List št. 65.
Kako se zamorejo bregovi vterditi?
Kmetijske zemljiša leže mnogokrat ob jezerih, rekah in potokih. Ko spomladi sneg kopni, ali po dolgim deževji se Vode narastejo, ali če ploha na-gloma pritisne, in žlebe in vodotoke čez mero napolne, da se vode izlijejo, terpijo bregovi mnogokrat sila veliko škodo. kar smo ravno lani na Krajnskim, Koroškim in Štajarskim viditi in obžalovati priložnost imeli, kjer so strašne plohe povo-dnjeuzročile, bregove prederle, in bližnje zemljiša, rodovitne njive in travnate senožeti, ali s peškam in prodam zasule in pokrile, ali pa clo odtergale in seboj odnesle.
Torej menimo, da bo prav, če po „Novicaha nektere načine ali viže, bregove obraniti in vter-diti naznanimo. Govoriti hočemo pa tukej le o ta-cih pripomočkih, kterih umen kmetovavec lahko sam si pripravi ali naredi; umetno zidanje na bregovih je opravilo stavitelja ali zidarskiga mojstra. Kakor že narava sama uči, se bregovi, ktere ohraniti hočemo, nar ložeje s tem vterdijo, da se kraj brega proti napadu vode dobro število te-škiga indebeliga kamnja položi, in topo dvojni versti, in na tisti strani, kjer se najprikladniši postaviti da. Kamnje, ki se v to delo porabi, naj je debelo in teško; medprostor pa, ki postane, naj se z manjšimi kamni in kamnički napolne, tako, da celota se v eno kamnitno dlažbo dobro vkup prime in sklene.
Bregove tako s kam njem d laž i ti se pa le tam zamore, kjer so ravni. Ako je breg bolj sterin,   bi tak kamnat tlak voda, ako z  velijo silo
pridere, lahko spodjedla in podriia, in kamnje bi v njo popadalo. Torej je bolje, preden se popisana kamnitna dlažba položi, nar manj še eno versto špicastih kolov v tla zagojzdati, in zad njih potlej kamnje položiti, in s prodam in zemljovino zasuti in dobro potlačiti.
Drug pomoček bregove vterditi, je zarast s travo (Begrasung). Če se mnogoverstne večletne trave in bilje po bregu nasejejo , se njih koreninice in deblički kmalo v tako gosto rastlinsko pokrivalo zarasejo in zapletd, da spodej ležečo zemljo s tem prav dobro na nagibu obderže. Taka gosta trata se pa le na rodovitni zemlji z dobrim uspe-ham narediti zamore. So pa bregovi pešeni ali kamnitni, se jim mora v ta namen prej še tratina prevleka dati. Koreninice navadne trave (sena) za to prekratke ostanejo; metelka (nemška detelja) in turška detelja (Esparsette) se že bolj po-tverdite. Tudi se zamore pirnica ali grana z deteljo zmešana porabiti in posejati; tudi niska bela detelja, in angleška in francoska pahovka (Rai-gras) se močno zarasejo.
Kdor si hoče na bregu lepši trave zrediti, mora izvečigaprej še vertne zemlje brez kamna in ilovce donesti, ter ž njo podlago narediti; tudi je treba, da se trava pozneje bolj zaraste, zemlja zrahljati in nekoliko pognojiti.
Ker ni ravno lahko, da na vegastih ravninah, če so stermo naklonjene, gosta in zemljo vderžeča trava raste, nasvetuje neki zveden mož, kraj teh stermm s terdim orodam majhine brazdice, eno blizo druge vtisniti, v ktere se potlej seme verze.
Ker gosta trava vodi njeno žlezo, vetru pa njegov prah odvzame, se zarašeni breg sčasoma veliko več poviša, ko drugi brez take odeje.
(Konec   sledi.)
List št. 66.
Kako se zamorejo bregovi vterditi?
(Konec.)
Včasih je primerno, bregove naravnost z rušo (trato) pokriti. Najboljši ruša, ki se u to porabiti more, je taista, ki se vzame iz terdo poteptanih pašnikov. Naklon, ki se hoče z rušo pokriti, mora plošnjat biti. Ruša pa, ki se na odločeni kraj prinese, mora presna (frišna) in vlažna biti, z zeleno platjo naj se navzdolej položi, vselej pa kar mogoče, naj se precej porabi, ko se iz pašnikov izreze.
Jako hasnovito za bregove vterditi je ger-movje saditi, ker njegovo koreninje zemljovino dobro veže in močno vterdi; ob enim tudi listje njegovo hud smrad močvirnih voda na se vleče in po-serka. Sadijo se pa germi ali spomladi ali jeseni. Nar bolji u ta namen so jelše, verbe, pritlični topoli, akacije, in sploh tako bilje in germovje, ki že samo po sebi poleg voda rado raste in bližnje bregove pokriva. Posebno akacije se ne morejo   dosti priporočiti, ker jako hitro ra-
—   262   —
stejo, nisko deržane gosto hostnino narede, s svojimi korenincami tla na vse kraje prešinejo in za-pletd, in tako zemljo močno vkup derže. Le paziti je treba, da bližnje njive ali verti po koreninicah teh germov, ktere se ko plevel pod zemljo plodijo, škode ne terpe. Sajenice germov morajo vta namen sajkoperst debele biti, da se ne posuše.
Tako germovje se da skorej vsako tretje ali četerto leto porezati, in daje za tem prav dober les za podzemljske snope ffašine), to je, u otep spletene vitre, ktere u podlago pri stavljanji ali zidanji na bregovih ali rove izpolniti, se upotre-bujejo.
Kar brege vtiče, jih s tacimi s no p mi vter-diti, so na Rajnu in naHolandskim že silno dalječ prišli. Ker pa ta reč u vodno stavbo sega, in pri vterjenji bregov z zidovjem in druzimi umetnimi napravi tisti kmetovavec, ki svoje blizo voda ležeče zemljiša ali posestva obraniti se nameni, vselej zvedeniga moža za nasvet popraša, ali mu celo delo izroči, opustimo tukaj, to reč natanjčniši popisati.
Ali se ima le majhin kos brega proti napadu vode zabraniti, in kjer je lesa dovelj, se da breg vterditi, če se koli u zemljo zabijejo, po tem na tiste podnice (Bohlen) nabijejo. Pri takim ravnanji je pa veliko ležeče na tem, da so koli prav ter d no u tla zabiti, ker, če leti odjenjujejo, se tudi močne dile lahko skrivijo.
Kakoršniga gradiva koli se pa pri zidanji na bregovih poslužimo, nar bolj prikladno in nar cenejši bode vselej taisto, ktero se u ravno tistim kraji in nar lože dobi. Tudi je skušnja že mnogokrat poterdila,da tiste naprave pri vodi so večidel tudi nar boljši, ki niso preveč umetne.
Ako kaže tako stavbo s lesam izpeljati, naj bo poglavitna skerb, daje les popolnama dorašen, zdraviga jedra, in kar mogoče tiste verste, ktera na zraku in u vodi nar dalje terpi. Če se lesovina, ki je za stavbo na bregu namenjena, še z vročim, oljnatim katranam (Theer) dobro namaže, je taka naprava še veliko bolj terdna.
Za gospodarja, ki se zidanja na bregovih loti, je najvažniši reč, da dobro gradivo — dober les in terdo kamenje — si poskerbi in pripravi; umetno naredbo in djansko izpeljevanje stavbe mora zvedenimu zidarskimu mojstru pripustiti; kar tudi brez nevarnosti storiti zamore, če si je le previdno za to delo pravi g a moža bil izvolil.                                                                   J. Š.