Matematična terminologija. Sostavil prof. Ivan Tušek. A. Aeusserer Winkel — vnanji kot. Apotliem — apotem. Abgestutzte Pjramide—^ odbita piramida; Aeusseres Glied — vnanji člen. Archimedisches Verhaltniss—Aarhimedova piramidni parobek. Algebra — algebra, občna računica, ste- primera. Abhangige (dependente) Grosse — odvisna vilstvo. Arithmetik — aritmetika, računica. količina. Algebraischer Calciil — algebraični račun Arithmetiscbes Mittel — aritmetični sredik. Abkiirzen — skratiti, skrajšati. (kalkil). „ Verhaltniss — aritmetična Abmessung (Dimension) — dimenzija, iz- Allgemein — splošen, občen. primera. mera. Allgemeines Glied — občni člen, nedo- Asymptoten — asimptote, približevalnice. Abscisse — abscisa, nareznica. ločni člen, občni izraz. „ Winkel — kot med pribli- Abscissenaxe — abscisja os, narezniška os. Ambe — ambo, dvojica. ževalnicama. Absolut — absoluten, nas^ben. Analogie — analogija, nalika. Aufgabe — naloga. Absolute Primzahl — nasebno praštevilo, Analjsis — analitika, razklad. Auflosen (Gleichung) — rešiti. n. prabroj , absolutna prvica. Analjtische Gleichung — analitična enaČba, Aufs Quadrat erheben — na četvdr vzmno- Abstand (Distanz) — nar^zje, naraznost. razkladna enačba. žiti, kvadrovati. Addend — soštevnik (pribrojnik). Analjtische Methode — analitični naČin. Aufstehende Kanta — privzdignjeni rob. Addiren — sošteti, soštevati (zbrojiti, zbra- Anfangspunkt - izhodišče. Ausdruck — izraz. jati). Anliegend — bližnji, sosedni. Ausgabe — izdatek. Addition — soštetev, soštevanje (zbroji- Annuitat — letni prihodek. Ausgedehnte (extense) Grosse — razšir- tev, zbrajanje). Annuitatsvertrag — pogodba o letnem jena količina. Additiv — sošteven, pribrojen. prihodku. Ausspringender Winkel — izpahnjeni kot. Aehnlich — podoben, sličen. Antiparallelogramm — antiparalelogram, Ausseneck — vnanji ogel. Aehnlichkeit — podobnost, sličnost. protivzporednik. Aussenwinkel — vnanji kot. 381 Ausserrechter Winkel — zunaj pravi kot. Brachpotenz — ulomna vzmnož, ulomna Complexion — skupina (kompleksija). Ausserschiefer „ zunaj poševni kot. potenca. Concav — vbokel. Ausserspitzer „ zunaj ostri kot. Buchstabenrechnung — računjenje s pis- Concentrisch — koncentiičen, sosreden. Ausserstumpfer „ zunaj topi kot. menkami. Conclusion (Thesis) — sklep, Axe — os. L Congruent — skladen. Congruenz — skladnost. B. Calotte (Kugelmiitze) •— kapica. Conjugirte Ase — druga os, spreženi Centesimalgrad — centesimalna stopinja, preme'r. Bedingung — pogoj. stotninska stopinja. Constante Grosse — nepremenljivakoličina. Bedingungsgleichung — pogojna enačba. Centrallinie — črta središčnica. Construction der Gleichung — sostava Begrenzen (eine Grosse) — omejiti. Centrum — središče. enačbe. Behauptungssatz — trditev. Charakteristik (Kennziffer) — značajka, Contradictorisch — protisloven. Benennung — imenovanje, im^. Chorda (Sehne) — tetiva. Contraer — protiven. Beriihrungsebene — dotikalna rovan, rav- Coeffizent — koeficient, zbrojnik, prištevnik. Convergente Reihe — stična vrsta, pri- nina dotikalnica. Combination — kombinacija, sestavljaj. mična vrsta. Beriihrungspunkt — dotikališČe. Combinationsform — sostavba. Convex — vbokel. Beschaffenheit (Qualitat) — kakost, ka- „ klasse — red sostavbe. Coordinate — koordinata, sorednica. košnost. ,i lehre — nauk o kombina- Coordinatenaxe — os sorednic. Bestandtheil — sostavina, del. cijah, sostavoslovje. Coordinatenwinkel — kot sorednic. Bestimmt — določen. Combinatorische Operation — sestavljanje. Cosecans — kosekanta. Bestimmte Gleichung — določena enaČba. Combiniren — kombinovati, sostaviti, so- Cosinus — kosinus. Beweis — dokaz. stavljati. „ versus — kosinus versus, Beweisgrund — dokazalo. Combiniren im engeren Sinne — poraz- Cotangens — kotangenta. Binom — binom, dvočlenec. staviti, porazstavljati. Cubische Grosse — kubični izraz, količina Binominal-Formel — binominalni pouček, Combiniren zu bestimmten Summen — so- treh izmer, binominalna formula. stavljanje do določenih vzneskov. Cubus — kubus, kocka, tretja vzmnož. Bogen — lok, oblok. Commensurabel — somdren, somerljiv, Curve — krivulja. Bogenmass — mera za loke. Comparationsmethode — način primerjanja. Cylinder — valj, valjar. Brennpunkt — žarišče, ognjišče. Complement — komplement, izpolnek. Cylindrischer Abschnitt — odsek valja. Bruch — drob, vlomek. Complementarwinkel — izpolnujoči kot. „ Ausschnitt — izsek valja. (Dalje prih.) 382 388 Matematična terminologija. Sostavil prof. Ivan Tušek. (Dalje.) D. Dreieckige Zahl — trikotno število. Elliptisch — eliptičen, pakrožen. n . , __ , . , Dreikantig — trirob, a, o. Endlicher Decimalbruch — konečni dese- ' . ,, ? , .. ,. 4 . , f lX Dritte stetige Proportionale — tretja sta- tinski ulomek ali drob. Decimalbruch — desetinski drob (ulomek). ., *. . u ^ , , A . Y ., , . j .. , .. v ' novima razmernica. Endpunkt — konecna pika. „ punkt — desetmska pika. t^i i, i. j-w _ r r " r ,. , . , r Durchgangspunkt — prehodisce. Enneagon — eneagon. ,. stene ¦**~— uesetinsKO mesto. t-v ¦¦ » ._-, . ,. A ~ " . V.A. ... Durchmesser — premer. Entgegengesetz — protiven, nasproten. Definiren — označiti, oznamiti. ^ , , ... * _, ° ° ° f. V * ^ - ... , « . .. v, t Durcnscnnitt — prerez. Entrepreneur *— dobivec vložka. Dennition — definicija, označba, oznamba. ^ , , ... ,. . ^ v . v . ^ , , , , , ~ ,. i rr 11 j 7. . j.v ¦ \ Durchscnnittslinie— črta presecnica, pre- Erhaben — vzbokel. Decadische Zahl — desetno (dekadicno) . * t* v~* ^-t.- -cm * •* • i_* v ., , , . v ' reznica. Erhohungsfahige Elemente — povisni prvki. t^ !• i 'nii i i ** Durchschnittspunkt — križališče. Erzeugungslinie — črta stvornica. Decadisches Zahlensvstetn — desetna ste- ~ , . ., .^ , v . v -r. T • i • j .. J Durchschmttsrechnung — poprečni račun. Excentrisch «— izsreden. vilna sostava. ° _ . . . , ~ , , , Excentricitat — izsrednost. .~ j. °, ,* . &• Exponent — eksponent, kazalo. Demonstration — dokazovanje. r r Diagonale — diagonala. Eben — raven. F. Diameter — premer. Ebene — ravan. ^ ^ Faktor, — činitelj, faktor, storivec. Differenz — razlika, razbota. Ebene Geometrie — merstvo v ravnini. Fallende Reihe __ padajoča vrsta. Dimension — izmera. ^ Eck — ogel. Fallendes Verhaltniss — upadna primera. Diophantische Gleichung — diofantična Eckig — ogljat. Figur __ lik? po(joba, obraz. enačba. Echter Bruch — pravi ulomek, pravi drob. pi^h __ ploščat raven. Directer Beweis — neposredni dokaz. Eigenschaft — lastnost, svojstvo. Flache __ ploskev ploha. Discontinuirlich — presleden. :¦ Einer — edinica. , Flachenmass — ploskevna mera. Discontiren — diskontovati, odbitkovati. Einerlei — isti. Flachenraum __ površina. Disconto — odbitek. Einfach — prost, enoter, enostaven, eno- Flachenwinkel __ ploskevni kot. Discrete Grosse — preslčdna količina, raz- vit, enogub. Folge __ posledica. ločena veličina. Einfache Gleichung — prosta enačba. Folgesatz __ izvodek. Discussion (der Gleichung) — pretreso- Eingeschriebene Figur — vpisani lik, vpi- Forderungssatz __ zahtevek. vanje, presojevanje. sani obra^. Formel — formula, oblika, obrazec. Divergent — odmičen. Eingliedriger Ausdruck — enočlenik. Formell verschieden — po obliki različen. Dividend — dividend, deljenec. Einheit — enota. Frageglied — vprašalni člen. Dividende — dividenda, razdelek. Einnamig — enoimen, a, o. Function __ funcija, zamenka. Dividiren — deliti, razštevati. Einrichten den Bruch — vravnanje droba. Fundamentalformel __ temeljna, formula. Division — delitev, razštevanje. Einsatz (mise) — vložek. ^ Funfeck — peterokotnik, peterokot. Divisionszeichen — znamenje delitve, de- Einspringender Winkel — vpahnjeni kot. Fusspuukt __ petisče nožišče. litevno znamenje. Element — člen, prvek (pri kombinacijah). Divisor — divizor, delitelj, razštevalec. Elementar-Geometrie — početno merstvo. "¦ Dodekaeder — dodekaeder. § Eliminations - Methode — način iztreblje- Gegebene Zahl — dano število, d. broj. Dodekagon — dodekagon. vanja. Gegenuberliegende Stiicke — nasprotni Dreieck — trikot, trikotnik. Ellipse — elipsa, pakrog. kosovi. 389 Gegenwinkel — protikot. Gleichheit — enakost. Gleichwinklig — enakokoten. Gemeiner Bruch — navaden drob. Gleichheitszeichen — enacnik, Glied — člen, ud. Gemeinschaftliches Mass — vkupno me- Gleichmassig — istome*ren, enakomeren. Goniometrie — goniometrija, kotomerstvo. rilo. Gleichnamig — istoimen, a, o, enakoimen. Goniometrische Linie — kotome*rna črta. Gemischte Linie — mešana črta. Gleiehseitig — enakostran, a, o. Grosse — količina. Gemischte Zahl — mešano število. Gleichschenklig — enakokrak, a, o. Grosse 1. Dimension — količina ene iz- Generirender Halbkreis — tvoreči polo- Gleichung — enačba. mčre (raztege). krog. ,, ansetzen — enačbo postaviti. Grossenlehre — nauk o količinah. Geodasie — geodezija. ,, gemischte — mešana j nečista Grosster Kreis — največi krog. Geometrie — geometrija, merstvo. enačba. Grundoperation — temeljni račun. Geometrisch — geometrijski. „ analvtische — razstavna (ana- Grundsatz (Axiom), — aksiom, načelo, Geometriseher Ort — merstveno mesto. litična) enačba. samonasebna resnica. Geometrisches Verhaltniss — geometrijska „ einfache — enovita enačba. Gutgewicht — razmerina. primera. „ hohere — viša enačba. Gerad gebrochene Linie — naravnost uklju- „ numerische — brojna, številna H. cena ali prelomljena Črta. enačba. it i h Vi f __ 1 Gerad gerade Zahl — dvosodo število. „ Litteral — pismenska enačba. TT ,,. . , , J ~ . & .. . " v. 5 v, Halbkreis — polokrog. Gerade prapoitaomrt - vpravno razme- „ reme - cista enačba. Halbkugel - polutka, polobla, polokrogla. ren, lično razmer en. ,, unreme — nečista, mešana rr lh _ i <$ Gerade Zahl — sodo število, sodi broj. enačba. „ . , ml* ., * , ^ „ . ^ i j v . v J , J.. j i v v, Harmonische Theilung — soglasna raz- Gesellschaftsrechnung — družni račun. „ bestimmte — določna enačba. , ,, ° ° Gestreckter Winkei — sproženi ali steg- „ unbestimmte — nedoločna en. „ *__ , ni eni kot. „ kubische — kubična enačba. TT ? \ ~, . ,J . ,, .. , ..v Heterogen — raznovrsten. Gleich — enak. „ syntnetiscne — sintetična, so- „ __ v * Gleichartig — istovrsten. stavna enačba. ° ° Gleichgerichtet — iste mčri. Gleichvielfach — enako mnogokraten. (Dalje prih.) 395 Matematična terminologija. Sostavil prof. Ivan TuŠek. (Dalje.) H. Hinterglied — zadnjak. Hohe — višina. Hohler Winkel — vbokli kot, vdolbeni kot. Homogen — istoven, istoroden. Homogeneitat — istovnost, istovrstnost. Homolog — istoimen, a, o. Horizontal — horizontalen, vodoraven. Hunderter — stotica. Hundertstel — stotnina. Hjperbel — hiperbola, kosatica. Hyperbolischer Bogen — hiperbolični lok. Hypothenuse — hipotenuza, podpona. Hypothesis (Bedingung, Annahme, Vor-aussetzung) — pogoj. I. Identisch — istoveten, isti, istoveljaven. Ikosaeder — ikozaeder. Imaginar — imaginaren, umišljen. Incommensurabel — nesom^ren. Index — kazalka. Indirekter Beweis (ex absurdo) — dokaz iz protivja, indirektni dokaz. Induction — indukcija, navod. Inneres Glied — notranji Člen. In sich selbst zuriickkehrende Linie — v-se vračajoča se črta. Ins Unendliche theilbar — brezkončno delen. Intensive Grosse — intenzivna ali neraz-širjena količina. Involution — involucija, vvojek. Irrational — nerazložen. Irregular — nepravilen. Isoperimetrisch ¦— istoobsežen, istega obsega. K. Eallote — kapica. Kante — rob. Kantenwinkel — robji kot. Kapital — glavnica, kapital, istina. Kathete — kateta, zatezica. Kegel — kegel, stožec. Kegelschnittslinie — črta stožnica. Keil — klin. Keilformiger Ausschnitt — klinasti izsek. Kettenbruch — sovezni vlomek ali drob. Kettenregel — sovezni račun. Klammer ~- zaporka. Klasse — razred. Korper — telo. „ runder — okroglo tel6. „ eckiger — oglato telo. Korperinhalt — telesnina, vsebina. Korperlicher Raum — telesni prostor, telesnina. Korperliches Dreieck — telesni triogelnik. Korpermass — telesna mera, mera za telesa. Korperwinkel — telesni kot, ogel. Kongruent — skladen. Konisch — stogast. Konvergent — primičen, stičen. Korrespondirende Punkte — nasproti ležeče točke, protitoČke. Korrespondirende Winkel — protikoti. Kreis — krog. Kreisabschnitt — krogov odsek. Kreisausschnitt — „ izsek. Kreisbogen — krogov oblok. Kreislinie — Črta krožnica, krog. Kreisring — kolobar. Krumm — kriv. Krummgebrochene Linie — krivo prelomljena črta. Krummlinig — krivočrten. Kubikwurzel — tretji koren, kubični koren. Kubus — kubus, kocka, tretja vzmnož (potenca). Kugel — krogla, obla. Kugelabschnitt — krogelni odsek. Kugelausschnitt — ,, izsek. Kugeloberflache — krogelna površina. Kugelzone — krogelni pas. L. Langenmass — dolgostna mera. Lebensrente — dosmrtni dohodek. Lehnsatz, lemma — dovod, lema. Leitstrahl (radius vector) — črta, pre-vodnica. Lineareinheit — linearna edinica, dolgostna edinica. Linie — črta. Logarithmentafel — logaritmovnik. Logarithmus — logaritem. Ludolfische Zahl — Ludolfovo število. M. Mantelflache — plašč, obstransko površje. Mantisse — mantisa, pridavek. Materie — tvar, tvarina. Materiell einerlei — v bitnosti tisti. Mathematik — matematika. Maximum — maksimum, največje. Mehrgliedriger Ausdruck — mnogo členik. Meridian — poldnik, poldnevnik. Messen — meriti. Methode — metoda, naČin. Metius^sches Verhaltniss — Metijeva primera. Minimum — minimum, najmanje. Minuend — minuend, odštevanec, zmanj-ševanec. Minus — manj. Minute — minuta. Mischungsrechnung — zmesni račun. Mittelpunkt — središče. Mittelpunktswinkel — središčni kot. Mittelpunktsgleiehung — središčna enačba. Mittlere geometrische Proportionale — srednja geometrijska razmernica. Monom — enočlenik. Multiplicand — multiplikand, poštevanec, množenec. Multiplication — množitev, poštevanje. Multiplicator — multiplikator, poštevavec, množivec. Multipliciren — množiti, poštevati. N. Naherungsbruch — približuj i drob. Nebenwinkel — sokot. Nebenseite — diagonala. Nebenscheitel — sovrh. Negativ — negativen, nikaven. Neigung — naklon. Neigungswinkel — naklonji kot. Nenner — imenivec. Nepersche Analogie — Neperjeva analogija, N. nalika. Nominaldefinition — besedna oznamba. Note (Scholie) — dodatek, opomba. Normale — pravilnica. NuUe — ničla, ničica. Nullwinkel — ničevni kot. o. Oberflache — površje. Oktaeder — oktaeder. Oktogon — oktogon. Ordinate — ordinata, rddnica. Ordinatenaxe — ordinatja os, redniška os, Ordnen die Gleichung — urediti enačbo. Ordnung — rčd. p. Parabel — parabola, metnica. Parabolischer Bogen — parabolični oblok. Parameter — parameter, pamera. Parallel — vzporeden, enakotečen. Parallelismus — vsporednost, enakotečnost. Parallelogramm — paralelogram, vspo- rednik. Parallelopiped — paralelopiped. Partialdividend — delni deljenec. Partialprodukt — delni produkt, delni zmnožek, delni izvod. Partialquotient — delni kvocient, delni količnik. Pentagon — pentagon. Pentagonalzahl — peterokotno Število. Pentedekagon — pentedekagon. Perimeter — obseg, obod. Periode — perioda, povraČaj. Periodisch — povraten. Peripherie — periferija, ob6d. Permille — odtisoček. Permutation — premestba. Permutationsform — premeščaj. Permutiren — premestiti, premestovanje. Perpendikel — perpendikel, navpičnica. Plus — več. Pol — pol, tečaj, skrajnik. Polaraxe — polarna os. Polarcoordinaten — polarne koordinate^ polarne sorednice. Polargleichung — polarna enaČba. Polarwinkel — polarni kot, tečajni kot. (Dalje prih.) 404 Matematična terminologija. Sostavil prof. Ivan Tušek. (Konec.) Polygon — poligon, mnogokotnik. Polygonwinkel — mnogokotnikov kot. Polynom — polinom, mnogoČlenik. Positiv — pozitiven. Postulat — postulat, zahtev. Potenz — potenca, vzmnož. Potenzexponent — potenčni eksponent, vzmnožno kazalo. Potenciren — vmnožiti, vzmnoževati. Praktisch — praktičen. Primzahl — prvica, praštevilo, prabroj. Prisma — prizma. Probe — preskus. Problem — problem, zadatek. Procent — odstotek. Produkt — produkt, izvod, zmnožek. Progressiv — postopen, Progression — progresija, postopica. Prpjektion — projekcija, vzmet. Projiciren — projikovati, vzmetniti. Projicirende Ebene - vzmetajoča ravnina. Projektionsebene — vzmetna ravnina. Proportion — proporcija, — razmera. Proportional — razmeren. Proportionalitat — razm^rnost. Proportionirt, gerade — na ravno razmerju. Proportionirt, ungerade — obratno raz-meren. Provision — opravnina. Provisor — opravnik. Punkt — točka, pika. Pyramide — piramida. Pjthagoraiscber Lehrsatz — Pitagorov pouček. Quadrant — kvadrant, četrtnik. Quadrat — kvadrat. Quadratur — kvadratura. Quadratwurzel — kvadratni koren. Quadriren — kvadrovati, vzmnožiti na 2. . potenco. Quantitat — količina, kolikost. Quantum — množina. Quaterne — kvaterna, Četvorica. Quinterne — kvinterna, petorica. Quotient — kvocient, količnik. , R. Rabatt — rabat — popustek. Rational — razložen. Eaumgrosse — prostorna količina. Realdeffinition — stvarna oznamba. Reciproke Werte — recipročne vrednosti, vzvratne vrednosti. Rechnen — računiti, številiti. Rechtwinklig — pravokoten. Rectification der Kreislinie — rektifikacija krožnice. Rechter Winkel — pravi kot. Rechteck — pravokot, pravokotnik. Recurrirende Form — povratna oblika. Reduciren — reducirati, debeliti, stezati, skladati, stegniti, zložiti. Reduction — steza, skladba, stezanje. Reducirter Werth — reducirana vrednost, zložena vrednost. Reel — stvaren. Reesische Regel — Reesovo pravilo. Regel de tri — tristavka. Regressiv — nazaden. Regular — pravilen. Reihe — vrsta. Relation — odnošaj. Relative Primzahlen — medsebojne prvice. Rente — dohodek. Resolviren — drobiti. Rest — ostanek. Resultat — rezultat, ianesek, izsledek. Rhomboid — romboid. Rhombus — rombus. Richtlinie — ravnalica, memica. Richtung — mdr, f. s. Satz — stavek, izrek. Scheiteleck — sovršni ogel. Scheitelgleichung — temenska enačba. „ linie — temenska črta.* „ winkel -— temenski kot, sovršni kot. Schenkel des Winkels — krak. Schief — poševen. Schiefer Winkel — poševni kot. Schiefwinklig — poševnokoten. Segment — odsek. Sehne — tetiva. Sehnenkreis — tetivni krog. Seite — stran, stranica. Seitenflache — postranska ploskev, postranska ploha. Sekante — sekanta, sečnica. Sekunde — sekunda. Senkrecht — navpičen. Senkrechte, die — navpičnica. Sexagesimalgrade — šestdesetinske stopinje. ^ Sinus — sinus. Sinus versus — sinus versus. Speciell — poseben. Spharisch — sferičen, krogelni. Spbaroid — sferoid, pakrogla. Spitze (des Winkels) — vrh, teme. Spitzer Winkel — oster kot. Steigendes Verhaltniss — nastopna primera. Stereometrie — stereometrija, telesomeratvo* 405 Stetig — stalen. Strahl — trak. Strahlbiischel — kita. Strahlpunkt — traČišče. Slumpfer Winkel — topi kot. Subnormale — podpravilnica. Substituiren — namestiti, zameniti. Substitution — namestba, zamena. Substitutionsmethode — način zamenjevanja, način zamene. Subtangente — poddotiČnica. Subtraction — odštetev, odštevanje. Subtractiv — odšteven. Subtrahend — subtrahend, odštevanec. Subtrahiren — odštevati, odjemati. Summand — pribrojnik, prištevnik. Summe — suma, soštevek, vsota, znesek. Summenformel — vsotnjak, vseskupni izraz. Summirbar — zbrojen, sošteven. Summiren — soštevati, zbrojiti, zbrojevati. Summirung — sošte vanje. Supplement — dopolnek. Supplementareck — dopolnujoči ogel. Sjmbol — simbol, znak. Symetrisch — simetričen, someren. Synthetisch — sintetičen, sostaven. T. Tangente — tangenta, dotičnica, dirka. Terminrechnung — ročni račun, obročni račun. Teme — terna, trojica. Tetraeder — tetraeder. Theil — del. Theilbar — deliven, meriven, razšteven, delen, meren. Tbeilbarkeit — delivnost. Theilung barmoniscbe — soglasna raz- delba. Theoretisch — teoretičen. Transformation — prestvorba. Transversale — preka, prečnica. Trapez — trapec. Trapecoid — trapecoid. Trigonometrie — trigonometrija, trikoto- merstvo. Trigonometrisch — trigonometrijsk, tri- kotomerstven. Trinom — tričlenek. TJ. Uebervoller Winkel — prepolni kot. Umdrehungsaxe —• okretna os. Umfang — obseg, obod. Umfangswinkel — obodni kot. Unbekannte, die —r neznanka. Unechter Bruch'— nepravi drob. Unendlich — brezkončen. Ungerad gerade Zahl — enosodi brej. Ungerade Linie — kriva črta. Ungerade proportionirt — obratno raz- mčren. Ungerade Zahl — liho število, lihi broj. Ungleichseitig — raznostran, a, o. Unione, samica, samot^rica. v. Variation — variacija, prememba. Variationsform — premembna oblika. Variiren — premenjevati. Veranderlich (variabel) — spremenljiv. Verhaltniss — primera, om^r. „ der Gleichheit — enačna pri- mera. „ -Zahl — primerno število. Vertikal — vertikalen. „ -Ebene — vertikalna ravnina. „ -Linie — vertikalna črta. Verschieden — različen. Vieleckig — mnogooglat. Vielfaches — mnogokratnik. Vielkantig — mnogorob, a, o. Viereck — četverokot, četverokotnik. Viereckige Zahl — četverokotno število. Viertelkreis — četvrtnik. Vollecke — polni ogel. Voller Winkel — popolni kot. Vorderglied — sprednjak. Vorzeichen — znamenje. w. Wahrscheinlichkeit — verjetnost. Wahrscheinlichkeit8rechnung — račun o verjetnosti. Wechsel — menica. Wechselwinkel — izmenični kot. Winkel — kot. Winkel im Halbkreise — kot v polokrogu. Winkeldistanz — velikost kota. Winkelfunktion — kotova zamenka. Winkelmass — kotna mera, mera za kote. WUrfel — kubus, kocka. Wurzel — koren. W,urzelausziehen — koren izvoditi, koren izvesti. Wurzelexponent — korenovo kazalo. Wurzelgrosse — korenita količina. z. Zahlen — šteti, brojiti. Zahler — števec, brojnik, Zahl — število, broj. Zahlensystem — številna sostava. Zehner — desetica. Zehntel — desetina. Zeichen — znamenje. Zeiger, index — kazalka. Ziffer — cifra, brojka, številka. Zinseszins —- obrestna obrest. Zinseszinsrechnung — račun ob obrestni obresti. Zusammengesetzt — sostavljen. Zusammenhangende Verhaltnisse -— so- vezne primere. Zweigliedriger Ausdruck — dvočlenik, Zweitheilig — dvodelen. Opazka. Pri sostavljanji so mi bili v pomoč s svojimi dobrimi sveti sledeči gospodje: prof. dr. J. Bleiweis, prof. Pleteršnik, ravnatelj Praprotnik, srednjih učilišč nadzornik Šolar, učitelj Tomšič, prof. Ve s ter in profesor V u r n e r, kterim izrekam prisrčno zahvalnost. Pis.