Spominske slike iz svetovne razstave I. 1873. Načertuje Jos. Levienik, učenik. Motto BČlovek se uči (Dalje.)Dokler živi." Narodska prislovica. Nadaljevaje popis o učno - šolskih pripomočkih avstrijskih naj povem še, da blizo stvari, ki se rabijo za zbujenje čutov pri slepih, stali so razpostavljeni tudi njihovi ročni izdelki, in sicer onih Dunajskega zavoda. Zanimale so me po teh revčkih izdelana obleka, obutev, veznine, kertače in mnogo enacega toliko bolj, ker se do tistih dob nikakor nisem domišljeval, da bi se slepi dali, ali zamogli celo tako izučiti, ter prisluževati si na tak način svoj vsakdanji kruh. — Blizo teh ročnih izdelkov stali ste dve novošegni tabli, ki ste bili vravnani za premikovanje po valjarjih. Nemci imenujejo take table »rotierende Schuhvandtafeln",*) dajo se one verteti na vzgor ali na vzdol, ter služijo dobro za kake bolj obširne narekovane pisarije (diktando), risarije, ali tudi za daljše račune. Prav popolnoma meni te tabli vendar niste bili všeč, ker ste se mi dozdevali premalo napeti. Blizo nji stala je druga, stigmografična (pikasta) za uk v risanji, v drugem pa ta versta šolskega orodja (table) ni bila od več zastopana. Računskih aparatov, t. j. tako zvanih ruskih strojev za poduk računstva na painet videti je bilo mnogo, in to v raznih variacijah; — onih za polahkovanje uka pri pismenem računstvu pa sem popolnoma pogrešal. Stikoval setn na mnogih mestih po svojem razpostavljenem MZiffernkasten ftir Elementarschulen;" ali o njem ni bilo ne sledu, ne tiru, akoravno sem bil za naročeni stenski prostor plačal tri goldinarje. Menim, ker so strokovnjaki v Ljubljani poprej učne pripomočke presojevali, ali so za naprej poslati, ali ne, in ker je bil moj izdelek dospel na Dunaj (kar za terdno vem), da bi se mu bil spodobil tudi plačani prostor. Kam so ga bili vtaknili, ne vem; rekel bi eno besedo, pa — ker so moje menda težje in bolj razžalive mimo druzih, naj ostane nameravana opomba rajše za zobmi. Omeniti pa vendar moram, da z inanoj vred zapazili so nezastopanje strojev za pismeno računstvo tudi drugi. Poznejše enkrat sem namreč bral v nekem nemškem pedagogiškem listu enako pritožbo nekega g. učitelja srednjih šol, ki je zraven dostavil tudi opombo: nDie Rechenmaschine beim Numerirea wird ia der Volksscbule offenbar zu wenig beniitzt; denn die jahrliche Erfahrung lehrt, dass bei der Aufnahmspi iifung (in die Mittelschulen) viele Schiiler sogar das Zahlen-Anschreiben nicht kennen". V neposredni bližavi računskih strojev so bile razpostavljene tudi preraične abecede za rabo pri začetnem podučevanji branja. — Posebno mikaven je bil model dvorazredne ljudske šole v Schon- *) Take table 107JJ. mestni šoli na Cojzovem grabnu. priesen-u na Češkem. Kazal je natančno posneto lepo sgrado, pa tudi njeno bližno okolico z drevesnico in telovadnico vred. Poleg tega modela videti je bilo tudi mnogo načertov in obrisov (Detailplane) za šolska poslopja in mnogoverstne druge stavbe. — Koliko je bilo razstavljenib reči za kazavni nauk, skoraj ni izreči. Videlo se je: mnogoverstno gospodarsko orodje v majčkiuih oblikah (modelčkih), svila v kokonih in spredena (kot tohnačenje berila o svili); rastline (herbarium) strupene in zdravilne; mnogoverstne stenske table s slikami anatomičnimi in naravoslovnimi; rnenda vsa v naših krajib znana lčsna plemena, kazaje po eni strani skorjo (lubje), po drugi pa olikani les; tabele o novih merah in utežih i. t. d. — Letnib sporočil se je videlo od sile; — zmed Kranjskih zapazil sem ediao le enega iz Stare cerkve na Kočevskem. Nič manj ni bilo razpostavljenih tudi šolarskih izdelkov, zlasti pisarij in risarij, in sicer mnogo tako izverstno zgotovljenih, da je neki Nemec dvomljivo z glavo majaje v brado godel: BIst wohl zvveifelhaft, ob die Schiiler das selbst gearbeitet haben!" Da se ni manjkalo tudi raznoverstnih tablic, sešitkov (tek) za lepopisje, diktando, risanje in računstvo; stenskib tabel za uk v petji in godbi, pesemskih knjig, godbenih navodov, muzikalij itd., ni mi skoraj treba omenjati. Ko bi si bil sploh vsako, v tem oddelku vidjeno reč hotel zaznaraovati, ostalo bi mi bilo premalo časa za ogledovanje druzih stvari. Ene reči moram vendar le še omeniti, šolskih pruk ali klopi namreč, katerih je bilo tudi mnogo v razstavi. Med vsemi naj bolj všeč so mi bile one iz dekliške šole v Simmering-u poleg Dunaja (če se prav spominjam, po .navodu gsp. učitelja Ernst Gatter-a narejene). Imela je vsaka po dva sedeža (Zweiersistem). Sedalna polica je bila vravnana, da se kviško vzdiga (kadar namreč deklice stoje odgovarjajo, da se morejo bolj prosto gibati v stolih); verhna sprednja stran (ali zgornja verbna polica) pa je bila tako praktično narejena, da mi je le žal, ako je ne bom mogel tako natančno popisati, da bi me častiti g. g. sotovariši dobro umeli.*) Prerezana je bila namreč podolgoma ter vravnana tako, da kadar šolarice berejo, je blizo tretjina njenega poveršja navpično viseča (se vč na železnih vezeh ali pantib [Band] diuga k drugi prišravbana). Vsled tega je, kakor si more vsakkdo misliti, klop bolj prostorna za vstajanje, usedanje, in ako drago, pripravna tudi za ložje (prosteje) telesne vaje. Kadar pa deklice pišejo, se ta tretjina prizdigne, ter podpre z nalašč priredjenimi železnimi podporami tako, da je polica v vsi svoji širjavi enakomerno nekoliko napošev proti učenkam nagnjena. Če pa izdelujejo ročna dela, se omenjena pregibna stran popolnoma narobe na verhno polico zaoberne in položi, in so vravnane na taisto male blazinice (Nabpolster) za vtikovanje šivank in pripenjanje šivanja. 0 *) E, kaj bi uel To gotova vsakcga školnika zauiiniva. tacih šolskih prukah nisem še nikdar slišal, in tudi v vsej razstavi ravno enakih ne videl, zatoraj sem jih tudi zelo pozorno ogledoval. Tintniki pri teh prukah so bili tudi prav praktično vravnani, ter dali se s pregibljivim pokrivalom tako zakriti, da kadar se ne rabijo, se komaj pozna, da, in kje so. Vse, kar sern dozdaj, se ve da, le zelo poveršno popisal, spadalo je k učnim stvarem ljudske šole; pa tudi mnogo zarad onega, kar je kazalo že bolj namen za srednje učilnice (realne in gimnazialne), bi se še jako dobro dalo rabiti v početnicah. Tu sem prištevam zlasti: zbirka kebrov, metuljev, polžev in okamnin; natlačene (našopane) živali; kostnjake rib, kač, laznin, ptic; anatomične, natančno po natori posnete (menda iz mavca narejene) podobe posameznih delov človeškega trupla, n. pr. pljuča, serce, jetra, glava (ravno od zgoraj dol čez sredo [na pošev] prerezana); povekšane cvetke in od sile enacih izdelkov rastlinskih, kameninskih in živalskih. Tudi razpostavljene zbirke ponarejenih biserov in žlabtnih kamnov dale bi se v ljudski šoli jako dobro rabiti. (V tej zadevi, t j. ako bi kak gsp. učitelj kdaj nameraval kaj ravno omenjenega in popisanega omišljevati za svojo šolo, priporočen naj bo gsp. V. Frič, Lehrmittel- und Naturalienhandler in Prag, \Vassergasse Nr. 21.) Da je bilo poleg tega za rabo v srednjih in višjih šolah razpostavljenih tudi od sile vseh mogočih stvari, se razumeva samo po sebi. Za zemljepisni uk videti je bilo brezštevilno zemljevidov raznih velikost in sestav; zemeljskili obel, telurijev in enacih pojasnil; — za zgodovino mnogo v tolmačenje tega nauka spadajočib slik; — za naravoslovje zelo veliko po natori natančno z barvami ponarejenih slik, pa tudi istinitih zbirk in podobšin vseh treh versta, kar sem ravnokar že tudi zgoraj omenil; — za risanje mnogo navodnih stenskih tabel, modelov za stereome- trijo in modelično risanje, obilno atlantov; za fiziko, galvaniziranje itd, bilo je zopet toliko aparatov, da je človek poslednjič od samega gledanja in duhtanja oterpnil, postal nekako omamljen, ter se naveličal hoje po obširnem prostoru. V oziru tako na množino, kot na mnogoverstnost in izverstnost vsega, kar je naša deržava o šolstvu izpostavila, smem konečno vendar še enkrat ponoviti, kar sem o pričetku te obravnave zapisal, namreč: Avstriji se ni treba plašiti, da bi jo glede učnih pripomočkov kaka deržava z lepo prekosila. Vsaj do 1. 1873 je gotovo nobena ni! (Dalje prih.)