2012, ob 17. in 20. uri Angleška gledališka skupina ŠCRM Kamnik MAMMA MIA! Muzikal za izven Vstopnina: 5 eur Sreda, 13. junij 2012, ob 14. uri v Klubu Kino dom Skupina Štajn in Občina Kamnik STRATEGIJA RAZVOJA IN OŽIVITVE MESTNEGA JEDRA Zaključena prireditev Četrtek, 14. junij 2012, ob 18. uri Osnovna šola Marije Vere VALETA Zaključena prireditev Petek, 15. junij 2012, ob 18. uri Osnovna šola Toma Brejca VALETA Zaključena prireditev Nedelja, 17. junij 2012, ob 19.30 Plesna šola KUOD Bayani LETNA PLESNA PRODUKCIJA Orientalski in indijski ples Vstopnina: 7 eur ß Budnarjeva muzejska hiša www.domacija.com, 031 528 747 Nedelja, 10. junij 2012, ob 16. uri ODPRTJE FOTOGRAFSKE RAZSTAVE IN PREDSTAVITEV KNJIGE: RAD IMAM SONCE AVTORJA JANEZA MEDVEŠKA ß Združenje Zveze borcev NOB Kamnik Glavni trg 24, Kamnik Nedelja, 10. junij 2012, ob 10. uri SVEČANOST V SPOMIN DR. PETRU DRŽAJU, KAPETANU CHARLESU FISCHERJU IN SEDEMNAJSTIM PARTIZANOM PRI SPOMENIKIH V ČEŠNJICAH Prireditev pripravljajo: ZB za vrednote NOB Kamnik, Občina Kamnik in KO ZB za vrednote NOB Tuhinj Drugi petek in sobota v maju sta zadnjih šest let rezervirana za »24 ur Svetega Primoža«, najdaljšo vzdržljivostno preizkušnjo v naših koncih. V petek, 11. maja, je ob 17. uri izpred podjetja Calcit v Stahovici proti priljubljeni pohodniški točki Sv. Primož krenilo 90 pohodnic in pohod-nikov, ki so svojo pot zaključili natanko čez 24 ur naslednjega dne. Večina se je resno lotila podviga in se kar več mesecev pripravljala na pohodniški izziv, vztrajno so premagovali pot od Calcit ove vratarnice do vrha Sv. Primoža, dolgo 4 kilometre z višinsko razliko 420 metrov. Niti noč in trda tema nista omajali vztrajnosti, moči in dobrega razpoloženja pohodnikov, pravzaprav se je zdelo kot da jim je vseeno ali je noč ali dan, cilj je bil jasen: čimvečkrat na vrh Sv. Primoža. »Danes ni dan za spanje, le za hojo in veselje«, smo slišali in kar nekaj pohodnikov res ni zatisnilo očesa, medtem ko si je večina rada malce oddahnila, ob tem pa je bila tudi priložnost za klepet s sotekmovalci, domačimi in pri- Zmagovalec letošnje vzdržljivost-ne preizkušnje 24 ur Sv. Primoža je Igor Alpner iz Godica, ki je v 24 urah opravil 21 vzponov s prehojenimi 168 kilometri in premaganimi 8.820 metri višinske razlike. Čestitamo! jatelji. Dobro razpoloženje, ki ga je bilo čutiti na poti, še posebej pa na vrhu, kjer je organizator in oskrbnik okrepčevalnice Peter Uršič iz gostišča Pri planinskem orlu ob pomoči sponzorjev, po-hodnikov in spremljevalcev poskrbel za hidracijo in okrepčilo pohodnikov, je pregnalo tudi napovedano slabo vreme in le nekaj dežnih kapelj je osvežilo pohodnike. Utrujeni, a zadovoljni in dobro razpoloženi pohodniki so se po 24 urah - v soboto ob 17. uri veselili prijetnega druženja, majic in medalj, s katerimi je prav vse razveselil Peter Uršič. Letošnje tekmovanje je postreglo z novostjo, saj so se udeleženci pomerili v štirih kategorijah - tako ženske kot moški v kategorijah tekmovalci in pohodniki. V kategoriji tekmovalci je zmagovalec letošnje vzdržljivostne preizkušnje 24 ur Sv. Primoža Igor Alpner (1968) iz Godiča, ki je v 24 urah opravil 21 vzponov s prehojenimi 168 kilometri in premaganimi 8.820 metri višinske razlike. Rekord s 24 vzponi še naprej ostaja v rokah in nogah ultramaratonca Davida Kadunca iz Ljubljane. Naj spomnimo, da je Igor v lanskem letu dosegel 23 vzponov in je bil tik za petami zmagovalca. Na letošnji preizkušnji je bil z 20 vzponi tik za zmagovalcem Matej Hribar iz Kamnika, tretjeuvrš-čeni pa Peter Macuh iz Ljubljane s prav tako 20 vzponi in nekaj zaostanka za Matejem. Po razvrstitvi sledijo: 4. Damjan Zore iz Kamnika - 20 vzponov, 5. Simon Skalar - 17x, 6. Franc Malus iz Mengša - 15x, 7. Iztok Pramen-ko iz Ljubljane - 15x, 8. Izidor Cimerman iz Ljubljane - 15x, 9. dejan Prezelj iz Podgorja - 14x, 10. Aleš Kermavner iz Krtine -14x, 11. Tomaž Cukjati iz Stranj - 12x, 12. Martin Česnik iz Postojne - 12x, 13. Alen Božič iz Poljan - 11x, 14. Marjan Trobec iz Kranja - 11x, 15. Sebastijan Poljanšek iz Radomelj - 10x, 16. Matija Slapnik iz Županjih njiv - 9x, 17. Matija Podjed iz Tunjiške mlake - 9x, 18. Več kot 300 kamniških staršev se sprašuje: »Kam jeseni z otrokom?« O problematiki glede vpisa otrok v vrtce smo že večkrat pisali. Vrtci so že obravnavali vse prejete vloge in vlagatelje obvestili ali je njihov otrok sprejet v vrtec ali uvrščen na čakalni seznam. Trenutno so čakalni seznami še na ravni posameznega vrtca, pozneje pa se bodo vsi čakalni seznami združili v enotni centralni čakalni seznam. Glede na podatke, objavljene na spletnih straneh vrtca, je trenutno na čakalnih listah 363 otrok. V primerjavi s sosednjo občino Domžale je v Kamniku brez vrtca ostalo približno 80 otrok več. Starši se obračajo na vse mogoče naslove, kjer bi lahko dobili kakšno informacijo o tem, kdaj se bosta ponudba in povpraševanje po otroškem varstvu uskladila, a žal tega ne ve povedati nihče. Alternativa je zasebno varstvo, kjer je ponudba iz meseca v mesec večja, vendar za marsikoga prevelik finančni zalogaj, ki si ga ne more privoščiti. Ravnateljica VVZ Antona Medveda Renata Hojs nam je povedala vzpodbudno novico, da se bo čez poletje prenavljala enota v Nevljah, kar pomeni, da se bo predvidoma jeseni odprl še dodatni oddelek prve starostne skupine. Ta prosta mesta še niso bila razpisana, tako da bo vpis glede na čakalni seznam. Večina staršev opazuje gradnjo vrtca Trobentica, ki naj bi kmalu odprl svoja vrata in nudil koncesijsko varstvo. Katarina Ščetinin Sever z Občine Kamnik nam je na vprašanje, kako je s podeljevanjem novih koncesij, pojasnila: »Zavedajoč se velikih potreb po predšolski vzgoji in varstvu, zlasti po mestih za prvo starostno obdobje, je Občina Kamnik že v lanskem letu dvakrat objavila razpis za podelitev koncesije za izvajanje programa predšolske vzgoje in varstva v obsegu 11 oddelkov. Na razpis se ni javil noben kandidat, zato je občinska uprava v letošnjem letu na podlagi v proračunu zagotovljenih sredstev ponovno pripravila razpis za podelitev koncesije za 11 oddelkov prvega starostnega obdobja. Razpis bo odprt do 30. julija 2012.« In kako se s problematiko otroškega varstva v kamniški občini spopadajo starši? Barbara je ogorčena nad problematiko glede vključevanja otrok v vrtce, predvsem pa se počuti nemočno, ker je otrok zgolj in le številka. V njenem primeru gre za »napačen datum rojstva«, kajti otroci, rojeni proti koncu leta, možnosti za sprejem v vrtec praktično nimajo. S 1.9. ne izpolnjujejo pogojev za vpis, med letom pa se ne vpisuje. »Torej sem celo leto brez varstva za otroka«, pravi. »Oglasila sem se tudi do župana, a mesta za mojega otroka ni. Moti me tudi to, da poznam veliko primerov, ko je eden aii pa sta celo oba starša brezposelna, otroci so pa v vrtcu. Mi, zaposleni starši, pa nimamo kam z otroki. Obstaja alternativna možnost zasebnega varstva, ki pa je žal predrago za družinski proračun. Kljub občinski subvenciji si te možnosti finančno ne moremo privoščiti«. Desetletna Katja Vodlan je bila najmlajša udeleženka, z mamico Martino sta hodili skupaj in kar sedemkrat osvojili vrh Sv. Primoža. Na vrhu se je obema (na fotografiji v sredini) prilegel počitek v družbi sotekmovalcev, prijateljev in domačih. Gorazd, Tina, Gal (4 leta) in Nik (1,5 leta) so mlada družina iz Kamnika in so se ponovno »srečali« s problemom, ki v tem času pesti veliko mladih družin. Ker je Nik rojen v januarju, so bili lani avtomatsko zavrnjeni, ker ni izpolnjeval starostnega pogoja za sprejem v vrtec, letos so zopet prejeli zavrnjeno vlogo za sprejem in se znašli na 65. mestu čakalnega seznama. »Imamo veliko srečo, da imamo obe babici v Ljubljani, da nam lahko priskočita na pomoč. Ker sta obe šibkega zdravja je Nik tri dni pri eni in nato še dva dni pri drugi babici. Resnično smo veseli, da nam pomagata pri tem problemu, kajti zasebno varstvo je precejšnji finančni zalogaj«. Glede na to, da bo Nik drugo leto star že skoraj tri leta, resnično upajo, da vsaj takrat dobijo tako težko dosegljivo mesto v vrtcu. Tudi za enoletno Ivo ni mesta v vrtcu. Starši so v skrbeh, saj nimajo možnosti, da bi za varstvo v tem primeru poskrbel kdo od bližnjih. Zelo so veseli, da so našli čudovito gospo, ki bo v obdobju, dokler Iva ne bo sprejeta v vrtec, skrbela zanjo. »Prvorojenec pri enem letu v vrtcu je v Kamniku utopična želja«, pravi mamica Saša. Grega pravi: »Prošnjo za sprejem otroka v vrtec smo oddali v roku, vendar sin ni bil sprejet. Da ne bomo dobili mesta, nam je bilo jasno že ob samem vpisu, tako da posebnega presenečenja ob obvestilu, da smo v čakalni vrsti, ni bilo. Smo pa bili zelo razočarani. Sin je letnik 2011 in ko pogledamo čakalni seznam, nam je jasno, da tudi prihodnje leto ne bomo dobili prostega mesta. Namreč še vedno je na čakanju 110 otrok letnika 2010 in 135 otrok letnika 2011. Najbolj pri vsem tem nas moti sama lestvica oziroma točkovanje za sprejem v vrtec. Po našem mnenju bi morali imeti tisti, ki že čakajo eno leto, avtomatsko prednost pri vpisu prihodnje leto, tako pa dobijo le 3 dodatne točke. Teoretično je možno, da ne dobiš mesta tudi več let, ker te vedno prehitijo drugi, saj imaš ti iz leta v leto 13 točk (10 osnovnih + 3 zaradi čakanja).« Prisiljeni so bili poiskati zasebno varstvo, ker druge izbire ni. Ker z ženo prihajata iz Dolenjske in Štajerske so babice in dedki predaleč. Najbolj si želijo, da bi vsaj prihodnje leto dobili mesto v vrtcu, kajti otrok potrebuje socializacijo in družbo. Raziskovala in spraševala je MAJA ROŽMAN Zdravko Čufar iz Orehove vasi -7x, 19. Jože Vrtačnik iz Ljubljane - 5x, 20. Simon Slejko iz Ljubljane - 5x, 21. Viktor Zupančič iz Kamnika - 4x. Med tekmovalkami pa je Mojca Flerin iz Vrhpolj z 19 opravljenimi vzponi izboljšala rekord iz dosedanjih 18 vzponov, kar je res izjemen dosežek. »Kapo dol« je bilo slišati iz moških ust. Drugouvrščena je Helena Fric Križanec iz Rogaške Slatine - 17 vzponov, 3. Polona Mlakar iz Podutika - 15 vzponov, 4. Jana Pavlič iz Buča - 14 vzponov, 5. Suzana Drevenšek iz Vrhpolj - 11 vzponov, 6. Mirjam Možina iz Šmarce - 10 vzponov, 7. Meta Štefula iz Zduše - 10 vzponov in 8. Vera Pumperščak iz Zg. Dupleka s 6 vzponi, se je pa kot udeleženka iz najbolj oddaljenega kraja razveselila pokala iz rok Petra Uršiča. V kategoriji pohodniki so se »pomerili« vsi tisti, ki so v lanskem letu opravili vsaj 100 vzponov k Sv. Primožu. Kvi-'i--.: ? Mojca Flerin iz Vrhpolj je z 19 vzponi postavila ženski rekord 24 ur Sv. Primoža. »Kapo dol« je bilo slišati iz moških ust. Med pohodniki je zmagal Dušan Markuš iz Zagorice s 17 vzponi, drugi je bil Vinko Zibert iz Kamnika s 14 vzponi (velja zapisati, da je Vinko ob svoji redni službi v Titan Cimos prav sleherni dan v letošnjem letu osvojil vrh Sv. Primoža), tretji Simon Kuster iz Mengša s 13 vzponi. Sledijo: 4. Marko Spruk iz Črne - 13x, 5. Janko Žibert iz Podgorja - 12x, 6. Brane Potočnik iz Stahovice - 11x, 7. Miran Uršič iz Kamnika - 11x, 8. Gregor Kerpan iz Trzina - 10x, 9. Maks Berlec iz Ljubljane - 10x, 10. Bojan Šavorn iz Radomelj - 10x, 11. David Jeran iz Kamnika - 10x, 12. Robert Čuk iz Kamnika - 10x, 13. Mirko Zajc iz Podgorja - 10x, 14. Matej Sitar iz Kamnika - 10x, 15. Jože Škrabar iz Županjih njiv - 10x, 16. Frenk Pestotnik iz Kamnika - 10x, 17. Dušan Fideršek iz Kamnika - 9x, 18. Klemen Gradišek iz Zg. Stranj - 9x, 19. Uroš Berlec iz Kamnika - 8x, 20. Andrej Merčun iz Radomelj - 8x, 21. Aleks Podgoršek iz Kamnika - 8x, 22. Janez Rus iz Stranj - 8x, 23. Iztok Jaksetič iz Godiča - 8x, 24. Metod Vodlan iz Podgorja - 7x, 25. Andrej Albreht iz Kamnika - 7x, 26. Aleš Albreht iz Kamnika - 7x, 27. Ludvik Us iz Mekinj - 7x, 28. Mirko Kern iz Komende - 7x, 29. Igor Tonin iz Kamnika - 7x, 30. Andrej Jeglič z Duplice - 6x, 31. Luka Kosirnik iz Bistričice - 6x, 32. Sebastijan Selan iz Ljubljane - 6x, 33. Franc Griljc iz Godiča - 6x, 34. Stane Jelen iz Trzina - 6x, 35. Martin Vodlan iz Podgorja - 6x, 36. Marjan Kokalj iz Jarš - 5x, 37. Mirko Hribernik iz Depale vasi - 5x, 38. Vinko Plevel s Križa - 4x, 39. Primož Komatar iz Domžal - 3x, 40. Franc Zajc iz Jarš - 3x, 41. Vojko Haclar iz Kamnika - 1x. Med pohodnicami je bila najbolj vztrajna Helena Bogataj iz Mekinj, ki je opravila kar 16 vzponov, drugo mesto pripada Ireni Podbevšek iz Mekinj za 12 vzponov in tretje Tini Skrjanec iz Volčjega Potoka za prav tako 12 vzponov. Sledijo: 4. Anka Hribar iz Vrhpolj z 12 vzponi, 5. Darja Žibert iz Podgorja - 10 vzponov, 6. Nina Boncelj iz Vrhpolj - 10 vzponov, 7. Nataša Vrtačič iz Kamnika - 8 vzponov, 8. Mateja Berlec iz Ljubljane - 8 vzponov, 9. Valerija Pogačar iz Hudega - 7 vzponov, 10. Slavka Vodlan iz Podgorja - 7 vzponov, 11. Martina Hlastec Vodlan iz Podgorja - 7 vzponov, 12. Katja Vodlan iz Pogorja je z 10. leti najmlajša udeleženka - 7 vzponov, 13. Tatjana Huič iz Soteske - 6 vzponov, 14. Marta Zajc iz Jarš s 4 vzponi, 15. Darja Štih Jelen iz Trzina s 4 vzponi, 16. Maja Ko-matar iz Domžal s 3 vzponi, 17. Karin Potrpin iz Mengša z dvema vzponoma in 18. Tanja Uček iz Radomelj z enim vzponom. Besedilo: SASA MEJAČ Fotografije: Mihela Jeglič, Dušan Strajhar Mednarodna revija starodobnikov po Kamniku in Komendi Zapeljali smo se v pretekle čase V Kamniku in Komendi smo imeli v soboto, 19. maja, ponovno priložnost spoznati in občudovati sedemdeset kovinskih lepotcev s častitljivimi letnicami in zanimivimi zgodbami. Izdelani so bili v obdobju pred drugo svetovno vojno in se zato upravičeno ponašajo z nazivom starodobniki. Društvo starodobnih vozil Kamnik, ki danes združuje petdeset članov iz vse Slovenije in tudi tujine, že več let pripravlja festival starodobnih predvojnih vozil, zadnja tri leta pa je dogodek dobil mednarodni značaj. Letos smo imeli priložnost videti avtomobile in motorje iz Slovenije, Češke, Avstrije, Italije, Nemčije in prvič tudi iz Francije. Nekaj avtomobilov je bilo starih celo preko sto let, kar je najlepše ogledalo bogate tehnične dediščine. Slovenci imamo v lasti kar zajetno število dobro ohranjenih starodobnih vozil, vendar je Društvo starodobnih vozil Kamnik v želji predstaviti na festivalu čim bolj zanimiva in izvirna vozila, navezalo stike s sorodnimi društvi drugih držav. Tako so se na petem mednarodnem festivalu leta 2009 s svojimi vozili pridružili tudi člani Deželnega kluba Steiermark Nord iz Trofaicha. Na prvi mednarodni reviji leta 2010 so se pridružila vozila iz Veteran CarCluba Jičin iz Češkega mesta Jičin, letos pa vozila iz prijateljskega Kluba H.P.A. iz mesta Perigueux v Franciji. Med zanimivimi in skrbno zloščenimi ter ohranjenimi motorji in avtomobili je bilo mogoče videti tudi nekaj pravih »stoletnikov«, torej vozil, katerih rojstna letnica sega v leta pred 19ll. Na Revijo je Občina Kamnik povabila tudi goste in veleposlanike držav udeleženk in drugih držav. Zanimiva kolona kovinskih lepotcev se je iz Volčjega Potoka popeljala v mesto Kamnik in se v najlepšem okolju za tovrstne dogodke postavila na ogled. Tako obiskovalce kot udeležence revije so pozdravili predsednik Društva starodobnih vozil Kamnik Miroslav Vrhovnik, kamniški župan Marjan Šarec in predsedniki društev starodobnih vozil iz tujine. Kot je poudaril župan, so strastni lastniki starodobnih avtomobil in motorjev pomemben dejavnik ohranjanja tehničnega in zgodovinskega pomena starodobnih vozil. Dogodek so pospremili zvoki kamniških godbenic in godbenikov. Kolona vozil se je v zgodnjih popoldanskih urah zapeljala v sosednjo občino Komenda in se na ogled postavila na hipodromu, dobrodošlico pa jim je zaželel župan Tomaž Drolec. Pot so končali tam, kjer so jo tudi začeli - v Arboretumu Volčji Potok. Promocijska vožnja po parku je pritegnila pozornost obiskovalcev najlepšega kotička kamniške občine. Avtomobilske stoletnike so podrobneje spoznali v drevoredu na začetku parka, ki je bil, tako kot vedno, skrbno in strokovno urejen. Marljivi delavci arbore-tuma so kovinske lepotce lepo okrasili s čudovitim cvetjem v veselje lastnikov vozil in obiskovalcev, direktor Arboretuma Volčji Potok Aleš Ocepek pa je bil upravičeno ponosen. Besedilo in fotografije: VERA MEJAČ Med zanimivimi in dobrovoljnimi udeleženci revije starodobnikov je bila tudi prikupna družinica Kune iz Ljutomerja. Mamica Polona in ati Peter sta se z izbrnaim stilom predstavljala v Kamniku že na preteklih revijah starodobnikov, v lanskem letu pa sta poskrbela, da se bo ljubezen do bogate tehnične dediščine, ki jo je leta 1984 pričel zdaj, žal, že pokojni dedi, prenesla na prihodnje rodove in njun 9-mesečni sinek Tomaž je bil najmlajši udeleženec med letošnjimi oldtimerji. Dedi je imel mehanično delavnico, skrbno je zbiral dele avtomobilov in sestavljal starodobnike, kar mu je bilo v veliko veselje in ponos. Njegov hobi nadaljuje sin Peter z družino, rada jih spremlja babi Marjana. Prijetna družinica Kune se je pripeljala v lepotcu iz leta 1925 znamke Desoto Chrysler. Pred leti so ga po delih uvozili iz tujine in potrebno je bilo vložiti veliko dela, da se je ponosno pokazal v vsem svojem blišču. Znameniti Hudson, izdelan leta 1929, je pritegnil pozornost, prav tako tudi voznik in sopotnica v izvirni opravi. Božidar Šef je v Kamnik pripeljal tudi belega lepotca Chevrolet touring, letnik 1930. Gasilska brigada Ljubljana slavi 90 let delovanja in v Kamnik so se pripeljali z odlično ohranjenim gasilskim vozilom Magirus M 40L iz leta 1934. Starodobniki so svojo pot po kamniški in komendski občini končali tam, kjer so jo tudi začeli - v Arboretumu Volčji Potok. Na ogled so jih lastniki in vozniki postavili po drevoredu na začetku parka, ki je bil, tako kot vedno, skrbno in strokovno urejen. Marljivi delavci arboretuma so kovinske lepotce lepo okrasili s čudovitim cvetjem v veselje lastnikov vozil in obiskovalcev; na fotografiji znameniteža z letnico 1925 - spredaj Peugeot in za njim Chrysler Desoto. Zanimiva druščina lepo ohranjenih starodobnih motorjev in avtomobilov je obiskala tudi občino Komenda, kjer so jih na hipodromu pozdravili obiskovalci, folkloristi, narodne noše in župan Tomaž Drolec. 10 31. maj 2012 MED MLADIMI - ZANIMIVOSTI Kamniški OBČAN JAN IN VITA - PERSPEKTIVNA MLADA TRIATLONCA Jan Škrjanc je učenec petega razreda OŠ Nevlje. Med drugim je tudi zagrizen športnik, saj že nekaj let trenira triatlon. V lanskem letu je na večini tekem zmagal v svoji kategoriji, vedno pa je stal na stopničkah. Tudi v letošnjem letu je odlično začel. Vseh pet let, odkar je Jan v triatlonu, ga na tekmah spremljajo mami Maja, ati Igor in sestrica Vita. Maja je učiteljica prvih razredov in njena skrb je, da sta Jan in Vita zelo pridna učenca. Ati Igor je zadolžen za šport v družini. Tudi sam pridno plava in kolesari. V družini Škrjanc danes uspešno tekmujeta Jan in letos tudi Vita, čeprav obiskuje šele prvi razred. Igor pravi, da se jima bo v prihodnje zagotovo pridružil. Janu in Viti smo zastavili nekaj vprašanj v zvezi s triatlonom. Kdo vaju je navdušil za triatlon in koliko časa že trenirata? Jan: Za triatlon me je navdušila Nataša Planko. Takrat so bili ravno Dnevi narodnih noš v Kamniku in smo sedeli v lokalu, ko me je vprašala, če bi začel trenirati triatlon. Jaz sem bil takoj za to. To je moje šesto leto, saj sem začel pri štirih letih in pol. Vita: Navdušil me je starejši brat Jan. Treniram drugo leto. Ali je težko usklajevati šolske obveznosti in šport? Jan: Ne, zaenkrat še ne. Vita: Ker sem šele v prvem razredu, mi ni težko. Katera disciplina ti je najljubša in v kateri si najboljši? Jan: Absolutno so mi všeč vse tri discipline, če mi ne bi bile, ne bi treniral triatlona. Vse tri discipline mi gredo dobro. Vita: Najraje tečem, ker sem v teku najboljša. Kateri dogodek iz triatlona ti je najbolj ostal v spominu? Vita: V Ciriusu sem se enkrat, ko sem plavala hrbtno, z glavo zaletela v rob bazena. Plavala sem naprej in potem me je še cel trening bolela glava. Jan: Zagotovo so bile to letošnje priprave v Medulinu. Imeli smo se super. Spomnim se, da se je ravno takrat prestavila ura in ko sem zaslišal budilko, se mi je zdelo še pretemno, zato sem spal dalje. Čez nekaj časa je nekdo potrkal na vrata in rekel, da zamujava na trening. Moj »cimer« Jaka je ponorel, ker sva zamudila zaradi mene. Jan je še povedal, da nima vzornika, niti posebnih načrtov za prihodnost. V letošnji sezoni bo poskušal ponoviti dosežke iz lanske sezone. »Če bom treniral tako kot doslej, lahko ta cilj tudi izpolnim«, nam je Jan zaupal za konec. ROMANA CAPUDER Dijakinji ŠCRM Kamnik uspešni v Istanbulu in doma V Istanbulu je od 7. do 11. maja potekalo 21. mednarodno srečanje mladih raziskovalcev z raziskovalnimi nalogami s področja kemije, biologije in fizike. Dijakinji Šolskega centra Rudolfa Maistra Kamnik Mateja Antolin in Lara Jerman sta zagovarjali nalogo s področja kemije z naslovom »Vpliv dodatkov na lastnosti keramike« (Impact of supplements on characteristics of ceramics). Občino Kamnik in Slovenijo sta poleg mentorice Renate Capuder Mermal zastopala še direktor ŠCRM Kamnik mag. Šemso Mujanovič ter ravnateljica Vrtca Antona Medveda Kamnik Renata Hojs. Vse od leta 2001 je tekmovanje mednarodno in vsako leto je več držav udeleženk tega srečanja. Začelo se je v torek, 8. maja, z otvoritveno slovesnostjo, pred njo pa je potekala novinarska konferenca. Učenki sta ocenjevalcem odgovar- jali na razna vprašanja v zvezi z raziskovalno nalogo. Popoldan smo se vsi udeleženci z ladjico peljali po Bosporskem prelivu. Tudi naslednji dan je minil v znamenju ocenjevanja in predstavitve raziskovalnih nalog, proti večeru pa NEPOZABEN VEČER S TANJO ŽAGAR Kulturni dan k Sv. Primožu Učenci od 7.-9. razreda OS Stranje smo si za kulturni dan izbrali prekrasno majsko dopoldne. Sedmošolci smo se z učiteljicami in vodičema Bojanom in Mimi Pollak odpravili k cerkvi sv. Primoža in Felicijana. Najprej smo se ustavili v Sta- hovici, kjer je nekdaj stalo Do-linškovo znamenje. Od tam so kmetje vsako poletje gnali svojo živino proti Veliki planini. Danes znamenja ni več, saj so ga zaradi širitve ceste odstranili. Po poti nam je Bojan Pollak pokazal, kje ima kateri kniet travnike Območno združenje Rdečega križa Kamnik R A Z P I S U J E L E T O V A N J A 2 0 1 2 ZA OSNOVNOŠOLSKE OTROKE OBČINE KAMNIK IN KOMENDA V letošnjem letu so pripravljeni naslednji OKVIRNI termini: 1. izmena Debeli rtič 06.07. do 16.07.2012 - 40 mest 2. izmena Savudrija 17.07. do 27.07.2012 - 40 mest 3. izmena Savudrija 27.07. do 06.08.2012 - 40 mest Zainteresirani starši oz. skrbniki lahko vloge za prijavo na letovanje dvignejo na Območnemu združenju Rdečega križa Kamnik, Ljubljanska 1, Kamnik v ponedeljkih med 9. in 12. uro, v sredah med 10. in 12. ter 14. in 16. uro ter v petkih med 9. in 12. uro. Izpolnjeno vlogo morajo do 15.6.2012 vrniti osebno na OZ RK Kamnik, Ljubljanska 1. Podrobnejše informacije dobite na telefonski številki OZ RK Kamnik 8311-697 vsak dan med 10. in 12. uro. Organizator si pridržuje pravico do spremembe terminov na zahtevo lastnikov rezerviranih kapacitet. Cena letovanj bo do odločitve Zavoda za zdravstveno zavarovanje zgolj okvirna. in gozdove, in povedal, kako se po domače imenujejo posamezni predeli. Tu se kulturna dediščina druži s krajinsko dediščino. Seznanil nas je z ledinskimi imeni, ki so jih nekdaj uporabljali za te kraje in predele. Po tlakovani poti smo se vzpenjali po »pošali« proti Prelesju. Tam smo se ustavili pri »Velkem znamnu«. Tam so se ustavljali pastirji, ki so gonili živino na planino, in vanj metali smrekove in brinove vejice. Malo naprej je Turški graben, imenovan po Turkih, ki so hoteli priti do sv. Primoža, a jih je prej odnesel plaz. Nekoliko višje stoji še »Staro znamne«. Turki dlje od tega znamenja niso nikoli prišli. Ustavili smo se tudi pri »Umiwawnk«, pri koritu z vodo, kjer so nekdaj napajali živino, tokrat pa smo se napajali kar mi. \-—_ Ko smo prispeli do I i cerkve, je büa malica še * kako dobrodošla. Potem smo si ogledali notranjost cerkve, kjer nam je učiteljica Brigita Ozimek Kumek pripovedovala o njeni zgodovini. Ogledali smo si zelo stare freske, oljno sliko trpljenja obeh svetnikov, v grobnici pod Dijakinji Šolskega centra Rudolfa Maistra Kamnik Mateja Antolin in Lara Jerman sta uspešno izvedli nalogo s področja kemije z naslovom »Vpliv dodatkov na lastnosti keramike« ob podpori mentorice Renate Capuder Mermal. V letošnjem letu smo ponovno obudili sodelovanje z Zavodom za slepo in slabovidno mladino iz Ljubljane, ki pri nas organizirajo Vesele urice iz programa MEPI. Tako smo se 8. maja v popoldanskih urah skupaj družili. Izdelovali smo rumove kroglice in si sami pripravili pico za večerjo. Po večerji je sledilo pravo presenečenje. Z glasbenimi nastopi so nas razveselili pevka Ajda in raperja Ajet in Luka. Pravi šov pa nam je priredila simpatična, energična in nasmejana Tanja Žagar. Ob petju pesmi je svoj mikrofon delila z vsemi zbranimi otroki in mladostniki. S svojim žarom nas je spodbudila k plesu, petju in vriskanju. Dokazala je, da je res srčno dekle, saj je na koncu zapela tudi dvema rojstnodnevnima slavljencema pesem Vse najboljše. Ob koncu si je vzela čas prav za vsakega, ki je želel njen avtogram, osebno posvetilo in fotografiranje. »Tega večera ne bom nikoli pozabila!«, je izjavila ena naših najmlajših udeleženk. Vzgojiteljici VERONIKA DIVJAK in IRMA GOLOB baldahinom pa še njune relikvije. V cerkvi je zlat oltar, okoli njega pa prezbiterij. V stropu so sklepniki, na steni pa konzole. Cerkev je dvoladijska z dvema stranskima oltarjema, zgrajena v gotskem slogu. Zvonik je ločen od cerkve, poleg je še mežnari-ja, preurejena v okrepčevalnico za pohodnike. Nad cerkvijo je osmerokotna kapelica, še višje pa cerkev sv. Petra z lesenim okrašenim stropom. Povzpeli smo se še na hrib za cerkvico, kjer smo se mimo križa spustili na drugo stran do Apnene doline, kjer so včasih gasili apno, ki so ga uporabljali pri gradnji cerkve. Po poti do šole smo srečevali številne pohodnike. V šoli smo kulturni dan nadaljevali s projektom Rastem s knjigo. Knjižničarka Mira Papež nam predstavila knjižne novosti in pomen branja, vsi pa smo prejeli knjigo Dese Muck Blazno resno o šoli. Kulturni dan je bil zelo poučen in zanimiv, saj smo izvedeli veliko novega o kulturni znamenitosti v naši okolici. Za vodstvo po poti se zahvaljujemo vodnikom PD Kamnik: Lojzetu Jermanu, Marjanu Kobavu, Francu Obreza, Miru Uršiču, posebej pa Bojanu Pollaku in ženi Mimi, ki nas je ujela v objektiv. Učenci 7. razredov so nas organizatorji (šola MEF) peljali na ogled v muzej lutk in razgledne ploščadi v najvišji stavbi (Saphire). V četrtek, 10. maja, je direktor ŠCRM mag. Šemso Mujanovič na slavnostnem kosilu predstavil šolski sistem v Sloveniji, po njem pa je potekalo branje esejev na temo »Znanost ne pozna meja, prav tako ne človečnost«, kjer se je dijakinja Lara odlično odrezala. Na petkovi zaključni slovesnosti sem v imenu tujih učiteljev nagovorila zbrane. Ravnateljica Vrtca Antona Medveda Kamnik pa se je v tem času srečala z direktorico vrtca, s katero sta izmenjali informacije glede predšolske vzgoje, razkazali pa so ji tudi prostore njihovega vrtca (v zasebni soli MEF deluje tako vrtec, osnovna šola, srednja šola, želijo pa si ustanoviti tudi univerzo). Letošnje leto pa je prineslo novost, in sicer so bile najboljše naloge z vsakega področja (kemije, fizike in biologije) nagrajene s plaketo in denarno nagrado. Najboljši med tujimi udeleženci s področja biologije so bili iz Slovaške, v kemiji so se najbolje odrezali s Kosova, s področja fizike pa iz Bosne in Hercegovine. Ostali udeleženci, ki nismo uspeli prepričati žirije, da smo najboljši, smo prejeli plakete oziroma spominske kipce. Iz Istanbula smo odšli zadovoljni, s kopico novih izkušenj in stkanih prijateljstev. Občini Kamnik, Šolskemu centru Rudolfa Maistra Kamnik ter Vrtcu Antona Medveda Kamnik se v imenu raziskovalne ekipe (Lara, Mateja, Renata) iskreno zahvaljujem za finančno podporo in vztrajno spodbujanje na samem tekmovanju. V Istanbulu pa nas je na nase veliko veselje dosegla novica, da sta se Lara in Mateja z raziskovalno nalogo uvrstili v drugi krog slovenskega izbora Mladih raziskovalcev Slovenije. Tako sta v ponedeljek, 21. maja, v Murski Soboti zagovarjali nalogo na državnem nivoju ter s področja kemije in kemijske tehnologije prejeli srebrno priznanje na 46. srečanju mladih raziskovalcev Slovenije 2012. Iskrene čestitke! mentorica RENATA CAPUDER MERMAL FOTOGRAFIJE LADA JAKŠE V ŠOLI IDEJ V Šoli Idej na Šutni je na ogled zanimiva fotografska razstava vsestranskega umetnika Lada Jakše. Njegovo bogato fotografsko ustvarjanje je od odprtju razstave predstavila likovna kritičarka, umetnostna zgodovinarka Nuša Podgornik. Razstava je deležna precejšnjega zanimanja širše javnosti in vseh generacij. Tako so si med drugimi razstavo ogledali tudi otroci iz Vrtca pod gradom iz stare Ljubljane z vzgojiteljico Julijo Dobeic. Fotografije Lada Jakše jih še posebej zanimajo, saj sodelujejo v projektu »Grajski odmev«.Otroci umetnika poznajo že kot glasbenika, saj skupaj z njimi ustvarja zvočne zgodbe o Ljubljanskem gradu, z obiskom Kamnika in Šole Idej, kjer jih je prijazno sprejela lastnica Nataša Makovec, pa so ga spoznali tudi kot fotografa. Pred dnevi so Šolo Idej obiskali tudi slušatelji umetnostne zgodovine 3. univerze iz Ljubljane, ob razstavljenih fotografijah so se srečali z umetnikom. Prijetno srečanje je še »začinil« z igranjem na različne instrumente. ZAKLJUČNI PLES V petek, 11. maja, smo v kamniški gostilni Repnik izpeljali osmi Zaključni ples. Udeleženci slavnostnega dogodka so bili dijaki treh razredov: pomožni administrator, administrator in elektrotehnik PTI. Dijaki so v sprevodu prišli na prizorišče, zapeli Gaudeamus in zaplesali četvorko pod taktirko plesne učiteljice Petre Škofic. Program sta spretno in z veliko duhovitosti, energije ter dobre volje povezovala Jasna Janič in Marjan Burja. Po uvodnih nagovorih v.d. direktorice Cirius Kamnik Isabelle Morel Bera, ravnateljice Doma Ane Zadnik in ravnateljice Srednje šole Saše Markovič so sledile zahvale delavcem Centra, ki sta jih izrekli predstavnici dijakov zaključnih letnikov Urša Janežič in Nina Ahčin. Po dobri in bogati večerji je bil na vrsti ples s starši in delavci, pa tudi zanimive in prikupne predstavitve dijakov posameznih razredov. Kot vsako leto nas je tudi tokrat z dvema plesnima točkama razveselil plesni par Barbara Šamperl, naša bivša dijakinja, ter njen soplesalec, plesni učitelj Klemen Pirman. Po zaključku uradnega dela programa je bil ples s Tonijem Hočevarjem in njegovo spremljevalno skupino, ki je trajal do zgodnjih jutranjih ur. MARJETA JAZBEC H i : W,™ L mr^' lor] ■ f •jm ■ c " 1 I S ! 's i ^ V Kamniku se je zbrala množica kolesarjev, ki se je podala po trasi Maratona Alpe skupaj s profesionalnim kolesarjem Gregom Boletom. Okoli Alp z Gregom Boletom Da smo Slovenci kolesarski narod pričajo številni kolesarji, ki jih dnevno srečujemo po naših cestah. Dokaz, kako priljubljeno je kolo, je tudi množica kolesarskih navdušencev, ki se je v soboto, 19. maja, zbrala v centru Kamnika, da bi skupaj s profesionalnim kolesarjem Gregom Boletom preizkusila svojo pripravljenost na trasi maratona Alpe Scott. Te priložnosti tudi sama nisem hotela zamuditi, čeprav sem imela za ta dan druge plane. In niti malo mi ni žal, da sem se tistega sobotnega dne podala na 130-kilometrski krog z 2000 metri višinske razlike preko prelazov Jezerski vrh, Pavličevo sedlo in Črnivec. Žal je lahko tistemu, ki ni izkoristil te enkratne priložnosti in preživel dneva v družbi dvakratnega udeleženca slovitega francoskega Toura, člana itali- janske ekipe Lampre, ki je slovensko kolesarstvo zaznamoval s prvo zmago na največjih klasičnih dirkah. Grega Bole je v Kamnik prišel na povabilo organizatorja maratona Alpe KD Alpe v družbi svojih prijateljev in očeta, ki je prvič prevozil krog okoli Alp. Dobro razpoložen v dresu državnega prvaka nam je približal svet profesionalnega kolesarstva. Bil je eden izmed nas. Tega dne ni šlo za potiskanje pedalov na vso moč do zadnjega diha ali brezglavo divjanje v skupini. Šlo je za zmerno vožnjo, prijetno druženje somišljenikov in športnih navdušencev, ki smo si med štiriinpol-urnim potiskanjem pedalov delili marsikatero izkušnjo in koristen nasvet. Moram priznati, da se pri vožnji v skupini še nikoli nisem počutila tako varno in sprošče- no. In lahko smo tudi uživali v čudovitih panoramskih razgledih, ki so se nam ponujali na trasi, še posebej pri vzponu na Pavličevo sedlo, ki velja za enega najtežjih, kajti na vrhu vseh treh prelazov se je počakalo prav na vse. Tako se je lahko vsak v svojem ritmu in po svojih zmožnostih spopadel s klanci, brez strahu, da bo odpadel. Tudi počena zračnica ni bila ovira, da smo krog sklenili skupaj v Kamniku. Zadovoljni smo si bili enotni, da smo se imeli zelo lepo. Grega pa je z mislimi že na tret- jem nastopu na francoski pentlji v juliju in OI v Londonu, če bo zdravje in sreča. Želimo mu vse dobro in da ga pot še kdaj zanese v naše kraje. ANITA MEJA» Luka Mezgec v pričakovanju najpomembnejših dirk sezone Med kolesarskim izzivom okrog Alp smo imeli priložnost poklepetati tudi z Luko Mezgecem, trenutno enim najboljših cestnih kolesarjev pri nas, ki se je s klubskimi kolegi pridružil Gregi Boletu na vožnji po trasi maratona Alpe. Kranjčan, ki živi v Kamniku, že drugo sezono vozi v dresu kranjske Save. V letošnji sezoni je nanizal vrsto dobrih rezultatov, tako na dirkah doma kot v tujini. Kljub temu pa Luka ni povsem zadovoljen, saj je pričakoval več, vendar mu je smola na dirkah preprečila še boljše rezultate. Recimo, dirko Istrska pomlad bi lahko končal na 2. mestu, pa mu je v eni izmed etap s ciljem na klancu padla dol »ketna« in dragocene sekunde so šle po zlu. Zmagal je na dveh kriterijih -osvojil je veliko nagrado Šenčurja, ki Luka Mezgec je prepričljivo slavil zmago na kri- tradicionalno od-terijski krožni dirki 14. VN Šenčurja, ki že tradi- pira sezono na slo-cionalno odpira kolesarko sezono pri nas. venskih cestah, in Veliko nagrado Banjaluke. Na dirki Five Rings of Moscow v Rusiji je dobil zadnjo etapo dirke, eno etapo je končal na 2. mestu, priboril si je tudi vijolično majico najboljšega kolesarja po točkah in dirko končal na 5. mestu s 56 sekundami zaostanka. Spet je imel nekaj smole, saj mu je v eni izmed etap v sprintu razneslo zadnjo gumo in namesto zmage je sledilo 5. mesto. Tako mu po prvem delu sezone ostaja grenak priokus. Luka se ravno vrača po poškodbi ene izmed mišic kvadricepsa, ki mu je vzela teden dni treninga. Upa, da to ne bo negativno vplivalo na rezultate v prihodnjem mesecu, ko so na sporedu najpomembnejše dirke, glavni cilji letošnje sezone. To so Dirka po Sloveniji, DP v Mirni Peči in dirka Tour of Quinghai Lake na Kitajskem, na katere se je pripravljal podobno kot prejšnja leta, s to razliko, da je namesto višinskih priprav še malo dodal pri intenzivnosti določenih treningov. Tudi mi upamo, da mu je prisilni počitek koristil in se bo vrnil na cesto še močnejši in hitrejši. Želimo mu močne noge in držimo pesti za nove uspehe, predvsem na 19. Kolesarki dirki po Sloveniji, ki se prične 14. junija v Celju, ko se na slovenskih cestah v štirih dneh obeta prava parada mojstrov vrtenja pedal iz vsega sveta (poleg Janija Brajkoviča in Boruta Božiča iz Astane). ANITA MEJA» Boletu sta družbo na Pavličevo sedlo delala kolesarja Save Gašper Švab in Jure Bitenc. 56. POHOD OB ŽICI - TEK TROJK _ t>lkE»s> © A2U Šenčur A2U Tacen Poslovna cona A 53 Kajakaška 40a (04)255 9170 (01)513 23 42 info.sencur@a2u.si info@a2u.si Bianchi Bianchi Via Nirone 7 Prava cestna specialka za vsakogar* Del italijanske kolesarske tradicije z okvirjem iz aluminija, karbonsko vilico in 2x10 prestavami. *Zanjo in zanj, za otroke od 140 cm, za visoke in težje, za začetnike in zahtevnejše rekreativce Za vse višine - velikosti od XXS do XXL Za vsak okus - v štirih barvnih kombinacijah Kolesa na zalogi, dobava takoj! Od 10. do 12. maja je bila Ljubljana, natančneje Pot spominov in tovarištva, prizorišče ene najbolj množičnih športno rekreativnih prireditev pri nas - tradicionalne Žice. Na sončno soboto, 12. maja, so se tekači na teku trojk v poletnih temperaturah potili na dveh razdaljah - na 12,5 km in 29 km. Na krajši razdalji so bile, tako kot lani, med najuspešnejšimi kamniške Mamutke (Barbara Galjot, Nataša Planko, Vanja Šupič), ki so zasedle tretje mesto med ženskimi ekipami s časom 59:59. Odlično, pod eno uro, so s progo opravili tekači Svete trojke (Tinkara Skamen Šerkezi, Klemen Janša, Dimitrij Lederer) in Jap Team (Anita Mejač, Jure Škrbec, Peter Porenta). Uspešni so bili tudi tekači Fast Žara (Aleš Strmole, Aleš Sušnik, Robert Agnič) in Zvitorepke (Maja Dobovšek, Sabina Korošec, Mateja Lah). Na 29-kilometrski preizkušnji so prepričljivo zmagali Kamničani KGT Papež (Andrej Medved, Se- bastjan Zarnik, Boštjan Hrovat) z odličnim časom 1:51:35. Uspešno so z daljšo progo opravili tudi tekači ekipe P.I.L. (Ivanka Tadič, Peter Krošelj, Vlado Kveder) in Levinje (Romana Capuder, Marjeta Rupnik, Marjana Benedik). Tek trojk je znan po sproščenem in prijetnem vzdušju, saj ne gre le za boj s časom. Vsi trije tekmovalci morajo skupaj štarta-ti, skupaj teči in skupaj priteči v cilj, kar zahteva veliko mero sodelovanja, pomoči in tovarištva. Zato je tek trojk edinstven daleč naokoli in se ga vsako leto udeležuje več tekačev. I J 1 A2U bikes|www.a2u.si Vse cene so v EUR s pripadajočim DDV. Slike so simbolične. Količine so omejene, Ponudba velja do razprodaje zalog. Med najhitrejšimi so bile zopet kamniške Mamutke, ki so z 12,5-kilome-trsko progo opravila pod eno uro in se veselile 3. mesta med ženskimi trojkami. Z leve: Vanja Šupič, Barbara Galjot in Nataša Planko. Na 29-kilometrski razdalji teka trojk so z odličnim časom 1:51:35prepričljivo zmagali tekači KGT Papež. Z leve: Andrej Medved, Boštjan Hrovat in Sebastjan Zarnik. 12 31. maj 2012 ŠPORT »lani NK Calcit Kamnik osvojili pokal MNZ Ljubljana Člani NK Calcit Kamnik so se v sredo, 23. maja, znova zapisali v zgodovino kamniškega nogometa - v finalu so se na stadionu v Mekinjah pomerili z ekipo NK Bela krajina in prvič osvojili pokal MNZ Ljubljana. Tekma, ki se je začela izredno napeto, se je že po petih minutah igranja z zadetkom prevesila v korist gostujočih. Varovanci trenerja Janija Pateja se niso predali in so odlično nizali lepe priložnosti, vendar so se žal vse končale brez zadetka. V drugem polčasu seje tekma prevesila v korist domačinov, ki so Belo kraj i no_ premaga I i z rezultatom 3:1. Za domače sta zadela Tomaž Avbelj in Dražen Žeželj, ki je dvakrat zatresel mrežo gostov. Tekmo sta si ogledala tudi župan občine Kamnik Marjan Šarec in direktor Uspehi tekačev KGT Papež občinske uprave mag. Ivan Kenda, katerima se športni direktor Damir Husič in predsednik kluba Ljupko Lozančič iskreno zahvaljujeta za obisk in podporo. Obenem izrekata čestitke nogometašem in trenerju ter se zahvaljujeta vsem, ki so se udeležili finalne tekme in spodbujali kamniške nogometaše. Člani so poleg osvojenega pokala dosegli še en odmevni uspeh - 18. aprila so se po zmagi nad NK Svobodo Ljubljana uvrstili v Hervis pokal Slovenije, ki se bo odvijal prihodnjo sezono. Nogometašem želimo veliko uspehov in dobrih rezultatov tudi v bodoče. Barbara Klanšek Tekači KGT Papež se niso ustrašili ne dežja, megle, ne blatne in spolzke proge na prvi tekmi za Pokal Slovenije v gorskih tekih na Osolniku. Kar pet zlatih medalj je bilo podeljenih prav tekačem KGT Papež (Ana Milovic, Klemen Golob, Karmen Orehek, Gašper Bregar, Franci Teraž), na zmagovalnih stopničkah pa je stalo kar sedemnajst naših tekačev, od skupno 126 nastopajočih. Med mlajšimi dečki je prvi na cilj pri cerkvici na Osolniku pritekel nepremagljivi Klemen Golob, sledili so klubski kolegi Rok Sušnik, Luka Uranič, Igor Cosič, Matej Šlebir, Nejc Uršič, Miha Podbregar in Aleš Prelovšek. Pri mlajših deklicah je zopet zmagala Ana Milovič, na zmagovalnih stopničkah sta se ji pridružili Tjaša Čirovič in Manca Oražem. Hana Dobovšek in Tjaša Uršič sta bili peta in šesta. Med deklicami je bila Nuša Uranič druga, Miha Oražem pa tretji. V kategoriji st. deklice je Karmen Ore-hek zmagala, Lucija Pevec je bila četrta, pri st. dečkih je bil Uroš Čirovič četrti. Med mladinci je bronasta medalja pripadla Anžetu Božiču, njegov brat Aljaž je bil sedmi. Novi članici Petra Mikloša Slovenski kikboksarji uspešni v Pulju 5. maja je v Pulju na Hrvaškem potekal tradicionalni mednarodni kickboxing turnir Alpe Adria 2012, kjer so nastopili tudi nekateri slovenski klubi KBV Ormož, Pon Do Kwan Izlake, KBV Ptuj in Klub borilnih veščin Domžale. Skupno so dosegli izjemen uspeh predvsem v disciplini semi contact kickboxing wAkO svetovne organizacije. Tokrat je sodelovalo 23 klubov in okrog 250 tekmovalcev iz Hrvaške, Slovenije in BiH. Iz Kluba borilnih veščin Domžale so nastopali : ka-detinja Teja Mihelčič, ki je dosegla odlično 2. mesto, prav tako mladinec Andrej Repnik, 3. mesto je dosegla kadetinja Hana Mihelčič (vsi trije na fotografiji). V začetku junija pa poteka najmočnejši Svetovni kickboxing pokal »Best fighter« v Italiji v Riminiju. Re- ^ " Q'C . 1 prezentanco Slovenije bodo iz našega kluba zastopali kadet Jaka Selan Vidergar, mladinec Andrej Repnik, kadetinja Hana Mihelčič, kadetinja Teja Mihelčič, član Marjan Bolhar. 16. junija pa jih čaka še Europski kickboxing pokal v Tuštanju v BiH. in Špela Zupan sta bili dobitnici srebrne in bronaste medalje. Med člani je zmagal Gašper Bregar, od 5. - 7. mesta so sledili Luka Mihelič, Domen Zupan, Gregor Mlakar, Sindi Trpin je bil deseti. Pri ml. veteranih je Marjan Zupančič zasedel 2. mesto, Mirko Janjatovič je bil tretji, Metod Bregar četrti, Izidor Berčič sedmi in Bojan Kramar devetnajsti. Pri st. veteranih sta 1. in 2. mesto zasedla Franci Teraž in Bojan Kemperl, 4. in 5. mesto pa Lado Urh in Bojan Kožuh. Obenem je bila ta tekma tudi državno prvenstvo za veterane. Franci Teraž je dosegel naziv državnega prvaka, državna podprvaka sta postala Marjan Zupančič in Bojan Kem-perl. Bronasta medalja je pripadla Mirku Janjatoviču in Ladu Urhu. Na 4. mesto sta se uvrstila Metod Bregar in Bojan Kožuh, Izidor Berčič in Bojan Kramar pa na sedmo. Ekipa KGT Papež v sestavi Se-bastjan Zarnik, Andrej Medved in Boštjan Hrovat je bila zmago- valka na 56. poti ob žici okupirane Ljubljane. Matjaž Mikloša se je udeležil posebne tekme v Avstriji -teka po stopnicah, kjer je premagal 9.000 stopnic in 1500 metrov višinske razlike, in se s časom 56:50 uvrstil na odlično 4. mesto. Na 12. svetovnem veteranskem prvenstvu v gorskih tekih v Nemčiji je v kategoriji M50 Franci Teraž v hudi konkurenci dosegel odlično 18. mesto, Bojan Kožuh pa 57 mesto. Mirko Janjatovič je na maratonu v Radencih s časom 2:53:15 zasedel 6. mesto in si pritekel kategorizacijo državnega razreda. Gregor Mlakar je na nočnem teku v Kranju na 9 km dosegel 3. mesto absolutno in 1. mesto v Startßat Franci Teraž in Bojan Kožuh pred startom na svetovnem veteranskem prvenstvu v gorskih tekih, Nemčija. kategoriji, Sindi Trpin pa 2. mesto absolutno. Spela Zupan je bila absolutna zmagovalka med ženskami v gorskem teku KBK. Odlična sta bila tudi Gašper in Metod Bregar, ki sta dosegla 3. in 4. mesto absolutno. Vsem iskreno čestitamo! Mira Papež Državno prvenstvo v inline hokeju Hokejski klub Domžale z naslovom državnega prvaka V nedeljo, 27. maja, se je s finalnimi boji zaključilo državno prvenstvo v inline hokeju za mlade kategorije malčkov, ml. dečkov in kadetov. V Športnem parku Horjul, kjer se je zbralo rekordno število gledalcev, je v ničana Jan Grilj in Gal Žagar. Ekipa HK Domžale je v velikem finalu premagala ekipo Hobby Stars iz Ljubljane z rezultatom 5:2. Naslov Državnega prvaka v kategoriji malčkov (U-10) je osvojila ekipa Prevoj, ki je v velikem ši kategoriji do 16 let je naslov Državnega prvaka pripadel ekipi Ice Elite, ki je v finalu s 5:0 premagala Sombrero Team. Tretje mesto so osvojili Horjul Dinamiti, ki so v malem finalu s 6:4 ugnali Domžale. Vse tri selekcije kluba kategoriji mlajših dečkov (U-12) naslov Državnega prvaka osvojila ekipa HK Domžale, za katero uspešno igrata tudi mlada Kam- finalu z 8:4 ugnala Bled. V tekmi za tretje mesto kategorije (U-10) so HK Domžale po podaljšku s 4:3 premagale Horjul. V najstarej- HK Domžale vodi trener in uspešen hokejist Matic Kralj, ki prav tako prihaja iz Kamnika. Več na http://www.inline.si/ Selekcija U7 NK Calcit Kamnik zasedla sedmo mesto m i™ Selekcija U7 s trenerjem. Selekcija U7 NK Calcit Kamnik se je pod vodstvom trenerja Matjaža Klanska zopet udeležila nogometnega turnirja. Trener svoje varovance večkrat popelje na tovrstna tekmovanja, kjer otroci krepijo ljubezen do igre, se zabavajo in hkrati izpopolnjujejo v ekipni ter individualni igri. Tokrat so se udeležili turnirja LEGEA OPEN v Grosupljem, kjer so v nedeljo, 20. maja, po petih zmagah, remiju in porazu zasedli odlično sedmo mesto. Udeležilo se ga je osemnajst ekip, med njimi NK Koper, NK Domžale, NK Krško, NK Brinje, NK Bravo in druge. Kamničani so se v svoji skupini pomerili z ekipami NK Mura, NK Triglav, NK Dekani, NK Radomlje in NK Brinje 2. Mladi nogometaši so igrali borbeno in zbranim prikazali odlično igro, s katero so dokazali, da se lahko pomerijo z vsako ekipo. Organizatorji turnirja pa so nadebudne nogometaše presenetili z nagradami - vsaka udeležena ekipa je namreč prejela pokal, nogometaši pa so domov odšli z medaljami. Barbara Klanšek Kamniški Občan šport 31. maj 2012 13 Calcitovi kolesarji že po prvi dirki pokala prevzeli vodstvo Kolesarji in kolesarke kamniškega kolesarskega kluba Calcit Bike Team-GT so nas v preteklih letih že kar nekoliko razvadili s svojimi dobrimi uspehi tako doma kot tudi v tujini. Rezultati s prvih letošnjih dirk napovedujejo, da bo tako tudi v sezoni 2012. Najboljši letos že v Avstriji, Italiji, Franciji, Bosni, Srbiji, Belgiji na Hrvaškem in Češkem Po odlični lanski sezoni, ko so Calcitovi kolesarji med drugim osvojili tudi ekipni naslov slovenskega pokalnega zmagovalca, so se najboljši kamniški kolesarji letos podali v lov za mednarodnimi UCI točkami, ki kolesarjem prinašajo boljše startne položaje na svetovnih prvenstvih in svetovnih pokalih. Po prestopu najhitrejšega kamniškega kolesarja Roka Korošca v kategorijo mlajših članov in nakupu zelo perspektivnega Urbana Ferenčaka so bili v klubu postavljeni temeljni za dolgotrajen in kakovosten razvoj mladih tekmovalcev v slovensko Elito. Ob podpori podjetja Calcit, opremljevalca s kolesi GT in podjetja Garmin so se tekmovalci v letu 2012 preizkusili že na vrsti močnih dirk v tujini. Zelo mlada ekipa tekmovalcev je spoznala, da je dirkanje v članskih vrstah nekaj popolnoma drugega kot dirkanje v mladinskih vrstah. Po prvem soku so se naši perspektivni tekmovalci kaj kmalu pobrali in že nizajo uspehe tudi v članskih vrstah. Med največje letošnje mednarodne uspehe zagotovo lahko uvrstimo 19. mesto mladinke Tine Perše v absolutni konkurenci svetovnega pokala v sprintu. Tina je na zadnji dirki svetovnega pokala v krosu v Franciji med mladinkami dosegla 13. mesto in tako izpolnila normo, ki jo bo popeljala na evropsko prvenstvo v Moskvo. Pri moških lahko izpostavimo kar trojno člansko Calcitovo zmago na sprintu pokala Alpe Adria v avstrijskem Afritzu. Odlično so se naši fantje odrezali tudi na ostalih UCI dirkah, kjer pridno nabirajo točke, ki jim bodo omogočile dobre startne položaje na svetovnih pokalih. Ko naberejo dovolj točk, bodo lahko tudi na največjih tekmovanjih pokazali kaj zmorejo. Na domačih tleh suvereno že od štarta Prvi dve dirki slovenskega pokala sta potrdili, da prepričljive ekipne zmage v slovenskem pokalu v zadnjih treh letili niso bile naključje, ampak posledica trdega, načrtnega in preudarnega dela vseh članov kluba. Prvo dirko pokala na Jesenicah so imeli mladi do 17 let, kje so kamniški kolesarji in kolesarke pokazali, da se za prihodnost gorskega kolesarstva v naših krajih ni bati. Mladi kolesarji Calcita Bike-GT so si priborili kar nekaj prvih, drugih in tretjih mest. Za nekatere tekmovalce je bila to prva dirka v njihovem življenju in zato so Calcitovi trenerji ponosni, da so prav vsi pokazali vrline pravih športnikov: vztrajnost, borbo, poštenost in kar je med mladimi najpomembnejše prijateljstvo. Druga dirka pokala v Vrtojbi pod imenom XC Griči je bila organizirana za tekmovalce vseh starostnih kategorij. Kar 52 licen-ciranili tekmovalcev Calcita Bike Team-GT je od dirke upravičeno pričakovalo veliko. Najmlajši so ponovno dokazali, da sodijo med najperspektivnejše slovenske kolesarje. Malo starejši tekmovalci pa so dokazali, da so kljub svoji mladosti konkurenčni najboljšim slovenskim gorskim kolesarjem. Rok Korošec, ki prvo leto nastopa v kategoriji mlajših članov, je na svoji prvi dirki slovenskega pokala v tej kategoriji, osvojil zmago pred leto dni starej-sim klubskim kolegom Urbanom Ferenčakom. Klubski uspeh v kategoriji mlajših članov sta dopolnila Nejc Valentinčič in Domen Vogrin s četrtim oziroma petim K - " s*t ■'■ V Ajdovščini prevlada Kamničanov tudi v novi in atraktivni disciplini Eliminator Kamniški kolesarji in klubsko vodstvo so navdušeni nad novo kratko, dinamično in atraktivno disciplino Eliminator. Gre za kolesarski sprint, kjer se kolesarji v skupinah po štiri v izločilnih bojih pomerijo med seboj. Disciplina, ki jo mednarodna kolesarska zveza (UCI) vpeljuje zadnji dve leti, je zares prava paša za oči gledalcev v živo kot tudi pred televizijskimi zasloni Med slovenskimi kolesarji v tej razmeroma novi kolesarski disciplini je najuspešnejši Hrastničan Miha Halzer, ki je na zadnjem svetovnem pokalu po vodstvu v kvalifikacijah na koncu osvojil odlično 4. mesto. Madi in vročekrvni Calcitovi kolesarji v mednarodnem merilu v tej disciplini še nimajo takšnih uspehov, a so se preizkusili na prvi dirki slovenskega pokala te discipline v Ajdovščini. Na dirki je naš Urban Ferenčak s Halzerjem na čelu premagal vso konkurenco. Ekipni uspeh je dopolnila »super« mladinka Tina Perše, ki je odnesla zmago članicam. V finalu je prema- r V - ■ . - A Rok Korošec se prvo leto med člani dobro znajde. Foto: Gregor Miklič mestom. Tekmovalce v kategoriji Elite je s četrtim mestom presenetil Boštjan Hribovšek, ki je se v lanskem letu večino sezone dirkal med amaterji. Na dirki se je ponovno izkazala mladinka Tina Perše, ki je ugnala tudi članico Ano Zupan. 15. Kamniški kros bo 23. junija v centru Kamnika Kolesarji in kolesarke Calcita Bike Team-GT so pred domačo dirko odlično pripravljeni. Njihovi klubski kolegi pa se že vse od zimskih dni trudijo, da bodo ravno tako odlično izpeljali že 15. Kamniški kros. Velika mednarodna dirka, ki je v svetovnem koledarju mednarodne kolesarske zveze in prinaša zelo zaželene UCI točke, bo na sporedu 23. junija. Vsi ste lepo vabljeni, da si pridete dirko ogledat v živo in glasno navijate za gorske kolesarje z vseh koncev Evrope. Udeležbo so potrdili Ukrajinski, Gruzijski, Italijanski, Avstrijski, Madžarski, Bosanski, Srbski, Črnogorski in številni drugi kolesarji. Največ kolesarjev pa organizatorji pričakujemo iz Slovenije in Hrvaške, saj tekma šteje tudi za slovenski in hrvaški pokal. Najmlajši tekmovalci, stari od 5 do 15 let ste vabljeni, da na dirki tudi nastopite, saj bodo proge za mlade tekmovalce prilagojene njihovim sposobnostim in ne bodo tehnično zahtevne. Več informacij o dirki in ostalih klubskih aktivnostih najdete na: WWW.CALCIT-BIKE.COM Calcitovke še dvakrat na stopničkah Odbojkarice Calcit Volleyballa so ob koncu dvoranske sezone izjemne rezultate Calcitovih ekip zaokrožile z dvema uvrstitvama na stopničke za zmagovalke. STAREJŠE DEKLICE NA TRETJEM MESTU Za starejšimi deklicami je izjemna sezona. V ligi so zasedle drugo mesto za Jesenicami in se uvrstile v polfinale, kjer so zasluženo osvojile prvo mesto z zmagama nad Hit Novo Gorico in Jesenicami ter se uvrstile na Finalni turnir v Braslovčah. V tekmi za veliki finale so se Kam-ničanke pomerile z igralkam iz Prevalj, ki so v prvem setu glad- ko premagale Calcitovke, ki so jim z isto mero vrnile v drugem setu. V odločilne tretjem setu pa so Kamničanke na začetku žal nekoliko zaspale in dovolile Ko-rošicam, da so si zagotovile dovolj visoko prednost za končno zmago. V tekmi za tretje mesto so Calcitovke še enkrat dokazale, da uspeh na polfinalu ni bil naključje, brez težav so premagale Hit Novo Gorico in se skupaj s številnimi navijači veselile tretjega mesta v državi med 56 ekipami. Prvo mesto je suvereno osvojila domača ekipa. Starejši dečki so na turnirju za peto mesto v Kostanjevici na Krki po zmagi nad Misli- Z evropskega prvenstva v tarčnem lokostrelstvu Mladi kamniški lokostrelec Klemen Štrajhar je nosilec srebrne medalje Mladi Kamničan KLEMEN ŠTRAJHAR, najboljši slovenski lokostrelec, je na članskem evropskem prvenstvu, ki je od 21. do 26. maja potekalo v Amsterdamu na Nizozemskem, poskrbel za pravo senzacijo v slovenskem lokostrelstvu. Na tekmovanju, kjer je tekmovalo preko 300 najboljših evropskih lokostrelk in lokostrelcev z ukrivljenim in sestavljenim lokom, je v tekmovanju 107 posameznikov z olimpijskim lokom dosegel 2. MESTO in s tem SREBRNO MEDALJO. Naj poudarimo, da je Klemen Štrajhar dobitnik prve medalje z ukrivljenim lokom za Slovenijo v članskih mednarodnih tekmovanjih v vsej zgodovini slovenskega lokostrelstva. Da gre za prestižno tekmo, je botrovalo dejstvo, da so se na tem tekmovanju pojavila znana evropska imena, ki v evropskem članskem lokostrelstvu kaj pomenijo. Toda večina od njih se ni uvrstila v zaključne finalne dvoboje, temveč so tokrat, razen nekaterih izjem, ostali v ozadju. Boštjan Hribovšek je v enem letu naredil velik napredek. Foto: Gregor Miklič gala tudi bivšo svetovno ^prvakinjo v disciplini kros Tanjo Zakelj. Na dirki so se odlično odrezali tudi ostali naši tekmovalci. Komaj 14-letna, a kljub temu hitra Tamara Sitar je med ženskami osvojila končno 4. mesto. Nejc Valentinčič in Boštjan Hribovšek sta osvojila 6. in 7. mesto. MOHOR Slovensko reprezentanco so poleg Klemena sestavljali še Matija Žlender, Najka Tomat, Ana Umer in Brina Božič z olimpijskim lokom ter Dejan Sitar s sestavljenim lokom. Tekmovanje se je začelo s torkovimi kvalifikacijami na 2 x 70 m, kjer se je Klemen z rezultatom 640 (720 možnih) krogov uvrstil na 34. mesto. V dvobojih (set sistem), ki so sledili kvalifikacijam, je Klemen najprej v 1/48 eliminacij z odličnim izidom 7:1 premagal Grka Tserkezisa, v 1/24 eliminacij pa še Rusa Kozhina z rezultatom 6:2. V 1/16 ga je čakal izredno zahteven nasprotnik in sicer favorizirani Španec Rodriguez, ki je bil 2. uvrščeni v kvalifikacijah. Dvoboj je potekal izenačeno in priča smo bili dvema shoot-off-oma, kar je izredna redkost. Klemen je po izstrelu zadnje puščice zmagal za krog in se uvrstil v 1/8 eliminacij, kar je bilo veliko presenečenje. Sledil je dvoboj z odličnim Rusom Tsyngueovim, ki je v dvoboju pred tem gladko premagal olimpijskega zmagovalca iz Pekinga Rubena iz Ukrajine. Klemen je Rusa, ki je dvoboj začel zelo nervozno, gladko premagal s 6:0. Uvrstiti se med najboljših osem lokostrelcev v Evropi je fantastičen uspeh, ampak Klemen tekme še ni končal. Sledil je dvoboj za 1/4 finala. Njegov nasprotnik je bil tokrat najboljši letošnji Francoz Thomas Faucheron. Po prvem izenačenem setu je Klemen malce popustil in Francoz je povedel s 3:1, toda Klemen se je zbral in z odličnim streljanjem zmagal naslednje tri sete in uvrstitev v sobotni finale je bila njegova. Sobote so v lokostrelstvu na mednarodnih tekmah rezervirane za finalne dvoboje tako posameznikov kot ekip. Vedno je finalni dvoboj moških posameznikov na vrsti kot zadnji in vsi smo nestrpno čakali na razplet. Klemenov nasprotnik v velikem finalu je bil nizozemski najboljši lokostrelec Rick Van Der Ven, ki je prav tako mlad tekmovalec, vendar velja za izredno kvalitetnega, kar je dokazal tudi s prebojem do finalnega obračuna. Svojo kvaliteto pa je pokazal tudi takoj po pričetku finalnega obračuna s Klemenom. Kljub močnim sunkom vetra, ki je obema nekoliko po svoje krojil zadetke, je moral Klemen priznati premoč svojega nasprotnika, ki je zmagal s 6:0. To pa ni pomenilo veliko. Klemen Štrajhar je nekaj trenutkov za tem stal na stopničkah s srebrno medaljo okrog vratu kot drugi najboljši evropski lokostrelec v članski konkurenci. Dan pred finalnimi dvoboji je potekala tudi kontinentalna tekma za doseganje kvot za uvrstitev na Olimpijske igre v Londonu 2012. Kvota je bila rezervirana samo za prve tri lokostrelke in lokostrelce. V moški kategoriji je tekmovalo 79 tekmovalcev iz držav, ki še niso uvrščene na Ol. Klemen Štrajhar je zopet zmagoval dvoboje vse do 1/8 eliminacij, ko je naletel na poznejšega zmagovalca te tekme, odličnega Izraelca Guya Matzkina, proti kateremu je Klemen izgubil v zadnjem setu z zadnjo puščico in končal na odličnem 9. me-stutkar pa je bilo žal premalo za uvrstitev na Olimpijske igre v Londonu. Člani Lokostrelskega kluba Kamnik smo ponosni na svojega odličnega tekmovalca, hkrati pa smo veseli, da po njegovih stopinjah v našem klubu stopa še nekaj odličnih mladih posameznikov, ki pod vodstvom naših trenerjev že dalj časa kažejo napredek in osvajajo najvišja mesta v različnih starostnih skupinah na državnem nivoju. LKK Igralke Calcit Volleyball - starejše deklice: Tjaša Gadža, Neli ©ubelj, Daša Ravnikar, Ana ©poljarič, Klara Kregar, Klara Jordan, Tjaša Gre-gorinčič, Anja Lešnjek, Patricija Hribar, Patricija Porovne Cerne, Ana Pibernik, Tjaša Tičar in Neža Repnik, ki je bila izbrana tudi za najboljšo kamniško igralko, trenerki Živa Cof in Barbara Novak. Odlične miniodbojkarice: Pia Božič, Manca Hrovat, Tjaša Ne-manič, Klara Ogrinec Eva Sere-tin, Zala ©poljarič, Živa ©ubelj, Tija Žirovnik, Lana Žužek in Eva Skvarč, ki je bila izbrana za najboljšo Calcitovo igralko, trenerki Živa Cof in Barbara Novak (foto: Kristijan ©ubelj). njo in porazoma proti Framu in domačinom osvojili končno sedmo mesto v med 30 ekipami v državi. MINI ODBOJKARICE PO POTEH CLANIC Še bolje pa so se v Miklavžu izkazale najmlajše Calcitove odbojkarice, ki so do finalnega turnirja izgubile le eno tekmo. V polfinalu so Kamničanke gladko premagale ekipo Grosuplja in se že veselile medalje. V velikem finalu so se pomerile proti domačinkam. Igralke Formisa, ki so branile naslov, so bile premočne za kamniško ekipo, ki pa se je skupaj s številnimi navijači vseeno srčno veselila izjemnega drugega mesta. CICO 1. MATEJA SIMIC PISE ZGODOVINO SLOVENSKEGA TRIATLONA Mateja je na triatlonu svetovne serije mednarodne triatlonske zveze v Madridu potrdila kvalifikacijo za olimpijski nastop v Londonu. Slovenci bomo imeli tako prvič predstavnika na olimpijskih igrah v triatlonu, ki je na sporedu olimpijskih iger šele od leta 2000 v Sydneyu. Po 1500 m plavanja je Mateja iz vode prišla z minuto in osem sekund zaostanka pred vodilno. Na zahtevni 40-kilometrski kolesarski progi je nadoknadila zaostanek in prišla v menjalni prostor z le sedmimi sekundami zaostanka. Kakšna je konkurenca v triatlonu pove podatek, da je bilo v sedmih sekundah zvrščenih 37 tekmovalk. Po 10-kilometrskem teku je Mateja pristala na končnem 36. mestu. Zmagala je ©vicarka Nicola Spirig s časom 2:06:35. Z zaostankom štirih sekund je drugo mesto zasedla Irka Aileen Morrison, tretja je tekmo končala Čilenka Barbara Riveros. »Tekma zame ni pomenila veliko, prišla sem predvsem tekmovat in gledat, kako bodo nastopale moje kon-kurentke. Izkazalo se je, da večina ni imela najboljšega dne, ali so slabo tekmovale ali so odstopile, ena pa ni prišla na start. Vse se je poklopilo. Na kolesu sem bila v drugi skupini, ujele smo prvo, tako da je na drugo menjavo prišla le ena velika skupina. Na teku sem že vedela, da sem na olimpijskih triathl igrah, zato sem le odtekla do konca«, je o madridskem nastopu povedala Mateja, ki jo po dvomesečni odsotnosti čaka krajši premor. Preživela ga bo v družbi svojih najbližjih, potem pa začne s sklepnim delom priprav na olimpijski nastop. Na olimpijskih igrah bo nastopilo le 55 najboljših tekmovalk na svetovni triatlonski lestvici. Za kvalifikacijo ni dovolj le en dober nastop, temveč je treba dobro nastopiti na več tekmah, ki štejejo za svetovni pokal ali svetovno serijo mednarodne triatlonske zveze. Le tekmovanja najvišjega ranga namreč prinašajo točke in s tem visoko uvrstitev na lestvici najboljših. Mateja je dokazala, da je z voljo, trdim delom in obilo trme mogoče vse. Upa, da bo v Londonu v življenjski formi. Če bo temu tako, se bomo lahko veselili novega vrhunskega rezultata naše najboljše triatlonke. TOMAŽ PLANKO 14 31. maj 2012 ZANIMIVOSTI Udeleženke začetnega tečaja so izdelale darilno vrečko z rožico. Na Perovem pa kvačkamo Na eni od perovskih ustvarjalnih delavnic v lanskem letu so udeleženke izrazile željo, da bi v jesenskem času, ko se narava umiri in ko so dnevi vedno krajši, v KS Perovo organizirali delavnice ročnih spretnosti. In smo pričele kvačkati. Korak za korakom, zanko za zanko. V novembru 2011 smo tako v sodelovanju z gospo Matejo Keber izvedli prvi začetni tečaj kvačkanja, ki sta mu sledila se dva. Udeleženke začetnih tečajev so izdelale darilno vrečko, ki so ji za se lepši izgled nakvačkale tudi prikupno rožico. Navdušenje udeleženk je bilo tolikšno, da so želele svoje znanje še nadgraditi. Na tematskih nadaljevalnih tečajih, ki so potekali od novembra do aprila so tako pridne roke kvačkaric pod budnim in skrbnim očesom učiteljice Mateje izdelovale pr-tičke, naučile so se mrežastega kvačkanja, ki je primerno za izdelavo zaves, preizkušale kateri babičin kvadratek je bolj pisan, naredile čisto prave filcane kva-čkane copate in se za konec, ko so roke in prsti postali že dodobra utečeni in uglašeni s kvačko in kvačkancem, naučile še osnov kvačkanja brezrokavnika oz. majice brez rokavov z enostavnim vzorcem. In dobile domačo nalogo za čez poletje, da slučajno ne bi bilo kateri dolgčas. Vas zanima kakšna je naloga? Tečajnice morajo skvačkati majico brez rokavov. Veste koliko štetja, koliko zank je to? Na tečajih pa se ni kvačkal samo kvačkanec - »skvačkale« so se tudi pristne prijateljske vezi, kar v tem času, ko se ljudje vedno bolj zapirajo vase in mislijo bolj ali manj samo nase, daje upanje, da le ni Na nadaljevaln vse tako črno copate. kot se zdi. Poleg pridobljenega znanja kvačkanja, pa bodo kvačkarska srečanja prinesla darilce tudi za ljudi, ki potrebujejo pomoč. Nekaj najbolj pridnih kvačkaric pod mentorstvom in s pomočjo učiteljice Mateje skrbno in z ljubeznijo izdeluje odejico in kvadratkov. Izkupiček od prodane em tečaju smo marca kvačkale čkanja za vse tiste, ki se želijo naučiti »druženja s kvačko«. Če ste med njimi tudi vi nam lahko pišete na: info@kamnik-perovo.si ali nas pokličete na: 041 250-473. Urnik tečajev bo objavljen tudi na spletni strani KS Perovo Za Kamniški Občan zapisala Tina Ručigaj Planinske kotiček PLANINA SE PRIPRAVLJA NA NOVO PAŠNO SEZONO Popravljen zbiralnik vode. Vsako leto je potrebno pripraviti planino na novo pašno sezono. Nekaj tednov prej popravijo ograje, uredijo kali in še veliko drugega v skupno korist. Letos so pašni upravičenci Velike planine imeli »tlako« Popravilo ograje 19. maja. Ravno takrat sta imela vaje iz pristajanja in preletavanja tudi helikopterja madžarske vojske v okviru priprav na misijo v Afganistanu, ki pa niso bile moteče, saj na planini se ni bilo živine, »tlačani« pa so imeli ODPRTJE PLANINSKIH KOC Poletna planinska sezona je pred nami in planinske koče odpirajo svoja vrata. Stalno so odprte planinske koče in domovi: Črnuški dom na Mali planini, Dom na Menini, Dom planincev v Logarski dolini, Dom—žalski dom na Mali planini, Frischaufov dom na Okre-slju, Jarški dom na Mali planini in TRGOVINA IN SERVIS A ŠPORTNE OPREME gostišče Zeleni rob na Traticah. Od 9. junija naprej bodo stalno odprti Cojzova koča na Kokrskem sedlu in Kamniška koča na Kamniškem sedlu. Koča na Klemenči jami pod Ojstrico, Kocbekov dom na Korosici in Dom na Gospincu_ bodo stalno odprti od 16. junija, Češka koča na Spodnjih Ravneh in Kranjska koča PEROVO 30 Krvodajalska akcija bo 7. in 8. junija Tudi vaša kri lahko rešuje ljudi odejice bomo v celoti namenile v dobrodelne namene. V jeseni, natančneje v septembru se bodo naša kvačkarska srečanja nadaljevala. Vas zanima kaj bomo kvačkale? Kapice z motivom sove, kvačkane kape s školjčnim vzorcem, čipkaste motive po shemi, filcane rokavice na en prst, ponovno pa bomo organizirali tudi začetne tečaje kva-■ Pred nami je že druga letošnja krvodajalska akcija, za katero želimo in smo hkrati tudi prepričam, da bo tako obiskana kot pretekle, zato vabljeni, da se tudi tokrat odzovete ter 7. in 8. junija med 7. in 13. uro v prostorih Doma kulture Kamnik prispevate delček sebe za dobro drugega. Tudi vaša kri lahko rešuje ljudi. Krvodajalec je lahko vsak, ki je star 18 let, ima več kot 50 kg, pred odvzemom se mora počutiti zdravega, zaužiti MORA lahek, nemasten obrok, po odvzemu pa malico, ki jo pripravijo transfuzij-ci, s seboj na odvzem mora prinesti veljaven osebni dokument s fotografijo. Tudi letos se bomo krvodajalcem, ki so dosegli »okroglo« število darovanj, zahvalili na krajši kulturni prireditvi z manjšo pogostitvijo, več o tem pa v eni od naslednjih številk. Za nami je Teden Rdečega križa, katerega smo preživeli zelo aktivno. Pred pričetkom tedna smo vsem našim osnovnim šolam dostavili gradiva za učitelje, vsem prvošolčkom pa brošure, iz katerih so s pomočjo učiteljic ugotovili, kdo smo, kaj smo in kaj delamo. Že kar na prvi dan, to je 8. maja, smo v Domu starejših občanov skupaj z otroci in mentorico matične OŠ Frana Albrehta, ki so pripravili darila za 230 starostnikov, ter otroci in mentoricami podružnične šole iz Nevelj, ki so pripravili krasen program, razveselili stanovalce. Ker je varovanje zdravja ena izmed naših prioritet, smo v Društvu upokojencev merili krvni sladkor, triglyceride, holesterol in krvni pritisk, krvni sladkor pa smo merili tudi na Dnevu druženja in gibanja treh generacij v Komendi. Skupaj s Heleno smo v Matični knjižnici Kamnik zopet reševali življenja igračk naših najmlajših, tudi letos so vse igračke ozdravele. Tudi »poškodovancem« iz 2. in 3. razreda OŠ Šmartno so sošolci pod vodstvom mentoric pravilno oskrbeli rane, pa še o naši organizaciji so izvedeli marsikaj koristnega, učence prvega razreda pa so slavnostno sprejeli med mlade člane. Devetošolci OŠ Marije Vere so na naravoslovnem dnevu spoznavali osnove prve pomoči, oživljali in nudili umetno dihanje s pomočjo lutke ter se seznanili z uporabo avtomatskega defibri-latorja. Seveda pa nismo pozabili naših socialno ogroženih sokrajanov, upamo, da smo jim s pomočjo v prehranskih artiklih vsaj malo olajšali življenje. 24. aprila smo s pomočjo OŠ Marije Vere izvedli 6. regijsko tekmovanje osnovnošolskih ekip prve pomoči, na katerem je sodelovalo osem ekip iz sledečih osnovnih šol: Frana Albrehta, Jurija Vege iz Moravč, Komenda Moste, Marije Vere in Šmart-nega. Učenci so se pomerili v teoretičnem znanju ter oskrbi poškodovancev, kar jim je, po besedah ocenjevalcev, dobro uspelo. Prvo mesto je zasedla ekipa OŠ Jurija Vege II, drugo ekipa OŠ Komenda Moste, tretje mesto pa OŠ Jurija Vege I. Tudi v naslednjih tednih se nam obetajo pestri dnevi, krvodajalska proslava in akcija, pravkar je izšel razpis letovanj, ki je objavljen tudi v tem Kamniškem občanu, stekla je vseslovenska akcija »Peljimo jih na morje«, katere cilj je zbrati sredstva in na morje odpeljati vsaj 500 otrok in 100 starejših iz socialno šibkih sredin. Prispevajte, spoštovani bralci, in pričarajte nasmehe na obraz. Možnosti za sodelovanje je več, lahko prispevate z UPN obrazcem na račun številka 03100 1234567891, sklic 937030, pošljete SMS z besedo MORJE na številko 1919 in prispevate 1,00 €, pošljete SMS z besedo MORJE5 na številko 1919 in prispevate 5,00 € ali pokličete na brezplačno številko 090 933 088 in prispevate 1,25 €. OZ RK Kamnik »Poškodovancem« iz 2. in 3. razreda OS Šmartno so sošolci pod vodstvom mentoric pravilno oskrbeli rane, učence prvega razreda pa so slavnostno sprejeli med mlade člane. toliko dela, da jih hrup niti ni motil. Že prej so popravili nekaj »luž« oz. kalov in zbiralnikov vode za živino ter očistili odvodne kanale na leta 2010 lepo obnovljeni gonski poti od Apnene doline do planine. IZPOPOLNJEVANJE VODNIKOV PZS Letošnjega rednega licenčnega izpopolnjevanje vodnikov Planinske zveze Slovenije 4. in 5. maja se je udeležilo tudi 10 članov PD Kamnik - 7 je bilo udeležencev (Barbara Berlec, Vlasta Bizjak, Saša Lindič, Franc Obreza, Matjaž Ravnikar, Miran Uršič in Janez Volkar) in 3 inštruktorji (Janez Ažman, Lojze Jerman in Bojan Pollak). Teme tokratnega izpopolnjevanja so bile: prvi dan iz prve pomoč - uporaba defibrilatorja, vodenje ljudi s posebnimi potrebami in problematika planinskega in turističnega vodenja. Drugi dan pa iz uporabe satelitske navigacije (GPS) in iz tehnike pomoč vodenim na zavarovanih poteh in feratah. Udeleženci so pridobili licenco za vodenje za naslednja tri leta. 01/8311 238 PRI NAS VEMO, KAJ JE DOBRO KOLO. NAJVEČJA PONUDBA KOLES IN KOLESARSKE OPREME V KAMNIKU ZNIŽANJE LANSKIH MODELOV KOLES IN OPREME STROKOVNI IN HITRI SERVIS KOLES na Ledinah pa od 23. junija. Dom v Kamniški Bistrici je odprt vsak dan, razen ob ponedeljkih. Čeprav je bila letošnja zima zelo skopa s snegom, je precej »opletala z repom«, saj je snežilo se v maju. Zato ne smemo podcenjevati ostankov snežisč, ki jih je precej po grapah, predvsem na severnih straneh. Se posebej moramo biti previdni, če se bomo podajal z Okreslja na Kamniško sedlo ali pa s Češke koče na Mlinarsko sedlo in se kod drugod. Zjutraj je sneg večinoma se trd, zato bo lahko tudi cepin se nekaj časa zelo koristen, čelada pa je sploh priporočljiva. ^ .. Udeleženci izpopolnjevanja vodnikov PZS. dabor Kamnik Kranjska 3a tel.: 01/831 04 81, 051/399 577 HIŠNI TEKSTIL - 40% do 10. 6. 2012 prešite odeje, pregrinjala, vzglavniki, posteljnina, rjuhe, okrasne blazine Vsi izdelki so slovenskega izvora, kar zagotavlja kvaliteto! Probiotiki- »modna muha« ali res vplivajo na naše zdravje? Ponudba probiotičnih prehranskih dopolnil se je v zadnjih letih zelo povečala. Potrošnikom so na razpolago v številnih oblikah (tablete, kapsule, pastile, praški in kapljice), nakup pa je zelo preprost, saj so na voljo v prosti prodaji, v lekarnah in specializiranih trgovinah, lahko pa jih kupite tudi na spletu. Kar potrošnike najbolj zanima, pa je odgovor na vprašanje, ali so probiotiki le z aktivnim oglaševanjem proizvajalcev probiotikov podprta »modna muha« ali resnično vplivajo na njihovo zdravje. Na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) so s testom 12 probiotičnih dopolnil (testiranje je financiralo Ministrstvo za zdravje) iskali odgovor na omenjeno vprašanje, zanimalo pa jih je tudi, kako kakovostni so ti izdelki, ki so naprodaj po dokaj visokih cenah. Kaj so probiotiki? Probiotiki so živi mikrobni dodatki, ki koristno učinkujejo na zdravje gostitelja, kadar jih zaužije v zadostnem številu. Po besedah prof. dr. Irene Rogelj z Biotehniške fakultete mora biti znanstveno dokazana tako varnost kot učinkovitost za vsak posamezen sev oz. izdelek. Raziskave kažejo na to, da različni sevi probiotičnih bakterij učinkujejo različno, na primer lahko pomagajo pri težavah s kroničnim zaprtjem, zmanjšajo pojav različnih vrst diareje, vzdržujejo ravnotežje črevesne mikrobiote, spodbujajo imunski sistem ipd. V grobem pa lahko rečemo, da probiotiki lahko okrepijo črevesni in sistemski imunski odziv ter izboljšajo prehransko in mikrobno ravnovesje v prebavilih. Nasvet ZPS • Ne kupujte probiotičnih prehranskih dopolnil na zalogo. • Pred nakupom preverite rok uporabnosti izdelka, saj se običajno s časom nekoliko zmanjša število živih probiotičnih bakterij. Ne kupujte izdelkov, pri katerih je rok uporabnosti tik pred iztekom. • Upoštevajte navodila za shranjevanje izdelka (npr. v hladilniku). Če izdelek neustrezno hranimo, se namreč zmanjša število probiotičnih bakterij. • Pred uporabo probiotičnih prehranskih dopolnil natančno preberite navodila za uporabo. • Če je na izdelku navedeno, da je treba probiotik pred uporabo zmešati s tekočino, naj bo ta hladna ali mlačna. • Preden kupite probiotično prehransko dopolnilo, premislite, s kakšnim namenom ste se odločili za uživanje probiotikov in s tem seznanite farmacevta v lekarni oz. prodajalca v drugih specializiranih trgovinah. Le tako vam bodo ustrezno svetovali, kateri probiotik je primeren za vas. Pomanjkljivi standardi Probiotične bakterije morajo izpolnjevati številne kriterije glede varnosti in kakovosti, med drugim morajo biti nepatogene in ne-toksične, odporne morajo biti na delovanje želodčnega in žolčnega soka ter biti sposobne vsaj začasno poseliti prebavni trakt (predvsem črevo), da opravijo svoje delo. »Žal pa je evropska zakonodaja za uporabo probiotikov v prehrani bistveno bolj urejena za živali kot za ljudi. V EU šele pripravljajo kriterije za vsebnost probiotikov v živilskih izdelkih, prav tako šele pripravljajo standarde, na podlagi katerih bodo predpisali metode za ugotavljanje ustreznosti oziroma učinkovitosti probiotičnih izdelkov. Tudi pri nas poteka nekaj dejavnosti, katerih cilj je zagotoviti boljšo urejenost tega področja in posledično večjo kakovost probiotičnih prehranskih dopolnil«, na problem pomanjkljive zakonodaje opozarja dr. Tanja Pajk Zontar iz ZPS. Dodatne informacije bi bile koristne Na ZPS pogrešajo predvsem informacije, ki bi potrošnike seznanile, da so v izdelku prisotne žive bakterije, znanstveno pravilno poimenovanje vseh sevov, ki so v izdelku, kot tudi strokovno pravilno navajanje števila bakterij in to v enotah, ki so potrošniku razumlji- Kadar kdo odide od nas za zmerom, tišina napolni čas z zvrhano mero. (T. Pavček) ZAHVALA Po težki bolezni je v 90. letu za vedno zaspal nas dragi mož, oče, dedek, pradedek, tast JOŽE JUVANČIČ učitelj v pokoju Na zadnjo pot smo ga pospremili 8. maja 2012 v krogu družine in sorodnikov na Plečnikovih Žalah v Ljubljani. Iskrena hvala vsem, ki ste se prišli poslovit od njega, darovali cvetje, sveče in s številnimi izrazi sožalja žalovali z nami; posebej hvala sosedom s Kovinarske ceste 1a, 1b, 1c in OS Venclja Perka Domžale. Iskreno se zahvaljujemo mag. dr. Dragotinu Ahlinu in sestri Marjani za skrbno dolgoletno zdravljenje, zdravnikom ter osebju Urgentne interne medicine UKC Ljubljana za pomoč v zadnjih dneh njegovega življenja. Zahvalo namenjamo tudi gospodu župniku Antonu Dularju za pogrebno svečanost in pevcem za občuteno petje v slovo. Hvala vsem, ki ste ga spoštovali in se ga boste spominjali. Zelo ga bomo pogrešali: vsi njegovi Kamnik, Koper, Ljubljana, maj 2012 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin, bo večno ostal. ZAHVALA V 84. letu nas je zapustil nas dragi mož, oče in stari oče RUDI SEDUSAK Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem ter znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, hvala za izrečena sožalja, cvetje, sveče in darove za svete mase. Zahvala g. župniku Dularju za opravljeni pogrebni obred in pevskemu zboru za ganljivo zapete pesmi. Vsi njegovi Maj 2012 ve, minimalno število bakterij, ki še zagotavlja koristne učinke za zdravje, priporočeno dnevno količino izdelka, s katero je še dosežen zdravstveni učinek, navedbo ter opis njegove funkcije (na primer preprečevanje potovalnih diarej), opozorilo kakšne so posledice prekomernega uživanja prehranskega dopolnila ipd. Da so probiotiki med Slovenci priljubljeni, kaže tudi podatek, da so po pogostosti uživanja prehranskih dopolnil na 4. mestu. Testiranja in preverjanja kakovosti so potrebna, saj potrošniki potrebujejo informacije, kako kakovostni so izdelki na trgu. Zdravstvene trditve za probiotike za zdaj še niso bile potrjene Evropska agencija za varno hrano (EFSA) za zdaj še ni dala nobenega pozitivnega mnenja za zdravstvene trditve v povezavi s probiotiki. Pozvala pa je proizvajalce, naj dopolnijo vloge za odobritev zdravstvenih trditev z rezultati ustreznih raziskav, na podlagi katerih bo razvidno, na katere seve probiotičnih bakterij se raziskave nanašajo in kakšni so dejanski vplivi takšnih probiotikov na različne funkcije v človeškem telesu. Danes se probiotiki uporabljajo predvsem v preventivne namene, čeprav zdravstvene trditve zanje še niso bile potrjene. Za nekatere izbrane probiotične seve raziskave sicer kažejo tudi potencial za uporabo v medicinske namene, vendar pa je to že področje zdravil. Za zdaj še ni odgovora na vprašanje, s kakšnimi trditvami bodo lahko »opremljeni« probiotiki v prihodnosti. EFSA je na področju ocenjevanja učinkovitosti probiotikov postavila izjemno visoke standarde, zaradi česar so zaenkrat prav vse trditve za probiotike prejele neugodne ocene. Da bi dokazala učinkovitost probiotikov je industrija začela s pripravami na zelo obsežne nove raziskave, ki bodo dale boljši vpogled v delovanje in učinkovitost sevov mikrorganizmov. Takšne raziskave bodo tudi omogočile, da se potrošniku svetuje pravi izdelek in način uporabe, saj mora potrošnik vedeti, kaj lahko pričakuje od izdelka, ki ga izbere. Zato je navajanje neodobrenih zdravstvenih trditev ter drugih splošnejših navedb, ki poudarjajo vlogo in delovanje probiotičnih bakterij in s tem potrošnike ne/posredno nagovarjajo, da je njihovo uživanje »nujno«, zavajajoče. Iščemo dekle za delo v dnevnem lokalu. Inf. na tel.: 041 793 659 Bar Podmornica, Blaženka Bezovnik s.p., Luče 88 POGREBNIK d.o.o. Pogrebne storitve, Dvorje 13, 4207 Cerklje TEL.: 04/25-21-424, GSM: 041/624-685, www.pogrebnik.com • PREVOZI S KRAJA SMRTI (na dom, vmrlisko vežico, na upepelitev - po Sloveniji in tujini) ^^ • PRODAJA POGREBNE OPREME • SPREJEM NAROČIL IN DOSTAVA CVETJA • NAROČILA PEVCEV IN TROBENTE • POVEČAVA FOTOGRAFIJE POKOJNEGA • FOTOGRAFIRANJE IN SNEMANJE POGREBA • OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH • IZKOPI ŽARNIH IN KLASIČNIH JAM • UREJANJE POKOPALIŠČ IN GROBOV • VZDRŽEVANJE POSLOVILNIH VEŽIC • PREKOPI • NAGROBNI SPOMENIKI, KLESANJE IN ZLATENJE ČRK • OZVOČENJE PRI POGREBU, NOSAČI • UREDITEV DOKUMENTACIJE (matični, ZZZS) Mirno in spokojno si zaspala, v večni sen od nas odpotovala. Naj bo srečno tvoje potovanje In pogosto vračaj se nam v sanje! ZAHVALA V 83. letu se je tiho poslovila naša draga sestra in teta VIDA ISKRA iz Mekinj Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem in sosedom za izrečena sožalja, spremstvo na njeni zadnji poti, darovano cvetje, sveče in svete mase. Zahvala dr. Damjani Plesnar Cvirn, sestri Heleni in patronažnim sestram za vso skrb, gospodu župniku za lepo opravljen obred in pevcem kvarteta Krt za ganljivo petje. Žalujoči: vsi njeni Maj 2012 Komaj si se nama rodila, že od naju si se poslovila. Za naju vedno boš lep beli cvet, s katerim morajo najlepši angelčki živet. ZAHVALA Ob mnogo prerani smrti najine hčerke MAJE SEDELJŠAK se zahvaljujeva vsem, ki ste nama stali ob strani, izrekali sožalje, naju tolažili, darovali cvetje in sveče ter spremljali ob slovesu. Iskrena hvala vsem krajanom Spitaliča, sosedom, pogrebcem, sorodnikom, uslužbencem in sodelavcem Otroške kirurgije in Pediatrične klinike Ljubljana ter sodelavcem Komunalnega podjetja Kamnik. Posebej hvala cerkvenim pevcem župnije Nevlje pod vodstvom Mateje Kalisnik za prelepo petje in g. župniku Francu Hočevarju za lepo opravljen obred. Mami Romana, ati Matjaž, bratje Zan, Grega, Aljoša in Jaka Spitalič, maj 2012 Homec, Vaška pot 38a, Radomlje tel.: 0599 58 914, GSM: 070 550 590, e-mail: veterina.noe@siol.net http://www.veterina-noe.net ^ ambulanta hrana in osnovna oprema za male živali ^ nega psov - kopanje, striženje Vabljeni na DAN ODPRTIH VRAT v soboto, 9. junija med 9. in 16. uro Zanimiva predavanja, novosti, brezplačna nega in masaža. KMETIJSKO GOZDARSKA ZADRUGA z.o.o. Trg talcev 1, Kamnik Tel.: 839-73-45 V TRGOVINI JE PESTRA IZBIRA: * SEMEN ZELENJAVE IN CVETLIC * SADIK VRTNIN * CVETJA, CVETLIČNIH LONCEV IN KORIT * ZEMLJE IN SUBSTRATOV, GNOJIL, SREDSTEV ZA VARSTVO RASTLIN ... * gozdarskega programa (zagozde, verije, olja ...) in ostalega programa po ugodnih cenah Nudimo tudi ZITA, KRMILA, UMETNA GNOJILA... UGODNO - služnostno klanje živine: cca 15% nižja cena klavnine in nič stroškov prevoza. Še vedno ugoden odkup krav, bikov in telic za izvoz. Tel.: 831-76-28, GSM: 041/612-646 www.irmi.si STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE tel.: 01/722 70 89, 041/956 537, 041/676 198 faks: 01/722 89 98 e-mail: steklarstvo.irmi@siol.net * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel, fuzije - vitraži * okvirjanje slik Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja. Bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 84. letu je za vedno tiho odšla naša teta ANICA PAVLIC z Velike Lasne Iskrena hvala sosedom in sorodnikom za pomoč, izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, svete mase, darove za cerkev in spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala velja osebju ZD Kamnik za dolgoletno zdravljenje in pomoč pri oskrbi na domu. Lepa hvala župnikoma za daritev pogrebne svete mase in neutrudno duhovno oskrbo v času bolezni. Hvala cerkvenemu pevskemu zboru in vsem, ki boste našo teto Anico ohranili v lepem spominu. Vsi njeni April 2012 Kogar imaš rad, nikoli ne umre ... le daleč je. ZAHVALA V 79. letu nas je zapustila draga mama, babica, prababica, sestra in teta SLAVKA BERGINC roj. Šuštar z Duplice Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala velja Domu Danica iz Kopra za skrbno nego. Hvala gospodu župniku Janezu Gerčarju za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem in trobentaču. Hvala vsem, ki ste našo mamo imeli radi in ste jo pospremili k večnemu počitku. Vsi njeni Duplica, Srednja Bela, maj 2012 MOLEHULR na kamniški obvoznici, Perovo 27 (nasproti vrtca) Pričakujemo vas že od 6. ure zjutraj, jutranja kavica 0,80 eur (do 10. ure) Povabljeni tudi na naš prijeten letni vrt z igrali, kjer se lahko posladkate s sladoledi, sadnimi kupami in drugimi sladkimi dobrotami. MOLEKULA BAR = PRAVI KRAJ ZA PRAZNOVANJE ROJSTNEGA DNE. PRIJETEN AMBIENT IN PRIJAZNO OSEBE VAS PRIČAKUJE! W Stomatološka ordinacija Strehovec dr. Jagoda Aljaževa 30, Ljubljana Tel.: 0599 37 081, gsm: 040 703 517, 070 736 727 www.stomatologija.si, info@stomatologija.si Sodobna zobozdravstvena ordinacija, ki vlaga v tehnično opremljenost in strokoven pristop, nadaljuje dobro prakso s področja bolezni zob, ustne votline in čeljustnega sklepa iz Domžal na novi lokaciji v Ljubljani, na Aljaževi ulici. Še poseben poudarek namenjajo * implantologiji - zobni nadomestki, ki se vgradijo v kost kot^ nadomestna korenina naravnega zoba, * protetiki * beljenju zob. Sodobno naročanje preko telefona, sms sporočila ali elektronske pošte. Delovni čas: ponedeljek, sreda, četrtek od 13h do19h, torek in petek od 9h do 14h. Prodaja, izposoja in servis medicinsko tehničnih pripomočkov Motnica 3, Trzin, 01/562 13 52, Metelkova 11, Ljubljana, 01/439 61 00 popust na redne karte za kopanje r0 ob predložitvi kupona, kupon velja do 30. 6. 2012, za eno osebo. Popusti se ne seštevajo. 25% Zunanji bazen odpira svoja vrata v petek, 8. 6. 2012. Uradna otvoritev zunanjega bazena bo 23. junija. js^jl TERME ^TSNOVIK ^^^^ ckfzrcc icrmilnih ulitkov Terme Snovi k- Kamnik, Tel.: +386 (1) 83 44 TOO, www.terme-snovik.si,info@terme-snovik.si Atletski videz, bogata serijska oprema in odlične vozne lastnosti prebudijo vse čute vašega telesa. Prek večnamenskega zaslona na dotik upravljate z navigacijo in radiem, spremljate opozorila parkirnih senzorjev in se s funkcijo bluetooth povežete na telefon**. Priročna novost so merilniki v višini oči. Zdi se, da je novi peugeot 208 del vašega telesa. Pokličite na brezplačno številko OSO 2 208 in se naročite na preizkusno vožnjo! NOVI PEUGEOT 208 MOTION & EMOTION RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje, www. rodex.si, servis: 01 /729 92 01, prodaja: 01 /729 92 00, 722 81 3 1, 03 I /669 367 PEUGEOT % 01/83 91 311, 041/662 450 ) sasa.mejac@siol.net Tudi na www.kamnik.si Vaš časopis že 50 let Naselje oskrbovanih stanovanj v Kamniku raste Pred dvema letoma se je začela gradnja naselja oskrbovanih stanovanj v neposredni bližini Doma starejših občanov Kamnik. V dobrem letu so zgradili 96 stanovanj in garažno hišo z 205 parkirnimi mesti za lastnike in obiskovalce. Nekaj stanovanj, vseljivih takoj, je še na razpolago. V treh novih objektih gradijo še dodatnih 51 stanovanj, od tega 15 garsonjer in 36 dvosobnih stanovanj. Gradnja bo končana do konca septembra 2012. Veliko zanimanje potrjuje, da si starejši želijo življenje v prijetnem in mirnem okolju z zagotovljeno oskrbo, ki jim bo na voljo, ko jo bodo potrebovali. Ker je sedanja populacija upokojencev še zelo aktivna, jih pritegne tudi obilo možnosti za rekreacijo, pohodništvo in plavanje. Oskrbovano stanovanje lahko kupi kdorkoli, starostne omejitve ni, stanovalci pa morajo za bivanje izpolnjevati pogoje v oskrbovanih stanovanjih. Interesenti se lahko odločijo tudi za vedno bolj aktualen 'najem z odkupom', pri katerem se jim najemnina upošteva v odplačilo kupnine. Na željo našim kupcem pomagamo pri prodaji njihove nepremičnine. Ne skrbi, oče, zagotovila ti bom varno in mirno starost. "Z nakupom oskrbovanega stanovanja sem staršema omogočila bolj kakovostno življenje, s selitvijo v njuno hišo pa rešila stanovanjsko vprašanje zase in za družino." Več o nakupu oskrbovanega stanovanja si preberite na www.dolenjgrad.si. Hi Dolenjgrad DOLENJGRAD d. o. o. Pod Hruševco 30, 1360 Vrhnika T: 01 750 72 00, 031 380 929 F: 01 750 72 10 E: tajništvo@dolenjgrad.si OSKRBOVANA STANOVANJA v KAMNIKU »Mami nas je peljala na obisk v njeno službo. Zaposlena je v Leku, kjer delajo zdravila za bolne otroke in odrasle. V njeni službi smo srečali prijazne ljudi, ki so nam pokazali zanimive eksperimente. lek član skupine Sandoz Takšne, ki jih še nikoli nisem videla. Velikokrat sem razmišljala, kaj bom, ko bom velika. Morda športnica ali glasbenica. A najrajši bi bila to, kar je moja mami. Znanstvenica bom.« POLNI CERTIFIKAT E2D 3 Družini prijazno podjetje Lek farmacevtska družba d.d., Verovškova 57, 1526 Ljubljana, Slovenija • www.lek.si