Narodni Gospodar GLASILO GOSPODARSKE ZVEZE. Člani Gospodarske zveze dobivajo list brezplačno. ^ Sklep urejevanja 5. in 20. vsakega meseca. — Rokopisi se ne Cena listu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni; w vračajo. — Cene inseratom po 20 h od enostopne petit - vrste, za za četrt leta eno krono; posamne številke po 20 h. ’t' večkratno insercijo po dogovoru. Telefon štev. 143. V Ljubljani, 10. februvarja 1902. Poštno-hran. št. 849.872 Zukaj propadajo naša posestva ? Tu se kaže komodideta in nazadovanje, tu ne veje nikak gospodarski duh. Le želja se razodeva, živeti na veleposestih kot nekdanja graščinska gospoda brez dela in skrbi. Ako je veleposestvo dovolj obsežno, ter tu in tam gozd s svojo glavnico pomaga, ako ni na njem nikakih dolgov in ako njega posestnik svoje stroške po dohodkih uredi, tedaj izhaja. Kakor hitro se pa ti pogoji predrugačijo, tedaj začne veleposestvo hirati, prehaja iz rok v roke in prej ali slej pride imenovanim špekulantom v pest, ki ga parceliraj o in zdrobijo. Ker se ti slučaji le prepogo-stoma dogajajo, zato vidimo, da ti domovi propadajo tako, da bodo v teku časa veleposestva le še redka prikazen v deželi. Obrnimo se k našemu srednjemu kmetijskemu stanu. Tu imamo v mislih precejšnjo posestvo, na katerem se leto in dan redi 10, 20 in več glav goveje živine, ki ima temu primerno urejene vse poljske in druge kulture in plačuje 100—200 kron zemlji-ščnega davka. Kakšne razmere najdemo tu? Pred očmi imamo vzornega gospodarja, ki zavzema v občini in okolici čestito mesto in je morda, kar je dandanes v času moderne organizacije navadno, bodisi župan, ali občinski svetovalec, bodisi predsednik posojilnice, mlekarske zadruge itd. Do svojega dosedanjega blagostanja se je povspel ali z nenavadno pridnostjo, ali s slučajno izkori-stvijo srečnega trgovskega ali obrtniškega podjetja ali s podedo-vanjem in umnim gospodarstvom. Da je to, kar je, zato se je veliko let neumorno trudil in varčeval. Ker po sebi ceni vrednost blagostanja, zato želi i svoji navadno mnogobrojni rodbini enako srečo. Radi tega zastavlja vse svoje duševne in gmotne sile, da bi svoje otroke dobro vzgojil in jih pripravil k dobremu kruhu. Pošilja jih marljivo v šole in zavode, njegovi načrti se mu ugodno izpolnjujejo tako, da je jednega ali več sinov dovedel do uradniškega stanu, druzega je oženil na posestvo itd. V tem svojem strm-Ijenju pa pozabi na najvažnejše. Kdo mu bode na njegovem lastnem domu naslednik, na domu, katerega vzorna ureditev ga je stala tolikcf truda, skrbij in dela; kdo ga bode na stara leta čuval? Ta vprašanja si je stavil premalokrat in premalo resno ter si tudi ne more več pomagati. Najboljše sinove je oddal državi ali na druga posestva, ostal mu je doma navadno najmlajši, ljubljenček materin, ki je moral zapustiti šole zaradi lenobe in drugih vzrokov. Gospodar ga ne vidi rad, ker mu pamet in razum pravita, da ta sin ne bode jednakih lastnostij imel, kakor on. Ker v srednjih šolah ne gre, odda ga v Kako trgovsko šolo ali pa ga pusti brez nadaljnega poduka doma, kjer se združi s hlapci, deklami in z drugo njemu nejednako mladino, ki ga zapeljuje da pada moralno niže in niže. Le malokateri gospodar je tako razumen, da pošlje svojega za dom namenjenega sina v kmetijsko šolo, da bi vsaj tam dobil strokovno izobrazbo in vzgojo. Že iz tega je razvidno, da so potem obiskovalci teh šol navadno že drugod zaostali mladeniči, da jih mnogo tu sem pošljejo poskusit zadnje sredstvo in ker jih dostikrat doma ne morejo več ustrahovati. Te šole tedaj nimajo samo namena, da bi podajale strokovno znanje, ampak one se morajo boriti s slabejšim materijalom, in zato ni čuda, če ti zavodi ne napredujejo z istim uspehom, kakor drugi zavodi in šole. Da pod tem u tisom in pri teh pogojih trpe na ugledu kmetijske šole, se ni čuditi. Obžalovati je poleg tega, da napredni in večji posestniki ne znajo prav ceniti prave vrednosti te nove moderne naprave, ki bi mogočno uplivala - 34 — na razvoj našega kmetijstva, posebno, ako bi i boljši elementi v večji meri te šole obiskovali. Vsacega večjega posestnika prva dolžnost bi morala biti, da bi izročil svoj dom najboljšemu sinu in mu preskrbel temu namenu pravo vzgojo. Dandanes ne zadostuje več sama varčnost in pridnost — četudi so to krasne lastnosti, ki zaslužijo pohvalo. Vsak posestnik, ki hoče, da mu ves trud ne izpodleti, se mora skrbno oprijeti novodobnega gospodarskega napredka, pazno mora zasledovati vse, kar je veda novega odkrila in skušnja kot dobro potrdila, z drugimi besedami: gospodar na- šega časa si mora prizadevati, da postane omikanec XX. veka. Nekdanje kmetovanje se ne vjerna več z današnjimi razmerami. Dočim so v prejšnjih letih razmere silile gospodarje k varčnemu gospodarstvu, se mora sedaj pogosto gospodariti s stroški ali intenzivno. Najboljši zgled za to smo mi sami s svojimi obnovljenimi in obnavljajočimi se vinogradi o kojih stroških se nam pred malo leti niti sanjalo ni. Časih so bila prometna sredstva (ceste, železnice) nepopolna in kmet je prideloval največ le to, kar je potreboval za domačijo, dandanes nam dovažajo iz daljine raznovrstne rastlinske sadeže posebno žita (severna Amerika, Argentini ja, Rusija, Banat, celo iz Avstralije, in v doglednem času se odpro neizmerne žitnice Mezo-potanije svetovnem trgu) in vse to po tako nizkih cenah, da mora kmetovalec njih pridelovanje, če ne popolnoma opustiti, pa vsaj znatno zmanjšati. Prometna sredstva imajo silno močen, da merodajen vpliv tudi na ceno raznih izdelkov iz kmetijskih sadežev. Dokler so bila ta sredstva še v otročjih čevljih, se je ravnala cena po letini, dočim se danes, ko je mreža železnic in drugih prevoznih sredstev že tako ozko zanj kasta, o slabih letinah žito ne podraži več tako, kakor nekdaj, kajti vsa potrebščina enega kraja se hitro poravna iz pokrajin, kjer je bila žetev obilna in kjer je kmetijskih pridelkov na preostanek. Bili so časi, ko se je vse delo vršilo s človeškimi rokami in živalsko silo, dandanes rabimo najrazličnejše stroje, ki nadomestujejo drago ročno delo, in. število teh strojev je tako narastlo, da je treba za njih poznavanje dolgoletnega učenja. Nekdanje čase gospodarski obrt ni bil tako razžirjen, kakor je sedaj. Pri nas žal le bore malo, vse drugače pa cvete poljedelski obrt, kakor izdelovanje sladkorja iz pese, žganja, alkohola, pridelovanje škroba itd. pri naših sose-pih bolj na severu, na Nišje-Av-srijskem, Češkem, Moravskem. To zopet obilno vpliva na vse gospodarsko življenje. Nekdaj se je ročno delo človeško plačevalo slabo, dandanes je cena delavne roke vsled narodno - gospodarskega in obrtnega razvoja visoka. Zato je treba gospodarju dobro premisliti, kako bi drago človeško delo nadomestil s cenejšim tam, kjer se sploh da nadomestiti. To so izmed mnogih razlogov nekateri, ki naj predočijo, da je treba drugim razmeram drugih gospodarjev. Kar je veljalo za naše očake, ne velja vse in vsikdar za naše potomce. V tem oziru se mora tudi pri našem veleposestvu in pri premožnejšem kmečkem stanu mnogo na boljše obrniti, ako hočemo, da bodeta napredovala in se mogla vzdržati. Je pa še drug razlog, ki nam pojasnuje, da potrebuje kmečki stan strokovne izobrazbe. S prevzetjem domačije, in tu si mislimo večje, obsežnejše posestvo, prevzame imetnik poleg navadno mnogih služnosti in dolgov v last večjo vrednost, recimo 30.000 kron in več. Ako država in dežela že pri vsakem rokodelcu, obrtniku in trgovcu, pri vsakem uradniku, podjetniku itd. zahtevata teoretično in praktično usposobljenost z dokazilom, koliko bolj bi bila in je tudi dandanes potrebna tu sposobnost, če se prevzame tako premoženje in gospodarstvo! Kakor je državi in človeški družbi sploh na tem, da se izkažejo razni stanovi s potrebnim znanjem za izvrševanje svojih dolžnosij, toliko bolj bi jej moralo biti na tem, da ima prvi stan, na katerega temelju sloni vsa človeška družba, to je kmečki stan, potrebno usposobljenost in da more svoje dolžnosti sedanjim razmeram primerno izvrševati. In akoravno to pri celem stanu do zadnjega kočarja ni izpeljivo, pač pa je to postalo neobhodno potrebno in posebno nujno pri nas na Slovenskem pri veleposestvu in pri večji kmečkih posestvih. Ta dva stebra kmetijstva do-našata neposredno državi in človeški družbi največ koristi. Zato je treba, da se jih obdrži na površju ter da se jima da pogoje obstanka in napredka. Sola, posebno ljudska šola, sicer zelo dobrodejno vpliva na občno omiko in vzgojo, vendar se premalo ozira na kmečki stan. Zato ne more ne napraviti in ne vzdržati ravnotežja v teh predrugačenih razmerah. Istotako se ozirajo srednje šole le na potrebe drugih stanov. Ako hočemo, da ostane in napreduje veleposestvo, obsežnejša posestva, in da ostane kmečki stan sploh, delujmo na uresničenje istih pogojev, ki so dandanes neobhodno potrebni za njihov obstanek in napredek, in to so: I. Lastnik vsacega veleposestva ali obsežnejšega posestva, ki plačuje na leto vsaj 200 kron zemljiškega davka brez doklad, mora biti strokovno izobražen v kmetijstvu ali pa mora imeti kot poslovodjo strokovno izobraženo moč. II. Vsako posestvo se sme le do gotove meje z dolgovi in služnostmi obremeniti. III. Kmetijska veda naj se siri med priprosto odraslo kmetijsko mladino zlasti po nadaljevalnih kmetijskih tečajih, knjigah, kmetijskih časopisih itd. IV. Sinovi onih zemljiščnih po-posestnikov, ki plačujejo po 100 K in več direktnega zemljisčnega davka, kateri so namenjeni doma za gospodarje , morajo obiskati vsaj nižjo kmetijsko šolo, kjer si pridobijo dandanes neobhodno potrebno teoretično in praktično znanje za svoj prihodnji stan. V. Da se more i veleposestvo sedanjim razmeram ugodno razvijati, je želeti, da se najbolj inteligentna mladina iz kmečkega stanu v svoji meri posvetuje študijam na srednjih kmetijskih in na visokih poljedelskih šolah, da se tu usposoblja za stanove oskrbnikov in uradnilđiv na veleposestvih ter za učitelje in profesorje na raznih kmetjskih šolah in sličnih zavodih. Izmed mnogih uzrokov navedli smo nekatere in sicer najtehniše, zakaj kmečki stan hira. Ako hočemo in to moramo, da se kmetijstvu pomaga, moramo začeti tam, kjer je uspeh in potreba največja in odkoder se bode potem širilo znanje po vsem stanu in kjer je pričakovati splošen po-voljen izid t j. pri veleposestvu in pri večjih posestnikih. Kjer si vzgledno svoja posestva oskrbujejo, tam se tega dela prej ali slej poprime tudi priprosto kmečko ljudstvo, posebno če se mu tudi od strani šole in družili javnih oblastev priskoči na pomoč. To jasno vidimo pri regeneriranji po trtni uši uničenih vinogradih. In zato, dokler se pri veleposestvu ne bode pripoznala važnost in potreba strokovnega iz-obraženja in znanja ; dokler se ne bodo silili sinovi večjih zemljiščnih posestnikov, da morajo pohajati kmetijske zavode; dokler ljudska šola med kmečko mladino ne bode bolj intenzivno širila kmetijske vede; dokler ne bode med inteligenco tudi mnogo tacih strokovnjakov iz raznih kmetijskih ved, ki bodo tudi na tem polju v občo korist delovali — toliko časa bodo naša posestva propadala. Zgodovina nas uči, „da je razvoj blagostanja narodov nerazdružljivo spojen s potrebno izobrazbo in plemenitostjo srca, da le omikan, neodvisen in samostalen narod spoznava in ve ceniti vrednost svojo in dospe do lepše, vzvišenejše bodočnosti11. Kmetijstvo. Poljedelstvo. Vrednost kompostu. Pri nas se rabi vže veliko kajnita in Tomaževe moke, tudi vapna in sadre (gipsa) gre tu in tam precejšnja množina. Ne rečem, da je to čisto napačno; saj imamo slučaje, da se je pridelek vsled tega znatno pomnožil, podvojil, da potrojil. Ne zdi se mi pa to vendar le ne čisto pravilno. Zakaj iskati na daleč okoli, iz pruskega Strasfurta in gališkega Kaluša raznih umetnih gnojil, ko si lahko sami napravimo ravno tako dobro naravno gnojilo za travnike v obliki komposta. Ravno zimski čas je ona doba, v kateri se to najboljše gnojilo vozi in raztroša po travnikih. Zato ga priporočam tudi na vso moč v času, ko sneg pokriva plan, goro, zima mrazi nas močno. Kompost je tuja beseda, ki ne pomenja nič druzcga nego „zmes11, sestavljeno iz raznih odpadkov, ki dostikrat nikomur nič ne zadenejo in se dado dobiti po ceni in dobro naložiti v hranilčku na gnojnem kupu. Ti gospodarski odpadki so različne prstene, rastlinske, živalske in tekoče snovi. Iz mej prstenih snovij imenujemo kot posebno dobre omet ali sip od zidovja, blato iz ceste, smeti, blato iz potokov in bajar-jev itd. Mej rastlinskimi odpadki so: različni pleveli, krompirjev ec, pirnica, ki imajo isti učinek, kakor podorane zelene rastline. Zelo dober primesek je tudi šota, kjer jo imajo, posebno zato, ker spije mnogo gnojnice in pridržuje njene gnojilne snovi. Dober materijal za kompost je tudi žaganje in pezdirje od lanu, ki delata ravno tako, kakor slama rahlo črnico ali humus. Seveda se veliko težje in neraje razkrojita kot slama. Zato primešamo žaganju lahko gnijočih snovij na pr. urina (scalnice) in živalskih odpadkov. Saje so, kot je splošno znano, precej močno gnojilo z amonija-kastimi solmi. Zato so posebno dobre, ako jih potresamo po vrhu rastlin. Seveda tudi kompostu izborno služijo. Največ vredni pa so živalski odpadki, ker imajo v naj večji množini dve najdragocenejši redilni snovi, ki sta dušik in fosforna kislina. Toda ti odpadki so v gospodarstvu tako redki, da skoro ni vredno obširneje govoriti o njih, nekatere le imenujem: meso, koža, črevesje, kri, rogovje, kosti, dlaka, perje itd. V kebrovih letih si nabavimo lahko veliko množino vrednega gnoja v obliki rujavega hrošča ali kebra, ki jih otresamo zgodaj zjutraj z listnatega drevja. Rujavi hrošč ima v sebi 3 odstotke dušika in precej fosforne kisline. Posebno dobro deluj e to gnojilo, ako kebre po celem kompostnem kupu enakomerno razdelimo, Gnoj iz stranišč tudi z najmanjšo izgubo porabimo, ako ga primešamo kompostu. Tekoči odpadki v gospodarstvu so na pr. : milnica (žajfnica), lugova voda, neporabljive pomije in slanomorje. Te tekočine sicer nimajo Bog ve koliko gnojilne moči, vendar pa le toliko, da jih je bolje zliti na kompostni kup, nego na travo pred hišo. F. P. Živinoreja. Postopanje delavnih konj v zimskem času je nczmisci. Posestnik Miroslav Ledenov se namerava ravnokar odpeljati v bližnjo vas B., ne ravno zato, da bi preganjal pusta, pač pa, da se s prijatelji pri kupi „carskega11 kaj pametnega pomeni, posebno, ker je na dnevnem redu prijateljskega shoda naših možakarjev tudi predavanje o pravilni reji goveje živine. To bi naš Miroslav vendar le rad slišal, četudi je trdno prepričan, da čisto natanko ve, kako ima krmiti svoje krave, da bo najbolj pravo. Vendar pa se ni še prav odločil, je-li naj bi zapregel ali pa šel raje z železnico do bližnje postaje. Motrečim okom vstopi v konjski hlev. Tu stojita dva kostanjevca vže 4 dni v popolnem miru. Svoj oves za zajutrek sta vže pozobala in veselo razgetajoč se sučeta njemu nasproti. Božajoč ju treplja po gladkih vratovih in si misli: „Ej, pri tem pasjem vremenu, je za vaju hlev le še najboljši11; krevsa po slabi cesti na kolodvor, si kupi listek in je prepričan, da je storil svojim param Bog si vedi kakšno uslugo. Zal, da je še po mnogih kmetijah prepričanje, da je po zimi za konje najboljši hlev, ako nimajo dela. Toda to je zmotno in velika napaka, ako se delu privajeni konji najpreje dalje časa v hlevu pitajo, potem pa naenkrat Zopet na vso moč napenjajo. Ako pride tak konj iz hleva, dela od začetka prav voljno, hodi pridno in tako živahno, da ga je treba neprestano zadržavati, toda le kratek čas in že je pri kraju. Hudo potenje, ki mora popolnoma naravno nastopiti, žival še bolj oslabi in žival mora pomagati „leni11 živali pri delu. Ako bi žival po naravi pripadala k lenuhom, bi imel pridevek „len11 vže svoje pravo mesto, če je pa bila žival svoj čas izmej najpridnejših delavcev, potem ni slabo delo posledica lenobe, ampak pomanjkanja moči. Žival ne more več, ker je bila predolgo brez posla in ni bila na hudi napor, ki se sedaj od nje zahteva, čisto nič pripravljena. Nepravilno prizanašanje ji je vzelo vse boljše moči. Ako stoji zdrav konj brez dela v hlevu in se še močno krmi pri tem, tedaj se nabira v trebušni votlini in mej mišicami tolšča, dihanje oslabi in mišice in kite izgube svojo napetost, ker se nič ne vadijo, tudi koža čisto miruje; če se tudi od zunaj snaži, pa vendar koža ne spolni svoje naloge, ker ji ne dostaja vsake spodbude od znotraj. Kaj početi s tako živaljo? Le počasno delo, ki ne presega konjske moči, nam spravi konja zopet v prvotni stan, mu odstrani nepotrebno tolščo in utrdi znova mišice. Ako bi si pa mislil morda kdo tako-Ie: „Bom dal pa konju manj zobati, da se mi prehudo ne odebeli,11 — ta bi storil tudi narobe in kmalu spoznal, da gre z njegovo živino še bolj navzdol. Delo, potrebni počitek in vsakdanja hrana, to so tri reči, ki morajo biti mej seboj v ravnotežji, nobenega ne sme biti ne preveč, ne premalo. Ne rečem, da je časih težko, najti naši vozni živini primernega dela; gnoj, lapor in drugo, vsaka reč je enkrat na svojem mestu. Tu bi lahko marsikototi pomagalo pridno pregibanje živalij v vitiju (geplju). To rabimo pri pozni mlačvi, pri rezanju slame za rezanico, pri žaganju drva s cirkularom, rabili bi lahko za drobljenje žita itd. Ako to še ne zadostuje, skušajmo izrabiti konjsko moč s tem, da navozimo gramoza na cesto sredi vasi, kjer je največ blata, vsled česar imajo mnoge vasi oddelek imenovan „blatna vas11, ali „mlaka11 ali „močvirje11, tudi je morebiti pomanjkljivo domače dvorišče, da ob deževji voda zastaja, če je njiva preveč ilovnata, navozimo po zimi nanjo peska, da počasi zemljo zboljšamo. Ako pa vsega tega ni, sedi vsaj na konja in pojdi pol ure ž njim na sprehod, ne hodi peš ob-iskavati prijatelja in po opravkih v mesto. —o— Mlekarstvo in sirarstvo. Vpliv topline na pinjcnje. Pač mnogo je okoliščin, ki so večjega ali manjšega pomena za vspešno medenje. Ako se ti pogoji ne izpolnijo, potem se obteži pi-njenje samo, pa tudi količina in dobrota presnega masla trpi pri tem. Ne ozirajoč se na drugo, naj spregovorim na tem mestu par besed samo o toplini in njenem pomenu za medenje. Od gorkote smetane odvisi i trajanje pinjenja, i množina in kakovost putra. Tolščne krogljice se izločijo iz mleka in sprimejo v puter najlažje, ako ima smetana neko določeno gorkoto, ki se spreminja po različnih okoliščinah, letnem času, krmitvi, obliki pinje itd. Iz tega uvidi vsak pameten človek, da ne moremo govoriti o eni najboljši toplini pri kateri naj pinimo. Kakor primerne topline, tako je potreba za dobro upinjejne tudi potrebnega časa. Tu lahko rečemo splošno, da pinjenje ne sme trajati manj nego četrt ure, pa tudi ne nad eno uro. In prevelika in premajhna toplina je v škodo pinjenja. V prvem slučaju se sicer res preje zmede. Toda dobljeni puter je zelo mehak, zgubi svoj mili aroma in ima v sebi veliko mleka, ki se vsled vlačljivosti putra skoro ne da ven izgnesti, posledica vsega je pa, da trpi puter na dobroti in tudi trpežnost ni prida. Zgodi se tudi lahko, da trpi količina ali množina putra, ker je vsled hitrega medenja ostalo še mnogo tolščnih krogljic v mleku. Prehladna smetana seveda tudi ne sme biti, posledice so počasno pinjenje, majhna množina ali celo popolna smola pri medenju, tudi pride puter preveč trd pri tem. Da se da pretrdo, drobljivo maslo potem dosti težavneje obdelavati in da je tudi mnogo manj vredno, ve vsak, ki je imel le nekoliko opraviti s temi rečmi. Višina temperature pri pinjenju odvisi posebno od teh-le okolnostij : od topišča maslene tolšče, dalje od topline prostora kjer medemo, od vrste pinje in od kakovosti tekočine, ki jo pinimo t. j. jeli tekočina smetana ali kar mleko (kajti tudi iz mleka se da vpiniti puter), skadka ali okisana smetana itd. Cim višji je topišče umede-nega putra, to je čim neraje se puter stopi, toliko višja mora biti tudi toplina, pri kateri moramo piniti. Čudno je, da je odvisno topišče putra od krme, katero pokladamo. Zatorej pravimo: Kadar dobiva živina klajo, ki dela mehak puter, kakor n. pr. zelenje, goršične preše itd. tedaj bomo pinili pri nekoliko nižjih stopinjah, kakor tedaj, če bi bile krmljene krave s pičo, ki daje trd puter, kakor so velike množine slame, pesa in dr. Kako vpliva krma na toplino, pri kateri se naj pini, to kaže zanimivi poskus, ki ga je napravil slavni profesor Kirchner 1. 1878. na mlekarski poskusni postaji v Kiel-u. Dokler je hodila živina na pašo, se je umedla smetana pri 14 do 15° C vselej čisto pravilno v 35 do 40 minutah, ko so pa prišle krave jeseni za stalno v hlev in so dobivale poleg pesinega perja tudi večje množine suhe mešane krme je trajalo pinjenje pri omenjeni toplini poldrugo, da do 2 ur; pri tem je bilo putra tudi precej menj in je bil slabši. Na bolje se je obrnilo vse še-le tedaj, ko so zvišali tempera- turo na 18 do 19° C, vsled česar se je tudi čas medenja skrčil na eno uro. Ravno tako topišče masla odvisi od marsikake druge okol- nosti na pr. od plemena, od individualne posebnosti, dobe mleč- nosti itd. Zračna toplina prostora, v katerem medemo, je zato pomenljiva, ker se v gorkem prostoru bolj zvikša toplina v pinji, nego na bolj mrzlem kraju. Opazili so na pr. da dobimo iz okisane smetane pri 16°C največ in najboljšega putra. Zato bomo dali o vročem poletju smetani v začetku toplino samo 14° C, po zimi pa jo bomo ogreli koj na Tabeli za gretev sladke smetane pri pinji »Viktorija« holštanjski pinji: ca p ~ s O, oj Ogreti je Toplina v hramu Ogreti je treba na treba na C st. st. c C st. st. c 23 13 00 21 11 00 22 13 25 20 11 25 21 13 50 19 11 50 20 13 75 18 11 75 19 14 00 17 12 00 18 14 25 16 12 25 Cf O lO 17 16 14 14 50 75 cd S § ! -3 ^ i ^ 15 14 12 12 50 75 d 15 15 00 a ^ -2 03 13 13 00 T—1 o co 14 15 25 12 13 25 ož N r—( 13 12 11 15 15 16 50 75 00 ; segrej je pa ) navod 11 10 9 13 13 14 50 75 00 "S «8 ci N 15 rO 10 16 25 00 o X. 8 14 25 T 9 16 50 O 7 14 50 Ph "5c 8 16 75 ^ • E 6 14 75 1 P M 7 6 17 17 00 25 ^ O & S ° 02 S ^ 5 4 15 15 00 25 O % rO •s Pl, 5 4 3 17 17 18 50 75 00 c3 >co ! a "£ •9 o -S 3 2 1 15 15 16 50 75 00 "S ▻ •r-a ,r~p ▻ 2 18 25 o O ° 0 16 25 M •2 1 18 50 ^ & g" <} s-< S 1 16 50 G3 M 0 18 75 2 16 75 1 19 00 3 17 00 2 19 25 4 17 25 3 19 50 5 17 50 4 19 75 6 17 75 5 20 00 7 18 00 16° C. V prvem slučaju se bo namreč po leti smetana sama ugrela še za 2 stopinji, v drugem slučaju pa se delno ugretje vsled pregibanja in delna ohladitev vsled mrzlega zraka mejsebojno uničita. Tudi snov in ustroj ali konstrukcija pinje imata svojo vplivno besedo pri pinjenju, zato sem ločil spodaj v; tabelah pinjo Viktorijo od holstanjske pinje. Katera toplotna stopinja da je za določene razmere t. j. za neko gotovo smetano, za gotovo mleko, za-določeno pinjo itd, najbolj pri-,, pravna, to se ne da kar tako, meni nič i tebi nič pribiti, kakor vrana na podna vrata. .. .x 7 in*! V ta namen je treba opazovanj; liko sena in je dala vsaki dan po teletu le po 31/! litra mleka skozi cele tri tedne. Molzli so jo 3krat na dan. — Uveli so pa nov način, po katerem je bila krava izmolzena Škrat na dan. In posle dica je bila, da je dajala krava pri isti piči 9 —10 litrov na dan in ta množina se tudi ni zmanjšala, ko so jeli čez 3 tedne zopet molzti po trikrat na dan kot je običajno. Molža celega leta od te krave je znašala 2750 litrov. ; ii! Podobno je bilo z drugo kravo, ki je. dajala .samo po 5—6 litrov mleka, iKo so . jo jeli pa po 7krat na danišmlbstijdje poskočila mno-žina mleka ;v 3 tednih na, U}j2 l j (ostalo, ko so pozneje kravo molzli samo po 3krat. Tretja krava, ki je imela te- in poskusov, ki niso prav nič težavni in se opirajo na menjavo toplote smetane in na beležke o leta konci februarja, je dajala za-množini in kakovosti putra, ki sd.^btkPBi8 aprila po 9 litrov mleka. i le K •L,; LoreikCiJ dobi -pri tem. Morda bo našiiri mlekarjem, posebno neizkušenim zasebnim v prid, ako objavim v gori navedenih dveh tabelah rezultat svojih skušenj. Da sem dal ta način gretve v javnost, je bil vzrok prepričanje, da se na ta način veliko dela prihrani in veliko več putra pridobi. Toplina se natanko določiti ne da drugače, nego z dobrim toplomerom ; zato je termometer kakor v mlekarstru sploh tako še posebej pri pinjenju neizogibno potreben. J. Leskovec, sirarski vodja. Vsled skrbne molže se je število litrov v šestih dneh pomnožilo na 16 in še poltretji mesec pozneje je molzla krava po lb1/* litrov na dan. Najvažnejše pri tem, da se krave, ki so ravno storile, večkrat na dan molzejo, je to — tako je sklenil Hegelund svoje predavanje — da ima ta pogo-steja molža pri teletu tudi za vso bodočnost najboljši učinek. Ekonom. Vinogradništvo in vinarstvo. Počrnenje in čiščenje vina. Večkratna molža krav po otelitvi. Nedavno je imel nek danski strokovnjak Hegelund predavanje, v katerem je poročal, da večkratna molža, zlasti prve dni po storitvi, na mlečne žleze jako ugodno vpliva. Neka krava — tu imamo prvi vzgled — je dobivala na dan 3 ^2 kg močnih kj-ipil (otrobov, žitnega zdroba, raznih pogaŽ na pr. od lanenega semena, kokosovih itd.), 4 — 6 kg pese in rjeko- Na vprašanje, kaj je vzrok, da vam je vino ščrnelo in kako da ga ozdravite, smo vam sicer že na kratko sporočili, sedaj vam pa hočemo to važno točko še tem potom nekoliko obširneje pojasniti, ker mogoče, da pride tudi kdo drugi v tako zadrego kot sedaj vi. Posebno pa se nahaja v tej nevarnosti vsak vinogradnik, ki s svojim vinom nepravilno ali kakor pravimo ,,po domače11 ravna. Način nastopa in vzroki te vinske napake. — Pripeti se, da sicer dobro, zdravo vino ob gotovem času kar spremeni svojo prvotno barvo in sicer postane najpred višnjevo, potem sivo in naposled črno. To ne gre prav naglo, marveč traja lahko več tednov, da popolnoma ščrni. Vzroki, da vino počrni, so različni. Glavno vlogo pri tem igrata železo in čreslovina, ker ti dve snovi skupaj spojeni, napravljata črno spojino. Da se pa to pripeti, je spet treba tudi okisa ali drugače rečeno zraka, ker železo se nahaja v vinu v podobi železnega oki-seca (Eisen-Oxydul FeO) in še-le z nasičenjem zraka se spremeni v železni okis (Eisenoxyd Fe2 03) in^kp pride poslednji s čreslovino v dotiko, provzroči gori navedeno ruj sloma snu,., Da vinp. počrni, zadostuje prav malenkostna množina železa; saj se to vidi, ako se vino meša s kislo vodo, kako se hitro prvotna barva spremeni. Ni treba torej, da pride v vino kar na kile železa, marveč doživimo to neprijetno presenečenje, ako moli košček železa pri vratih v sod, ali če pade kak žebelj v vino, oziroma če ostane v sodu veha, v kateri je več žrebljev zabitih, dalje če se je rabila železna ketna pri pranju sodov ali pri čiščenju vina, če je bil mošt v preši ali v kadi dalje časa z železnimi deli v dotiki in konečno, če se je vino v železnih kotlih ali vagonih prevažalo, kar se po Tirolskem in Italijanskem pogosto dogaja. Pripomni se, da razun zraka zabrani prenaglo počrnenje tudi kislina, v prvi vrsti pa vinska kislina; mnogo manje vplivajo jabolčna in še manje pa ocetna kislina. Zato pa se opaža, da jabolčnik oziroma jagodnik t. j. iz jagod napravljeno vino, mnogo lažje počrni kot navadno vino in to radi tega, ker imata mnogo jabolčne, pa malo vinske kisline v sebi. Cim več vinske kisline in tem manj čreslene kisline ali ta- nina (trpkost) ima vino, tem bolj se počrnenju zoperstavlja. Od tod pride toraj večkrat, da pocrni vino šele potem, ko se ga je zmešalo z drugim milejšim bodisi na kislini revnim vinom ali pa s petijotom in dalje, če se mu je odvzela preobila kjslina z marmornim prahom, ali z ogljikovo-kislim kalijem. In istotako počrni vino, ki ima preveč železa pa premalo tanina v sebi, če pride v vino več tanina, bodisi pa, da se tega direktno doda, ali pa s pri-mesom na taninu bogatejšega vina, ali pa če pride tako vino pri pretakanju v nov ali obnovljen, pa še ne dobro izlužen sod. Ozdravljenje vina. — Počrnelo vino se ne more šteti pod bolno, marveč le pod pokvarjeno, katero se da toraj s pravilnim ravnanjem še vedno popolnoma očistiti in ozdraviti, in s časom se celo tudi samoobsebi popravi, dobro je pa, ako dotičnik, ki pride v tak neprijeten položaj ve, kaj mu je s takim vinom pričeti, da ga kmalu popravi. Če je vino počrnelo vsled do-danja marmornega prahu ali vsled primjgsi milejšega, na kislini revnega vina, je znamenje, da se je odvzelo preveč kisline. Z nadomestitvijo 10—50 gr vinske kisline na / rt Td *a O Bukev z bukev z borovec z hrast z brest in jesen z gabrovcem in brezo hrastom javorjem jesenom brestom jelko smreko borovcem mecesnom smreko hrastom bukvijo brezo mecesnom buk\ ijo brestom jesenom borom smreko topoli in vrbo -< 02 O 5 jelke in smreke jelše in breze Kako se izsekava visoki gozd ? Na dva načina, ki ju imenujemo a) gola seč in b) semenska seč. Pri goli seči se podere dotična gozdna parcela v čisto do tal in se spomladi gozd na umetni način s semenom ali mladimi sadikami obnovi. Paziti je pri tem, da se začne izsekavati od one strani, ki je burji in drugim vetrovom najmenj izpostavljena, navadno od vzhodne strani; ogibati pa se nam je vedno zapadne strani, ki gozdu največ prizadene. Pri semenski seči ne poderemo vsega drevja na en mah, ampak ga pustimo nekaj sem in tj e raztresenega na miru, da nam s semenom zaplodi nov gozd; še le potem, ko se je mladi gozd nekoliko utrdil, posekamo materno drevje nad njim. Povedeli smo vže, kateri čas je najbolj pripraven za izseka- vanje in rekli: pri nekaterem drevji se vrača ta čas na vsakih 60 let, pri drugem na vsakih 80 ali 100 ali 120 in tudi na več let. Tako dobo več desetletij imenujejo gozdarji turnus dotičnega gozda. Nikjer se pa ne seka naenkrat celi gozd, da bi se moralo potem čakati celih 100 let na drugo sečnjo. Zato mora biti gozd tako razdeljen, da pride na vsako, ali vsaj na neko vrsto let ena parcela, ki je godna za sekiro. Te ploskve ni težko najti, treba le celo gozdno ploskev deliti s številom let, ki jih obsega turnus. Na pr. nekdo ima 400 ha gozda, ki se izsekava vsakih 80 let: tedaj pride na vsako leto 400 : 80 — 5 ha za sekati. Teh 5 ha lesa je naš letni dohodek od 400 ha gozda, poleg onega, ki ga dobimo pri trebljenji in snaženji gozda. To ,,trajno gozdarstvo41 je pa mogoče le pri velikih posestnikih gozdov. Mali posestnik stori pametneje, ako ne seka vsako leto, ampak vselej nekoliko let izpusti; na pr. če bi imel 20 ha gozda z SOletnim turnusom, tedaj bi prišlo na 1 leto 20 : 80 = O125 ha za sekati, da dobimo vsaj 1 ha skupne seči, se izpusti nekaj let in to število dobim, ako delim turnusovo število s ploskvijo, torej v našem slučaju 80 : 20 = 4 leta, to se pravi: vsaka 4 leta smemo posekati 1 ha. Poleg tega imamo še tretji način izsekavanja, kjer se podirajo vedno le najstarejša debla po samič ali v celih gručah, pomlajenje gozda pa se prepušča naravi. Pri takem gospodarstvu je namešano drevje vsake starosti, je deloma pregosto, deloma ima vrzeli. Skoda je tu dvojna: znatna zguba na lesu in slabo izkoriščanje zemlje. Zato je v navadi žalibog skoro povsodi pri nas pri malih gozdnih posestnikih in pa po pravici tam, kjer bi bilo popolno izsekanje v zvezi z nevarnostjo za pomlajenje gozda. De tal. Splošno. Vaba senice na sadni vrt po zimi. Med najboljše pomagače vrtnarjeve spada gotovo senica. Skoro največ nam koristijo po zimi, ko obirajo golo drevje raznega drobiža, jajčec, ličink in zapredkov raznih škodljivih žuželk. Da privabimo te ptice v obilnem številu v svoje sadovnjake, priporočajo tu in tam privezati na nekatera drevesa zelenih jelkinih vej, ker vsak skrben opazovalec lahko po zimi opazi, da se senica po zimi drži posebno rada visokega jelovega drevja. Ako jim torej preskrbiš na svojem vrtu tako zbirališče, se bodo kmalu naselile pri tebi, in od todi, kot iz nekakšnega središča, lovile vrtne škodljivce. Razmere mej ceno žita in kruha. Našim bralcem bode gotovo znano, da se sklepajo 1. 1903. nove trgovinske pogodbe mej raznimi državami, mej temi tudi mej Avstrijo in Nemčijo. Nemški kmetovalci, veliki in mali, pod skupnim imenom agrarci pritiskajo z vso močjo na vlado, da sklene take pogodbe s sosedi, da bodo imeli sami kolikor mogoče veliko dobička. Zlasti zahtevajo, naj se nastavi na naše žito in našo živino visoka carina, tako visoka, da mi potem sploh ne bi mogli ničesar več prodati na Nemško. Da si bodo avstrijski kmetovalci vse prizadeli, da odvrnejo pretečo nevarnost, to za gotovo upamo. Imamo pa v sedanji „gospodarski politiki slojnih in te reso v“ tudi mej Nemci samimi močne, dasi ne rado voljne pomagače. To so zlasti velika mesta v „rajhu“, ki se branijo zvišanja žitnih cen vsled tega, ker bi se s tem po- dražil tudi vsakdanji kruh in pecivo sploh. G. Geerland v Kaselu dokazuje na podlagi statističnih podatkov, da je ta strah popolnoma opravičen in da se zvikšujejo cene kruha v mnogo višji meri, nego žitne cene; to nam kažejo zadnja štiri desetletja v kojih so se cene kruha neprimerno visoko dvignile v razmerju z žitnimi cenami. Žito po ceni — ljudstvo pa kruh drago plačuje! Kako to? — Cisto naravno. — Prekupci in peki kupujejo žito po ceni in kruh drago prodajajo. Zelo podučna je naslednja tabela, ki jo je sestavil gori omenjeni strokovnjak: je stalo počez 100 kilog. Razlikacene V letih pšenice kron peciva kron kron 1854—58 23-3 27-77 4-47 1859—64 21*2 28-2 7-— 1864—68 22*5 30-6 8-1 1869—73 24-3 45-8 2V5 1874—78 2V3 66-— 44-7 1878—83 2V2 66-— 44-3 1884—88 16-7 66-6 49-9 1889—93 18-8 66-7 47-9 1894—98 15-5 66-7 5V2 Kako poučna razglednica je pač ta tabela! L. 1854. je bila razlika mej ceno kruha in žita 4-47 kron — 1. 1898 pa: 51 kron. L. 1859., ko je stal 1 q pšenice 21 kron, je prišel 1 q kruha na 28 kron, zato je pa veljal leta 1884. pri ceni pšenice 16-7 kron 1 5 peciva celih GG'G kron; razlika je tedaj 49-9, skoro 50 kron. Da 1. 1898. pri ceni pšenice 15*5 kron je stal 1 q kruha do G6'6 kron, razlika tedaj ogromna 51 kron! Ali naj še naprej govorimo o tem! Jasno je, da je to vnebovpi-joča krivica, ki se godi kmetom, ki so leto za letom ogoljufani za težko pridelano žito po nizkih cenah, ki jih narekujejo sedanje razmere. (Po Hosp. 1.) — 41 --Istrsko vino. Leta 1901. pridelali so v Istri 420.000/J vina, in sicer 110.000 AZ belega. Trgatev se je torej lani dobro obnesla, ako se pomisli, da so pridelali v Istri leta 1900 le 310.000 hi vina, leta 1899 pa samo 250.000 M. Vprašanja in odgovori. Vprašanje 9.: S. Š. v K. Ali odpravim iz soda duh po plesnivcu, če ga le s sodo izmijem ? Odgovor 9.: To je pac odvisno kako razvit je že plesnive v sodu. S pomočjo sode odnosno gorke vode, ktero s skuhano sodo vred v sod vli-jete, se odstrani ta neprijetni duh le tedaj, če je plesnive šele v razvoju, če se že ni v les zajedel, tako da je poslednji že nekoliko črnkast postal. V tem slučaju ni s takim sodom nič pričeti; niti izžiganje mu ne pomaga, marveč se morajo dotične doge z novimi nadomestiti ali kar cel sod v druge namene porabiti n. pr. za vodo, napravo galice i. e. Še malo plesniv sod pa očistite, ako ga izperete najprej z mrzlo in potem šele z gorko vodo, kteri dodaste mogoče še kateri drugi duh n. pr. po ciku, tudi nekoliko sode, ter ga potem toliko ča^a izpirate, da izteka prav Čista voda. Tudi je priporočljivo, če pustite v takem sodu predno ga z vinom napolnite, mošt pokipeti. Če ima sod vratca je še bolje, ako se sod pred izpiranjem v celem notranjem s prav trdo krtačo odrgne. Vprašanje 10.: F. B. v R-. V nekem listu sem čital, da se v vinu prepreči naselitev kana, ako se v sod pritrdijo kipelne vehe ali pa, če se vino žvepla. Koliko je na tem resnice ? Se vino z žveplanjem ne pokvari ? Odgovor 10.: Ako so kipelne vehe prav dobro v sod pritrjene, tako da ne more ob straneh nič zraka v sod in če je v kipelni vehi vedno dovolj vode, še bolj pa dobrega in močnega sprita, ker ta vse glive pomori, se kan, ako je bilo vino popred popolnoma zdravo, ne naseli več, ali pa vsaj v neznatni meri. V novejšem času se ima celo nalašč za to napravljene vehe, takozvane sterilizatorje. Ako sod ni do vrha napolnjen in tudi ne dobro zaprt, se naseli na površju kmalu in prav veliko kana, t. j. bela mrenica, ki potem vinsko moč v vodo pretvarja, vsled česar vino od dne do dne bolj šibko in pusto postaja. Za žvepljanje vina se sicer nikakor ne ogrevamo, ker to delo zahteva gotovo znanost. V marsikaterem slučaju je pa tako žvepljanje neobhodno potrebno, ker se vino pred nadaljnim po-kvarjenjem ohrani, a večkrat se spet z nepravilnim ravnanjem dobro vino če prav ne popolnoma pokvari pa vsaj za dlje časa nepitno napravi, ker preveč žveplano vino provzroči glavobol, a more tudi zdravju škoditi. Največkrat žveplajo vina, če sod ni poln, da s tem nastop kana in ocetnih gliv zabranijo; vina se žveplajo tudi, če se jim hoče ohraniti sladkobo. Vse to pa se mora vršiti v gotovih mejah. Primorani smo pa žveplati vina, ki so bila napravljena iz gnilega grozdja in ki se nikakor nočejo čistiti; dalje taka, ki hočejo porjaveti ali zavreti in dalje taka, ki se ob vročem času jako daleč razpošiljajo tako, da ostanejo po več tednov ali mesecev na potu. Vprašanje 11.: F. B. v. R* S čem naj zamašim sod, da mi ne bo puščal? Odgovor 11.: Največ se rabi lojeve sveče. Dotično mesto je treba najpred dobro obrisati in kolikor se da tudi posušiti in potem dobro z lojem zamazati. Večje luknjice se morajo najpred z bombažem ali s predivom natlačiti. Istotako se rabi tudi smrekova smola, ktero pa treba gorečo na dotično popred dobro posušeno mesto kapati. Vsled vrtanja ali zabijanja žebljev nastale luknjice se zamaše z lesenim klinčkom, kterega se mora trdno zabiti, pa spet ne preveč, da doga ne razpoči. Razne špranje se zamaše tudi s cementom. Vprašanje 12: G. D. v P. Moja klet je jako mrzla, bojim se, da mi vino v sodih ne zmrzne. Kako se naj temu obranim? Odgovor 12: Ravno tako lahko in jednostavno to ni, osobito če je Vaša klet bolj kaki razvalini kot kleti podobna, kar se ravno v Vaših krajih pogostokrat vidi. Ni sicer še tako huda zima, da bi vino v sodih zmrznilo, a če nastopi količkaj hujši mraz, utegnete vendarle to neprijetnost doživeti. In mogoče, da ste se že sami prepričali, da zmrznjeno vino kolikortoliko na dobroti zgubi. Pripomniti moramo, da čim šipkejše je vino, tem lažje zmrzne. Najprej skrbite da zamašite vse luknjice in špranje v zidu bodisi z malto ali s kravjekom (z mehkim kravjim gnojem), kterega zmešate z nekoliko ilovice, da še bolje drži in da tako ne diši, ker pri močnem duhu in pri vedno zaprti kleti se utegne vino še tega dnha navleči. Okna zamašite s steljo pomešano z zemljo in s kravjekom. Velika okna pa zabite od zunaj še z deskami (diljami) ter natlačite med te in med šipo stelje ali žaganja. Vrata obdajte ob straneh in na sredi kjer se skupaj stikata, z dolgo, zdravo slamo. Če le morete, pa napravite dvojna vrata. Če ni od zunaj prav nobene stene vsaj deloma v zemlji, obdajte pa še te od zunaj kolikor se da na visoko z gnojem ali z zemljo, na katero smete nametati še snega, da jo mraz tako ne prešine. Ako je kipelna klet nad vinsko kletjo, nanosite na pod v kipelni kleti nekoliko stelje. In konečno bodete pravo pogodili, če pri prav hudem mrazu natrosite tudi po tleh v kleti nekoliko žaganja ali stelje in te tudi med in za sode natlačite. Vprašanje 13: S. J. v Z. Ali smem tudi sedaj stara drevesa z mešanico obstoječo iz ilovice, kravjega gnoja in apna namazati ? Koliko naj vzamem vsake teh snovi, da bo zmes prava ? Odgovor 13: Seveda smete to tudi v tem času izvršiti, vendar bi Vam svetovali, da storite to v bolj gorkih dneh, ker v mrzlem vremenu Vam ta zmes takoj premrzne ter lažje odpade. Za napravo te zmesi se vzame: 2 dela gašenega apna 1 del ilovice ter se vse toliko časa v vodi z rokami mečka, da se vsa ilovica raztopi in da postane vsa zmes nekako zvezna. Dodati se mora še toliko vode, da postane bolj tekoča, na kar se celo deblo s čopičem dobro pomaže. Ker je ta zmes namenjena za stara drevesa, kterim naj bi se koža pomladila odnosno pod lubadom pre-zimajoče mrčese pokončalo, ni treba dostaviti tudi kravjeka. Poslednjega bi se gornji zmesi dodalo in sicer 1 del le, ako bi se hotelo drevo tudi pred zajci obvarovati. Pri posestnikih v Batujah in SelU Slec*' ^'Pavske doline dobi se izvrstno novo belo vino. Cene zmerne. Obrne naj na župnika v Batujah, pošta Črniče. Goriško. Kmetijsko društvo v Vipavi oskrbuje svojim članom: 1.) Vse potrebščine zn vinogradništvo: žveplo, galico, gumico, škropilnice, ce-pilno orodje, orodje in stroje za kmetijstvo, dalje vsakovrstna semena in umetna gnojila. 2. ) a) Razprodaja zajamčeno pristno vino, napravljeno iz grozdja svojih članov po novem franc, načinu po 30 kron in višej 100 litrov loco Postojna, bolj trda ki-slasta vina rudeče in belo (kakor cviček) iz hribov pa po znatno nižej ceni. b) Posreduje p. n. kupcem, ki želijo kupiti pristno vino po nižej ceni od 24 kron naprej nakup in odpošiljatev. 3. ) Prodaja iz svoje trtnice na Portalis in Monticolo požlahtnjene trte, beli burgundec, zeleniko, zelen po 14 vinarjev komad. 4.) Prodaja iz svoje zaloge tudi pristni „tropinovec", vzorec in cene na zahtevanje. V Buzetski občini v Istri jedoše 18.000 liti. črnega in 28.000 htl. belega vina na prodaj. P. t. gostilničarji in drugi interesentje naj se obrnejo na županstvo v Buzetu ali pa na tamošnjo društvo za „štednju i zajmove", katero posreduje prodajo neposredno od producenta. 73 uinnnruHnil/o imam za oddati 4000 Z,a VinOgraaniKe trt v zeleno cepljene na podlagi riparia portalis in sicer več vrst: kraljevine, rebule, zelenike, rizlinga itd. 100 komadov 18 K, pri večjem odjemstvu tudi ceneje. Jožef Cotič, vinogradnik, Vrhpolje pri Vipavi. Oglas iz Istre! kupovanju vina. Opozorujejo se na te trgovci z vinom. Društveni urad je v hiši predsednika dr. Kureliča. Priporoča se: škodam in poškodbi zvonov. Edini domači zavod te stroke: Ljubljana, jgedjatova hiša. Hranilnica in posojilnica v Marezigah pri Kopru ima mnogo pristnega črnega vina liter od 18 do 24 kr. in Refoška liter od 30 do 35 kr., prosto postaja Trst ter vabi konsumente za nakup. Tkn 7p|i da svoju obitelj oskrbi pravim i u agu, j „aravskj,,! dalmatinskim vinom, neka se obrati na podpisanog Juraj tiamulin, Jelša — otok Hvar, Dalmacija. Lovci in prijatelji lova s0eposz‘®m jajo, da se peča tvrdka O. Frank na Dunaj!, Waaggasse 12, v večjej meri z izvažanjem žive divjačine in je pri volji prevzeti vsako količino proti primerni nakupni ceni. Natančneje določila glede nakupa, kakor tudi podatki o času za streljanje, varovanje in parjenje so natanko popisani v posebnej knjižici, katero dopošlje tvrdka vsakomu breplačno. Kdor želi dobro, pristno isterko Vilifl obrne naj se na preč. gosp. v,,,u JosipGojtan-a,župnik, Kaščerga, pošta Trviž — Istra. Mladenič, ki je delal uže 1 in pol leta v mlekarni z 500 litri, želi svoje mesto spremeniti. Vajen je v izdelovanji surovega masla in v preiskovanji mleka. Ime se izve pri Gosp. zvezi. Kmetijsko društvo v Gorjah pri Bledu na Gorenjskem ma na prodaj železne izdelke kakor: sekire, krampe, capine, lopate, živinske zvonce prav lične in dr. Bika rude6e pisanega 1 in pol leta star ze za pleme proda Helena Kosmovar v Pollmvemgradcu. Pristno seme edino pravega Kašelskega zelja, fr,".Si Sl v vsaki zemlji, in prodaja po 50 h navadno žlico. Ig. Mercina posestnik v Zg. Kašlju p. Zalog. Naročilu je ob ednem dodjati naročnino katera se sprejme tudi v pisemskih znamkah. Več tisoč trt » oddati: France Kerin, posestnik, Sv, Križ št. 36, pri Kostanjevci Dolenjsko. Prnriilip ep manji posjed (kuća, staja I ! UUOjC »C staja za 40 komada blaga i nuzgredne prostorije) nedaleko Zagreba 20 kilometara od željeznice prikladan za gojenje blaga, najljepše sjenokoše u cjelom ili na čeleri obitelji uz gotov novac ili pako uz višegodižnju odplatu. Odbacuje sada čislih samo za prodaju sjena u mjestu preko tri hiljade kruna. Samo ozbiljni kupci primjerenom gotovinom uska se obrate na adresu Ivan pl. Chapo ljekarnik Resičja, Ugarska. Posnemalnica mleka ,,Lanz“ je sredobežnica (centrifuga), katera je od postrežljive in kot reelno znane tvrdke Matheo Quinz Inge-nieur Wien 3/2 obere Weissgar-berstrasse v Avstriji vpeljana. Ta stroj je po jednostavnosti konstrukcije in po lahkem teku najboljši uspeh dosegel. G. Quinz si prizadeva svojim odjemalcem postreči le z dobrim in najcenejšim blagom. Sejmi. Na Kranjskem: 12. febr. v Motniku. 14. „ v Dolu, Dobravi, Semiču, Št. Lambertu, Razdrtem, Žerovnici in Vel. Cirniku. 17. „ v Kotredežu, Lašicah, Vrh- niki, Radečah. 19. „ v Šmartnem pri Litiji (za živino), v Št. Janžu (Dolenjsko) pri Radečah. 20. „ v Zg. Tuhinju. 21. „ v Cirniku (Treh. kant.). 24. „ v Bučki, Moravčah, Žabni, Cirknici in Višnji gori. 28. „ v Toplicah Igu. 3. mar. v Preski pri Medvodah, Uncu (za živino in blago). 7. , v Zalogu. 9. „ na Brezovci. 10. , v Raki, Smuku (Žužemb. kanton). Na Štajerskem: 13. febri v Velenju (živinski). 14. „ v Brežicah, Ponikvi, v Sre- dišču in Žavcu, Sevnici (na Savi). 16. , v Buče in Vrenska gora. 17. „ v Braslovčah. 18. „ v Ljutomeru. 22. „ pri sv. Filipu v Veročah Ulimske fare na Tehorjih in Slov. Gradcu. 24. , v Arnužu, Bistrici, Rogatcu, v Vildonu in na Laškem. 1. mar. na Planini in Cirkovcah. 8. „ v Pištanju. 10. , v Št. Jurju ob Taboru (za živino), v Kapeli pri Brežicah, Spod. Polskavi, v Dolu pri Hrastniku in Ko- Na Koroškem: 12. febr. v Oberdravberzi. Vsaki pondeljek v postu živinski sejm v Št. Lenardu. 24. „ v Zgor. Beli. $5. „ v Tribingu. 26. „ v Oberdravberzi. 4. mar. v Milstatu in Spitalu. 10. , v Št. Mohorju. Na Primorskem : 4. febr. v Cernikalu okraj Koper. 15.—17. „ v Vidmu (v Furlaniji). 27. febr. v Stijak (Stunj. kant.) 9. mar. v Kobaridu (za blago in živino). 10. „ v Aipovšćini (za živino). Trgovina in obrt. Trgovina. Poštne pristojbine in nekoliko črtic o pošti. (Zapisal Abc.) Brzojavne pristojbine Brzojavne pristojbine računajo se po številu besed: In sicer razločujemo pri taksiranji tri vrste brzojavk namreč : o) Brzojavke za Avstro-Oger-sko, Bosno in Hercegovino in Nemčijo, pri katerih se računa za vsako besedo 6 vin., vendar je najmanji znesek določen na 60 vinarjev. Toraj brzojavke, katere imajo manj, kakor deset besed, plačajo tudi 60 vin., to je najmanji znesek. b) Za brzojavke v evropske države računajo se sicer pristojbine tudi po besedah, vendar prištejemo temu znesku še 60 vinarjev. N. pr. v Švico stane vsaka beseda 9 vinarjev, toraj bi stala brzojavka s 5 besedami 5krat 9 to je 45 vin. in še 60 vin. vrh tega, toraj 1 K 05 vin. Na Francosko stane beseda 16 vin. toraj brzojavka s 15 besedami 15krat 16 to je 2 kroni 40 vin. zraven tega še 60 vin. toraj 3 krone itd. Besede v posamezne evroske države se računajo po: 26 vin. za Anglijo, 9 za Crnogoro, 21 za Belgijo, 16 za Bulgarijo, 21 za Dansko, 16 za Francosko,. Za Grško imamo več vrst pristojbin in sicer: Za otok Korfu, čez Trst beseda po 26 vin., čez Larisso ali Italijo po 44 vin. Za grški polotok in otoka Paros in Euboa beseda po 41 vin. Za vse druge grške otoke pa beseda po 44 vin. Ravno tako ima Italija dvojne pristejbine namreč: Za kraje, kateri so nekdaj pripadali Avstriji, beseda po 8 vin. vsi drugi po 16 vin. Nadalje se računa beseda po 21 vin. za Luksemburško, 16 za Monako, 19 za Nizozemsko, 32 za Norveško, 33 za Portugalsko, 24 za Rusijo, 24 za Švedsko, 9 za Švico, 9 za Srbijo, 28 za Španijo in 28 za Turško. c) Za države v drugih delih sveta (Afrika, Amerika, Avstralija in Azija) računamo pristojbine samo po besedah in ne prištejemo k temu znesku nikacega druzega. Vendar so pristojbine v različne kraje jako različne, ker ima skoraj vsaka država več pristojbin. Vrh tega so tudi pota različna, na katerih se brzojavka odda in si jih oddajalec lahko izbere. Tudi od potov so pristojbine odvisne. Ako si oddajalec nikake poti ne izbere, tedaj se brzojavka odda po poti, katera je najceneja. Kdor želi vedeti pristojbine, naj prosi pri kakem poštnem uradu za brzojavni tarif. Kako štejemo pri brzojavkah besede ? Vse, kar oddajalec pošte napiše, da bi se odbrzojavilo, se šteje in taksira. Dve ali več bo-sed skupaj pisati, jih nepravilno krajšati, ali tako, da bi imele manj črk, ni dovoljeno. Dovoljeno je pa pisati imena dežel, mest, ulic, trgov, družinska imena, imena ladij, ako obstoji iz več besed skupno. Na primer St. Peter lakho zapišemo tudi Stpeter in tedaj velja za eno besedo, ali glavni trg lahko pišemo glavnitrg v katerem slučaju šteje vedno za eno besedo. Seveda se mora tudi kraj ali ulica res tako imenovati. Ako se brzojavi v jeziku, katerega uradnik pri sprejemu brzojavke ne razume, in bi bile tukaj besede nepravilno združene, tedaj sme urad pri oddaji brzojavke primankljaj od naslovnika iztirjati. Brzojavka se mu le tedaj izroči, ako primankljaj doplača. Splošno se šteje za eno besedo: I. V naslovu: Ime kraja, kamor je brzojavka namenjena, ako se tako piše, kakor se uradno imenuje, naj obstoji tudi iz več besed. N. pr. Št. Vid nad Vipavo šteje v naslovu, dasi obstoji ime iz štirih besed, samo za eno besedo. Ravno tako tudi uradna imena dežel: Angleška Indija, Evropska Rusija itd. šteje samo za eno besedo v naslovu. II. V naslovu, tekstu in podpisu : * a) Vsaka samostojna beseda, bodisi v navadni, dogovojerni ali chifrirani govorici. Besede v navadni govorici, ako imajo nad 15 črk, štejejo za dve, ravno tako v dogovorjeni govorici, ako imajo nad 10 črk. Številke se računajo za eno besedo, ako nimajo nad 5 znamenj n. pr. 29350 šteje za eno besedo, zapišemo pa 2.9350 šteje za dve, ker ima šest znamenj, ali 304 je ena beseda, 304 */2 ste dve, ker je zopet šest znament itd. b) Vsaka posamezna (samostojna) črka ali številka šteje za eno besedo. c) Podčrtane besede štejejo za dve. d) Oklepaj šteje vedno za eno besedo, kakor tudi. c) Narečaj n. pr. „Oče“ so danes (umrli), šteje sedem besed, ker šteje narečaj pri besedi oče, črta pod besedo danes in oklepaj pri besedi umrli vsako teh znamenj za eno besedo. Druga znamenja pika, vejica, vprašaj itd. se ne štejejo. Pristojbine za brzojavke plača redno oddajalec brzojavke in sicer lahko z denarjem ali z znamkami. Ako vržemo brzojavko v poštni nabiralnik, ali jo izročimo Selškemu pismonoši, tedaj se morajo znamke na brzojavko prilepiti. Vendar so slučaji, da tudi naslovnik gotove pristojbine plača namreč: a) Ako kdo želi, da bi se brzojavka, katero pričakuje, za njim brzojavila. Na primer: Jaz pričakujem v Ljubljani danes brzojavko, ali, ker opoldne odpotujem, prosim pri brzojavu, da bi jo za menoj brzojavili in tedaj moram sam za novo brzojavko plačati. Želim, da se s pošto za menoj pošlje, tedaj plačam pristojbino za navadno pismo 10 vin. lahko tudi prosim, da se mi kot priporočeno pismo pošlje in plačam 35 vin. b) Pristojbine za vsako semaforsko brzojavko. To so brzojavke, katere se na ladji na odprtem morji oddajo. Imamo namreč v Avstriji par brzojavnih uradov na obali morja, kateri sprejemajo brzojavke od mimogre-dočih ladij. Seveda se to ne brzojavi kakor pri nas, ampak imajo gotova dogovorjena znamenja, katera si dajejo z zastavami in lučmi. Za te brzojavke mora vedno naslovnik plačati, ker oddajalec brzojavke ne more iz ladije k brzojavnemu uradu. 0) Doplačilo za brzojavke, katere so bile slabo pisane, dve ali več besed skupaj itd. N. pr. Nekje v Ameriki je oddal slovenski delavec slovensko brzojavko. Mogoče iz nevednosti, ali tudi, da bi manj plačal, zapisal je dve besedi skupaj, kakor nedeljojutro mesto nedeljo jutro. To seveda slovenščine nevešči amerikanski uradnik ni opazil, pač pa se je opazilo pri oddaji brzojavke kje na Dolenjskem in tedaj mora naslovnik za to besedo doplačati. d) Ako naslovnik ne stanuje v kraju, kjer je brzojavni urad, ampak se mu brzojavka s posebnim potom dostavi, tedaj plača naslovnik dostavnino. Ako je že oddajalec brzojavke tudi te pristojbine plačal (kar tudi lahko) potem seveda to odpade. Ako pa naslovnika ni dobiti, ali ker bi moral dostavnino plačati, brzojavke ne sprejme, se ta znesek od odda-jalca iztirja. Ako se pri taksiranji brzojavk uradnik zmoti, lahko iztirja pri-mankujoči znesek pozneje, ravno tako, ako je preveč računal, je dolžan vrniti. Za oddane brzojavke se ne dobi nikakega potrdila. Le ako oddajklec zahteva potrdilo, ga dobi proti plačilu 10 vin. Trgovina s kavo. Radi velike suše boje se v Braziliji, kakor pripoveduje „Naša Sloga11, zelo slabe kavine letine, komaj dve tretinji navadnega pridelka upajo dobiti v najboljšem slučaju. Obrt. Obrtne novice. Tečaj za čevljarje. „Trgovska in obrtna zbornica11 v Gorici je ustanovila začasni tečaj za čevljarje, v kojem učijo praktično posebno v to z Dunaja poklicani učitelji najrazličneje kroje vseh vrst čevljarskega dela. Zaveza obrtnih zadrug na Tirolskem je ustanovila pred šestimi leti svojo posredovalnico za delo. V preteklem letu 1901 se je 3798 oseb poslužilo tega zavoda. Dela je iskalo 148 oseb ženskega in 2427 oseb moškega spola, posredovalo in delo sprejelo je 24 oseb ženskega in 923 oseb moškega spola. ZADRUGA O kmetijskih skladiščih. Dobro vemo, da niso prvi vzrok tega nenaravnega dviganja in padanja žitnih cen resnični konsu-mentje — kakor mlinarji, peki, pivovari in drugi, če tudi je tem mnogo ležeče, da so kmetijski pridelki kolikor moč po ceni, in da si tudi ničesar ne opuste, kar more voditi do tega cilja. Toda glavna krivda je pisati na čisto drug račun. Čudno je, da se najdejo nekateri, kateri ob raznih prilikah očitno povdarjajo, da bi se svet sesul, ako bi odpravili blanko-ter-minsko kupčijo. Tode ohranimo hladno kri in ne vdajmo se prenapetim idejam: tudi žitna skladišča sama ne odstranijo nam še umetno narejenih ali fiktivnih cen — saj znate, kako težko je zatreti pirnico ali osat ali stoklaso, če so se enkrat naselili v zemlji —; toda eno dobro imajo le lahko za petami, ker bo hamrec vedno manj „nedolžnih an-geljcev“, ki bi si dali žito vzeti za še tako male cene. Žitna skladišča imajo namreč pri roki vsa drugačna sredstva, nego priprost kmet, se lahko redno poučijo, kako stoji kupčija na svetovnem trgu, se torej ne bodo dale tako lahko speljati na led, kakor „revček An-drejček“ mali kmetovalec, ki prebito malo ve, kaj se godi v deveti vasi ali pa vsaj prepozno zve. Le ako držimo na vso moč skupaj — to je jasno kot beli dan — si pridobimo sčasoma kmetovalci zopet potrebni vpliv na žitne cene; važno sredstvo k temu smotru je pa ravno — žitno skladišče. Ako bi žitne cene nekoliko stopile za to še nikakor ni potreba, da bi moral biti tudi kruh dražji nego je sedaj; pripovedovanje in agitacija s podraževanjem kruha spada že davno mej stare pravljice, ki jih spravljamo na podstrešje. Kruh se sicer vedno urno podraži, ako poskočijo žitne cene, toda če cene padajo, ne gredo ž njimi vred tudi peki s krušnimi cenami navzdol; tako je bilo vedno in od tod neizmeren razloček mej nizko ceno kruha pri dobrih žitnih cenah pred nekaj desetletji in mej sedanjo krušno draginjo pri žitnih cenah, pri katerih kmet trpi in gine. Vzrok je vedno in vedno isti, je ona ostra trščica, ki se je zadrla globoko v gospodarsko meso mej pridelovalca in povživalca, vsled česar rana vedno bolj gnije in žuga pritisniti vnetje, ki bi stalo svobodno gospodarsko življenje milijone kmečkih gospodarjev v Avstriji, pred vsem v ljubi naši Sloveniji. Proč s to zadero, to olajša bolečino konsumentom in nam ubogim producentom. Toda recimo tudi, da se skladiščem ne posreči naravnost vplivati na žitne cene. Ali pa zato se niso potrebna, ker brezkoristna? O nikakor ne! Žitna skladišča do-sezajo lahko boljše cene uže samo zavoljo tega, ker morejo postaviti na trg večje množine popolnoma enakomernega in skrbno očiščenega blaga, in tako blago najde na trgu vselej boljšega kupca. Ali ne vidimo tega vedno pri naših grajščinah? Večkrat nemilo dirne kmečkega gospodarja, ko vidi, da dobi veliki posestnik za svoje žito, ki morda ni nič boljše od njegovega, višjo ceno. Vzroka temu ni iskati nikjer drugodi, kakor v tem, da ima grajščak na prodaj na enkrat veliko množino, doČim je na kmetih pri vsaki hiši drugačna sorta, pri vsaki drugačna kakovost ali dobrota. Seveda stane trgovca, ali vzemimo bolj naravnostnega odjemalca, n. pr. pivovarja, tega stane mnogo truda ako hoče različno ječmenovo zrnje vsaj približno izravnati in še se mu težko posreči, tako, da mnogokrat še le pri kalitvi izpre-vidi, da ima brzo in počasi kaleče zrnje namešano v enem kupu. To pa je zanj velika zguba in zato raje plača več za večjo množino dobro očiščenega ječmena, o kojem ve, da je ene same vrste, nego za majhne postavke, tudi če ve, da je sicer prav lep in dober. To velja seveda za vse vrste žita, kakor tudi za gomoljstvo, korenjstvo, sadje in druge kmetijske pridelke in izdelke. Na tem silno priprostom potu, na katerem imajo prekupci vedno svoj — časih prav imeniten — „zaslužek11, bi se dale naše razmere prav lahko in precej zboljšati. Vsi ti lepi cilji se pa dade doseči le tedaj, ako se združi k skupnemu naporu kar največ poljedelcev ; kaj bi namreč koristilo, ako bi držalo žitno skladišče svoje blago pri nizkih cenah nazaj, če bi bilo pri tem še nebroj drugih gospodarjev, ki bi morali dati bodisi iz nevednosti, bodisi vsled bridke bede svoje žito za vsako ceno iz rok. Zato potrebujemo združitve kmetovalcev v mnogo zadružnih skla- dišč ali če hočete, skladiščnih zadrug, kojih namen ima biti po vzoru drugih pridobitnih in kmetijskih zadrug skrb za napravo in vodstvo skupnih kmetijskih skladišč. Seveda se ne dade take zadruge kar pričarati iz tal, kar mi bo le prerad pritrdil sleherni, kdor je imel kedaj priliko boriti se proti znani bojazljivosti in neza-upnosti mnogih, največkrat popolnoma neukih gospodarjev (na nasprotovanje in klevetanje tako imenovanih „naprednih gospodar-jev“, prekupcev in kar je temu v sorodu se organizator iz prepričanja še ne zmeni). Sicer pa tudi k burnemu snovanju takih skladišč preveč ne svetujemo, to mora prirasti samo od sebe kot prepotreben izraz volje kmečkega ljudstva, ki se zaveda samega sebe, izcimiti se mora iz mesa in krvi prizadetih krogov samih. Le tedaj imamo lahko polno zaupanje, da bo vspeh srečen, kajti prisiljeno cvetje zakurjene sobe po zimi nima prave vrednosti in prerado odleti! Ako se pa kmetovalci okrog takega skladišča sami do dobrega zavedajo, zakaj se prav za prav gre, potem se otročje bolezni takega podjetja, gospodarski zdravniki jim pravijo: neskušenost, pomanjkanje veščega vodstva, zavist in sovraštvo raznih prekupcev in drugih nasprotnikov, te bolezni se potem veliko lažje premagajo in prestoje. Ce je mej nami sloga — in kjer je sloga v dobrem, tam biva Bog — kdo nam kaj more, saj smo vsi do dobra prepričani, da ko-nečna zmaga je le naša! Precej veliko skrb bi utegnilo pri žitnih skladiščih provzročiti vprašanje: Odkodi dobiti potrebnega denarja ? Za napravo skladišča je namreč treba denarja, tu morebiti ne veliko, drugje morda prav mnogo, kakor so ravno razmere, in denarja v današnjih časih pod kmečkim palcem ni ravno odveč. — 46 - Žitno, oziroma skladišče za pridelke sploh pa mora biti, ako se hoče z uspehom boriti proti konkurenci, ne samo dovolj veliko, primerno krajevnim razmeram, ampak mora biti tudi moderno in primerno uravnano od znotraj, imeti mora dovolj opravilne glavnice in pa vešče vodstvo za trgovino. Za vse to je potrebno veliko denarja, to je razvidno, vendar pa težava ni tako velika kot je videti na prvi pogled. Ce je le količkaj mogoče, se vzame v začetku v naših razmerah kako poslopje v najem; vsaj pri nas ne igra itak prve uloge žito, ampak bolj drugi pridelki, krompir, fižol itd. Primerno poslopje dobljeno, je že zadeta terna za skladišče. Notranja uredba, stroji in drugo, za to je treba denarja; kako dobiti tega, o tem prihodnjič. Kar pa zadeva opravilno glavnico in trgovinsko rutino, imamo zopet silno olajšano vsled velikega napora slavne „Gospodarske Zveze11, ki je slovenskemu zadružništvu nenadomestljiva pospe-ševateljica, ker odjemlje svojim članom — zadrugam raz pleč najtežje breme, prodajo blaga. Zvezina naznanila. „Narodni Gospodar" številke 14, 16 in 21 lanskega leta so nam pošle, ker jih nujno rabimo prosimo p. t. zadruge in hranilnice ko bi slučajno katero teh številk na razpolago imele, da nam jih dopošljejo. VA B1 L O. na I. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Zagradcu, registr. zadruge z neomejeno zavezo, v nedeljo dne 23. februarija 1902 ob 3. uri popoldne v uradni sobi. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev letnega računa. 4. Volitev načelstva in nadzorsva. 5. Slučajnosti. Odbor. V Zagradcu, dne 30. januvarja 1902. VABILO na IV. redni občni zbor Kmetijskega društva v Metliki, registr. zadruge z omejeno zavezo, kateri se bode vršil v nedeljo dne 2. marca 1902 ob 1ls 8. uri dopoldne v prostorih hranilnice in posojilnice v Metliki. Dnevni red : 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje računa za 1. 1901. 3. Izvolitev 5 članov načelstva. 4. Slučajnosti. Odbor. E Kathreinerjeva o e o o E ^ Kneippova sladna Kava y e © B...... I1:11, .in.lj'mili; l.n 11. II Ul 1,11.11 j i:;!'! u', i.:.i ih.ii h , u i: u i h1;,, ul.......... jii ,, /j f;i|T!,, T|,| I Rczniki in ukoreninjeno e • • trsje Jortalis" kakor tudi požlahtnjeno, izvrstno vinsko vrsto labrnet sanvignon, 2—3 leta stare, prodaja po nizki ceni oskrbništvo grajščine na Raki, Dolenjsko. ______________________________(139) 3—1 II :'I.IJ|..,H I u ■ I.i.'i'" I u i j M ■: 1, 11 i. I: I , ■ ■. m I y 1,1 n...............................'lil .h 11,1 lil-;,.;:| i,;iiiim'iiiiiiiiii!i:iiii|iiiiii;n ............ nj;'..................mn iBiBit „Gospodarska Zveza" Zaloga: / Ali želite r mnogo jajc po zimi ? več dobrega mleka ? hitro debele rejene prešiče? zdravo lepo govejo živino ? močno trpežno vozno živino? potem mešajte s krmo samo . Barthelovo apneno klajo. Ljubljani.y/Za male stroške Vam ne bo nikdar (129) 12-9 /žal. Navodilo zastonj. ^ ^ ^ ^ BARTHEL & C° Dunaj X, Keplergasse 20. PF* Vse tu naznanjene predmete preskrbi tudi »Gosp. Zveza« po orig. cenah. 47 — ♦ : ♦ Ako se tedaj si kupi finPPČ Pr* vsakem izpumpanji IIUuCO gnojnice jeziti. (142) 12-1 ♦ : ♦ 9 pumpo a® verige«, g $ ♦ Klementovo ♦ : i katera prekosi po svoji čudovito veliki izvršitvi in trajnosti vse druge pumpe. Ta ne obstoji niti iz dil ali zaklopk, niti iz usnjatih cevij. Nemogoče je sploh, da bi se zamašila, zamrznila ali polomila; veliko posestnikov ne izda pri SOletni uporabi niti vinarja za popravo. Nad 3000 jih je v rabi; več sto pohval o njih nam je došlo. Razpošiljam to pumpo na 6te-denski poskus; ako bi bila pa ta nevabljiva, vzamem jo brez vsake odkšodnine nazaj. tovarna strojev v Hrobcih-Roudnici ob/L. ♦ i ♦ ♦ : i ♦ : ♦ Ing. Math. Quinz, Dunaj III/z Obere Weissbergerstr. 14. Patent «l!anz»-ov Posnemalnik za mleko na roko in močno silo garanto-vano najboljše posnemanje. 140 12—1 Zaloga vseh poljedelskih strojev Stroji za košnjo po amerikan-skem sistemu Jones Nj. svetost papež Leon XIII. sporočili so po svojem zdravniku prof. dr. Laponiju gospodu lekarnarju G a b r. Pice o liju v Ljubljani prisrčno zahvalo za doposlane Jim stekleničice. tinkture za želodec in imenovali „Dvornim založnikom Nj. svetosti1. Imenovani zdravnik ter tudi mnogi drugi sloviti profesorji in doktorji priporočajo bolehavim G. Piccolijevo želodčno tiri letimo katera krepča želodec, pospešuje slast, pospešuje prebav-(110) 12—7 Ijanje in telesno odprtje. Naročila vsprejema proti povzetju in točno izvršuje G Piccoli, lekarnar „pri angelu1 v Ljubljani, na Dunajski cesti Tinkturo za želodec pošilja izdelovatelj v škatljah po 12 in več stekleničic. — Poštnino mora plačati p. n, naročnik. INajizvrstnejši in plugi Im $©Ma na 'v,!',,,3 in 4 IblDSaitiSi za travn*ke in mah, razdeljene jn diagonalne, poljski Talarji, obročasti in iz gladke plehovine, stroji za sejanje „Agricola“, stroji za košnjo in žetev,za mrv°> dete|j° in zit°> grablje za seno in žetev, za obračanje mrve, patentovani sušilni aparati za sadje, prikuho itd. Preše za vino in sadje, ';t£, Mlini za sadje in grozdje, stroji za obiranja grozdja. Stroji za rezanico, na valčkih in z ma-zljivimi tečaji, jako lahko za goniti, pri čimur se pribami za 40°/o moči. Mlini za debelo moko, reznice za repo- priznano najlboljši stroji mm mlatiti valčnimi, okroglimi in mazljivimi tečaji (130) 6—5 s patentova-nimi na roko, na Ustanovljene 1872. vital in za na par. Vlteli (kup j ti) za naprego 1 do 6 živinčet. Najnovejši mlini za čiščenje žita, trijerji, za roškanje turšiče. Samotvorne patento-vane hrizgalnice za pokončavanje grenku-Ije in trtne uši „Syphonia“, prenosljive štedilne pedi, parniki za krmo, preše za seno in slamo na roko, pritrdljive in za prepeljati, kakor tudi vse poljedeljske stroje izdelujejo garantovano po najnovejši in pri-poznano najliolšl napravi Ph. Hajfaith & €©. c. kr. izklj. priv. tovarne za poljedelske stroje, livarne železa in fužine na par DUNAJ, II./l. Taborstrasse št. 71. 7,70 delavcev. Odlikovane 8 čreie 440 zlatimi, srebrnimi in bronastimi Svetinami na vseb večjih razstavah. Ilustrovani katalogi in mnoga priznanska pisma brezplačno. — Zastopniki in prodajalci se radi sprejmd. Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku. PPPPP Vse tu naznanjene predmete preskrbi tudi »Gosp. Zveza« po orig. cenah. _ 48 — Mi « IV kakor: vsakovrstne mlatilnice, \frniO 79 m mnou vrati la (gepeljne), posamezne lili Ulu L\A IlliaUUV slamotresnike, prepcljive mo-* torjc na bencin in sploh vse orodje za poljedeljstvo dobijo se najboljši pri Karol Kavšeka nasl. Schčičer & VerovM trgovina z železnino na debelo in na drobno in zaloga poljedelskih strojev y Ljubljani, Dunajska cesta 61. Ob enem priporočamo naše znano dobre kose za košnjo sena, ameriške stroje za kositi, stroje za klepati, čistilnike, trijerje, slamoreznice, vsakovrstne trombe itd. _ Za vsaki kos se jamči. "1^} Naša mlatilnica „Ljubljana44 je najboljši in naj trpežnejši ročni stroj, ker je vsled njene jednostavne sestave jako lahka za goniti ter prekosi vse druge mlatilnice tudi na krogljice. O tem priča vsakdo, kdor jo je rabil (135) —3 Vsak stroj se d& tudi na poskušnjo. Obširni, ilustrovani slovenski ceniki na zahtevanje brezplačno. Novo! Novo! Novo! Ročni stroji za sejati za deteljo, travna semena, rž, oves, ječmen, koruzo itd. Prednosti: Prihranitev semena, rednost v sejanji, velikanska hitrost. Porabljivost po gorovji, Jarkih in zakotjih. — Ceno in trpežno. Cena: 50 K za en stroj proti povzetju z Dunaja. Glavna prodajalnica: (m) to_5 ECHINGER & FERNAU, Wien, XV. Heubaugiirtel 7 u. 9. —/V- Razglednike na zahtevanje, -a/— 1 C. kr. priv. pred ognjem in tatovi varne pr- blagajne ~&f prodaja najceneje dobro znana tovarna blagajnic M. Adlerstliigcl založnik Raiffeisnov!h posojilnic Dunaj, L, Franz Joseplis-Quai št. 13. (134) 24—3 $2 oidoooooijoooodoododoooaaoooobobooaooooo Žive velike uharice, volkove, medvede, divje mačke, ptice roparice, kakor vse vrste žive divjačine kupuje e. FWK, tvrdka za izvažanje žive divjačine, veletrgovina z živalimi. (126) i2-ii Dunaj IV., VVaaggasse 12. Ilustrovani kupovalni cenilci z ncobhodno potrebnim svetovalcem za lovce in prijatelje lova brezplačno in poštnine prosto. H hi * • • • • • • • • • • • • • • • • Centrala za nakup in prodajo! — Gospodarska Uveza posreduje svojim članom nakup vsakovrstnih kmetijskih potrebščin, kakor umetnih gnojil, modre galice, žvepla; raznih poljedelskih strojev, vsakovrstnih semen; koruze, moke, otrobov itd. po najnižjih cenah; prodajo vse vrste kmetijskih pridelkov itd. ter ima v zalogi vae tiskovine za raiffeisenske hranilnice in posojilnice, katerim preskrbi po znižani ceni tudi železne blagajne, varne proti požaru in vlomu. M- Zaloga Barthel-ovega klajnega apna, oddaja se od 5 kg naprej. Posredovalnica za Zvezine trgovce! O • • e • • • • • • • • • • • • Odgoi M rorn - - - Izdajatelj: Gospodarska zveza v Ljubljani. 1 urednik dr; Viljem Schweltxer, odbornik Gospodarske zveze v Ljubljani. — Tlsek Zadružne tiskarne r b. H (ubij anl.