Naročnina Ljudskega tedni*
ka se plačuje:
za STO In Italijo pri upravi v Trstu ul. S. Frančiška 20
za cono B pri Centru tiska v Kopru.
za Jugoslavijo pri ADIT-u v Ljubljani, TyrSeva 34 all na čekovni račun pri Komunalni banki, N. 6 . 1 * 90603 - 7 Cena listu: Ur 20. — din 15. — v Jugoslaviji In din 8 v coni B.
:i ' __ '
k s
gjSl
m
mm
mm
SiSM
;

CENA 20 lir.
Poštnina olačana v gotovini,
TRST 16. Junij» 1690
llllilllllillll

«llliilii
811
Hilli«!
811188
llllill
LETO PETO Številka 218
Spedizione in abb. post. II. gruppo
Uredništvo Ljudskega ted* nlka:
Trst, ul. Montccchl 6-11. Rokopise pošiljati na naslov u-rednlštva. Po uporabi se rokopisi, razen na izrecno željo, ne vračajo. Vse ostale dopise administrativnega značaja je treba pošiljati na Upravo listov Založništva tržaškega ti. ska v Trstu, ul. S. Frančiška 2*.

* ; > llilllii
" ; '1
I
* y -	\
iliiliiliiillliiilllill
m - m
trote Mcgajnai
K Jà W PTEfi	f hvaiah ciani {ùllìlo'imqa dluStua "tam Tom5ic„ ii £iu* \
“	A AAKIK9|9 \ Miam na ttadima ‘7. mai,, oS Ul nem blouenhke Imitale J
2
I quitti .1

Politični obzornik
Kronika
Belgijski kralj Je obiskal papeža. Zanimivo je, da je belgijska vlada o!) tej priliki odpoklicala svojega poslanika v Rimu, ki je znan anti-lecpoldist.
SkrbniSki svet je predal vprašanje Jeruzalema glavni skupščini OZN, ker sta se Izrael in Jordanija upirala izvedbi internacionalizacije.
Kekkonen, finski ministrski predsednik ie' v petek odpotoval v Moskvo. Tam so ga proti pričakovanju zelo prijazno sprejeli. Bil je tudi pri Stalinu. Kljub temu, da je Kekkonen obolel za influenco, so se pogajanja hitro končala. Sklenjena je bila pogodba za trgovinsko izmenjavo za dobo 5 let. V prvem letu bo znašala izmenjava 60 milijonov dolarjev in bo v zadnjem letu narasla na 80 milijonov.
Jugoslovansko zunanje ministrstvo je poslalo novo protestno noto Sovjetski zvezi zaradi oviranja plovbe na Donavi.
Na Cipru so odpustili nekatere grške učitelje, ker so poslali grškemu prosvetnemu ministru spomenico, v kateri so zahtevali priključitev Cipra k Grčiji.
Kralj Faruk je naročit svojim ministrom1, naj ustvarijo zaloge surovin, strojev, živil. Mednarodni položaj zahteva te previdnostne ukrepe.
Nehru je obiskal Indonezijo.
Obrambni minister ZDA Louis Johnson in Omar Bradley sta odpotovala na Japonsko, kjer naj bi po uradnih vesteh govorila z Mac Arthurjem glede sklenitve miru z Japonsko.
Preiskovalni organi so v New
Yorku predala sodišču Harry Gol-da in še dve osebi, z obtožbo, da so dajali leta 1945 ZSSR atomska poročila.
Japonska policija je napravila okrog 30 preiskav na sindikalnih sedežih. Med drugimi je aretirala tudi tri komunistične funkcionarje in med njimi Aysama Sato, predsednika deželne zveze uradnikov ia državnih- delavcev.
Egiptovski tisk javlja, da so bili razgovori med feldmaržalom Sll-mom, šefom angleškega generalnega štaba, in egiptovskimi vojaškimi in političnimi krogi neuspešni. Glasilo vafdistienega gibanja piše, da je Nahas paša «odklonil britanske načrte za odpravo britansko-angleških nasprotij».
Pravijo, da je šef italijanske misije ECA Zellerbach odstopil. Njegov namestnik naj bi bil J. Dayton.
Švedska in Danska sta zaprosili ZSSR za natančno določitev meja ruskih teritorialnih voda v Baltskem morju. Kot je znano, je poslala ZSSR Švedski noto, v kateri je izjavila, da je prepovedana plovba brez posebnega dovoljenja preko 12 milj široke cone pred sovjetsko ali po sovjetskih četah zasedeno obalo.
Indonezija se je odločila, da zaenkrat še ne bo prosila za spre. jem v OZN.
Kakor poročajo iz Albanije, so od tam odšli domov nemški in avstrijski vojni ujetniki. Ujetnike je prepeljala ladja «Plebanov». Natančno število ni znano.
Turška vlada je imenovala novo vodstvo v svoji vojski, mornarici lit letalstvu. Za vrhovnega poveljnika vojske je bil Imenovan general Kurtcebe. Javljajo, da se ta reforma ne bo ustavila samo prt vrhovih.
Cene na debelo naraščajo v Angliji.
Zapadni poveljniki so odklonili sovjetske pogoje za razpis volitev po vsem Berlinu. Odklonili so, da bi se umaknile iz Berlina čete, da bi imelo sovjetsko področje enako število predstavnikov, kot zapadna področja, ki so večja, da bi se ukinile posebne pravice nemške uprave itd.
Jaime Torres Bodet, glavni rav-
sedttÌuli'!fSk0 D0Slal pred'
kattr!.™ P?te konfenmce pismo, v
Twswass s£
so nekatere komisije glavne kor. terence prekinile delo. Zato t zaenkrat prevzet mesto glavnega
ravnatelja te organizacije La ves delegat ZDA.	e ’
Torres 'je bil glavni ravnatelj UNESCO od leta 1948. Rojen je bil leta 1902 v Meksiku. Odlikoval se je kot pisatelj, vzgojitelj, diplomat in državnik.
RAPALSKA TAKTIKA ITALIJE
v zvezi s Tržaškim ozemljem obsojena na neuspeh
Povojna Italija je s svojo bedo delavskega razreda in obupnim položajem kmetov, s propadanjem sicer visoko razvite nacionalne industrije pod vplivom vedno večje infiltracije ameriškega finančnega kapitala ter končno z rastočim obnavljanjem fašistične misel nosti tipični primer dežele, v kateri vlada reakcija v senci in po direktivah ameriškega imperializma. Vendar ni tak notranji položaj Italije njena edina značilnost. Kot privesek in eden izmed organov ameriškega imperializma ima Italija, oz .njena vladajoča buržoazija, tudi svoje imperialistične težnje, ki jim je dal Lenin najprimernejšo oznako z nazivom «cunjasti imperializem». Zločinska, oportunistična in izdajalska politika Kominforma pa ima v primeru Italije še posebno to «zaslugo», da je podpornik italijanskega cu-njastega imperializma postalo tudi ko-minformistično vodstvo italijanske komunistične partije. Vse to je že znano, saj je že vsa povojna leta, posebno pa zadnji dve, vsa italijanska diplomacija, buržoazna in kominformistična, vpre-žena v imperialistično gonjo za Tržaško ozemlje, celo za Istro in Dalmacijo.
Po trdih preizkušnjah, ki jih je italijanski imperializem doživel v zadnji svetovni vojni bi bilo pričakovati, da se bo ta imperializem unesel in dal mesta treznejši in stvarnejši politiki. Toda s starimi ljudmi tipa Sforza se jo vrnila stara politika s starimi cilji in starimi metodami, kar vse kaže na velike naloge, ki jih ima pred seboj italijansko napredno ljudstvo, da počisti doma v doglednem času, dokler ne bo prepozno, z imperialistično buržoazno navlako in lastnim oportunističnim vodstvom, ki se taki politiki udinja.
Na osnovi treh resolucij, kominfor-mistične, demokristjanske in monar-liistične se je pretekle dni začela v italijanskem parlamentu že stokrat premleta debata o tržaškem vprašanju. K razvoju ali razčiščenju tega vprašanja ni prinesla ničesar novega, potrdila je le nesposobnost italijanskih politikov stopiti na realna tla in pa absolutno pomanjkanje volje (razen besed) doseči v tem vprašanju z Jugoslavijo konkreten sporazum.
Vsako ogibanje takega sporazuma, ki bi mnogo koristil svetovnemu miru in boljšim odnosom med Italijo in Jugoslavijo, z nadaljnjim razpihovanjem iredentističnih čustev in imperialističnih stremljenj ter umetnim ustvarjanjem jugoslovanskega «terorja» proti Italijanom v coni B kaže na to, da je tako stanje «hladne vojne» z Italijanske strani zaželeno, oz, potrebno ali pa, da jo potrebno ameriškemu imperializmu in nič manj kominformizmu. Ni si sicer mogoče drugače razlagati zahteve monarhista Covellija, naj se vlada «vzdrži kakršnih koli direktnih pogajanj z jugoslovansko vlado» m naj namesto tega «zahteva od OZN preiskavo o položaju v coni B in odvzem mandata Jugoslaviji na tem ozemlju». Prav tako si ni mogoče drugače razlagati izjave kominformi-sta Nennija, da je «sporazum med Jugoslavijo in Italijo mogoč le na osnovi imenovanja guvernerja» in pa, da ima «Italija pravico revidirati mirovno pogodbo». Sa manj pa si je mogoče drugače razlagati stališče demokristjanov, ki preko Bar-toleja pravijo, da bi «ne bilo zgrešeno zaostriti položaj tako daleč, da bi prišlo do prekinitve diplomatskih od-
nosov z Jugoslavijo».
Ob zaključku te parlamentarne debate sta se povrnila na priljubljeno italijanska temo odgovorna člana vlade Sforza in De Gasperi. Izjave teh dveh so bile sicer nekoliko bolj previdne od Izjav brbljavih fašističnih senatorjev, vendar sta tako Sforza kot De Gasperi mimogrede potrdila, da gre pri vsej sedanji imperialistični protijugoslovanski gonji za načrtno politično linijo Italije. Oba sta namreč segla po izsiljevalnih sredstvih: Sforza po grožnji o «prizivu na OZN ali pa kam drugam». De Gasperi pa je
nekaj iušmarU, da je proti vojni, s čimer je očividno namigoval na možnost zadostitve svojih interesov z vojno.
Komentar Tanjuga in Kardeljeve izjave
Debata se je zaključila z odobritvijo demokristjanske resolucije, vendar pa bt praktično imel iste posledice sprejem katerekoli druge predložene resolucije. Novo, kar je ta debata razkrila jasneje kot vse dosedanje, pa je to, da
je italijanska diplomacija segla po izsiljevalnih sredstvih in po grožnjah, to se pravi ,da se je povrnila na pot, ki jo je hodila pred in ob rapalski izsiljeni pogodbi. Na to je opozoril komentator Tanjuga Nikoslav Opačič, ki Je v komentarju na to diskusijo zapisal med drugim:
Osnovna skupna črta postavljenih interpelacij in predlogov, nadaljuje O-pačič, obstaja v tem, da hočejo najti nova sredstva in metode za preprečitev vsakega sporazuma z Jugoslavijo, za onemogočenje kakršnega koli sporazuma rešitve spornih vprašanj med obema državama. Izkoriščajoč dejstvo, da niti pri italijanski vladi ne obstaja dobra volja in niti ne pripravljenost za likvidiranje spornih vprašanj na podlagi neposrednih stikov in razgovorov z jugoslovansko vlado, pozivajo tri iredentistične skupine — fašisti, monarhi, sti in kominformisti — na uporabo metode pritiska in diktata, da se z izkoriščanjem mednarodnega položaja in blokovske politike v svetu nasilno odvzame iz jugoslovanskega teritorialnega narodnostnega organizma ono, kar nikoli ni bilo niti nikoli ne bo italijansko. Linija, ki jo predlagajo te iredentistične skupine italijanskega parlamenta in ki se v ostalem bistveno ne razlikuje mnogo od uradne linije vladajočih strank, kaže, da je italijanski parlament še vedno daleč od realističnega gledanja na današnje stanje stva* ri. a posebno na današnjo Jugoslavijo, ki ne živi več na rapalskih nogah, niti se ne more impresionirati in prestrašiti s pritiskom in izsiljevanjem ali s pozivanjem na silo blokov.
O tržaškem vprašanju glede na najnovejšo izsiljevalno linijo italijanske diplomacije je bežno govoril tudi jugoslovanski zunanji minister Kardelj, ki je v političnem pododboru Ljudske skupščine dejal:
Lahko zagotavljam, da take metode in taka sredstva pritiska na vlado vse? kakor ne bodo imele nobenega vpliva« Mi menimo, da naši gospodarski odnosi z Italijo nimajo in ne smejo imeti nobene zveze s takimi političnimi vprašanji kot je vprašanje Tržaškega ozemlja».
Na vsak način pa se bo s tem prej ali slej moral sprijazniti tudi oče Rapalla grof Sforza in vsa italijanska kominformistična klika, ki še vedno plava v utvari, da se bo še sprehajala po Istri in Dalmaciji. #
pred mommo komisijo ozn za evropo so razpravljali
I
sovjetskega bloka proti Jugoslaviji
Ekonomska komisija OZN za Evropo je v Ženevi prejšnji teden nadaljevala s svojim pripravljanjem po. ročila o gospodarskem položaju »
Evropi. Na vrsti je bila razprava o sovjetski resoluciji. Jugoslovanski delegat dr. Vilfan je povedal, da je bil smoter njegovega nastopa v razpravi o sovjetski resoluciji v tem, da postavimo vprašanje: kako se je mogoče boriti proti diskriminaciji, hkrati pa voditi gospodarske blokade proti Jugoslaviji, kot to delajo ZSSR in države sovjetskega bloka. Predlagal je jugoslovansko resolucijo ki se glasi:
Ker evropska gospodarska komisija upošteva, da so bile dane protislovni Izjave s tem, kakšen pomen imajo
Schumanov načrt
zaenkrat brez Anglije
Po objavi angleške bele knjige, v j «da bo Velika Britanija kos odgovor-
kateri so zagledale luč sveta vse tiste diplomatske note, ki sta si jih izmenjali Francija in Anglija je še Attlee v parlamentu povedal, da ne bo nič zaenkrat z angleškim pristopom k Schumanovemu načrtu. Izjavit je, da Velika Britanija ne namerava predložiti svojih predlogov glede tega načrta. Dejal je, da se bo Velika Britanija pridružila, če bo ta načrt izdelan «v smislu direktiv, ki jih laburistična vlada smatra za praktične». Pripomnil je, da namerava britanska vlada pomagati in ne ovirati pogajanj.
Nato je izjavil, da angleška vlada ne sme nikoli zgubiti z vidika osnovnih gospodarskih .potreb in varnosti
Velike	. j ...	uuime do zavzel ta D
Velike Britanije ter delati na tem, v bližnji bodočnosti.
nosti, ki jo ima na vseh delili sveta».
Reakcija na to laburistično poteza je* bila v Franciji in Angliji precej, huda. V Parizu obtožujejo Lončton, da so pričeli zopet s svojo otočno politiko. Prava razjarjenost pa se kaže v Washingtonu. Zaradi takega vzdušja bo Achesonov govor, ki ga napovedujejo v petek prav gotovo zanimiv. Največ govore o tem, da Angleži «zavlačujejo rešitev» evropskega problema.
S to novo potezo je angleški imperializem pokazal, da bi se rad vzdržal in površju in se upiral ameriškemu, močnejšemu imperializmu. Kakšne oblike Bo zavzel ta boj pa bomo videli
posledice gospodarskih odnosov, ki so bili med ZSSR, Poljsko, Češkoslovaško, Madžarsko, Romunijo, Bolgarijo in Albanijo na eni strani in FLRJ na drugi strani, in ker se zaveda velikega pomena tega problema za evropsko gospodarsko sodelovanje v splošnem, poziva ZSSR, Poljsko, Češkoslovaško, Madžarsko, Romunijo, Bolgarijo in Albanijo na eni strani •ter FLRJ na drugi strani, naj predlože tajništvu komisije podatke, ki jih imajo za potrebne zaradi določitve, kakšen pomen imajo posledice gospodarskih odnosov, kakršni so bili med njimi. In poziva tajništvo komisije, da zbrano gradivo pošlje vladam vseh omenjenih držav, da bi mogle izraziti svoje mnenje in predložiti, uspoštevaje vse dobljene podatke, poročilo na prihodnjem zasedanju komiteja za razvoj trgovine.
Jugoslovanski predlog resolucije so predstavniki sovjetskega bloka večkrat napadli. Njihovi govori so pokazali pravo moralno revščino. Ob prekinitvi razprave so glasovali o sovjetski resoluciji. Bila je odbita: FRLJ se je glasovanja vzdržala.
V nadaljevanju zasedanja je po naipadih zastopnikov sovjetskega bloka na FLRJ In celo na predsednico komisije, švedsko delegatko Karin Kuk oglasil šef jugoslovanske delegacije dr. Jože Vilfan ter je dejal, da je jugoslovanska resolucija v skladu s postopkom tako po nagibih kakor po vsebini. Sprožili smo, je nadaljeval dr. Vilfan, pred to komisijo vprašanje gospodarske blokade proti FLRJ zaradi tega, ker je naloga komisije pospeševati gospodarsko sodelovanje v splošno skupno korist. Naša resolucija ne vključuje nikako akcije, temveč je od vlad, ki so v njej omenjene, odvisno, če bodo pristale naj
anketo ali ne. Sovjetski in poljski delegat sta govorila tukaj grozeče In podcenjevalno. Ta njihov način jih je že sam po sebi obsodil.
Predstavnik ZSSR Arutiunian Je znova prosil za besedo ter predrzno In naduto napadel tajništvo komisije In predsednico go. Kuk, da ne želi razvoja gospodarskega sodelovanja. Nato je naslovil psovko na račun Jugoslavije tako, da je dr. Vilfan zahteval besedo ta izjavil, da, prote: stira proti takemu ravnanju.
Glasovanje <» jugoslovanskem predlogu je bilo v torek. Bil je odbit, Jugoslovanski delegat si je pridržal pravico, da se o tem vprašanju povr-ne tudi v drugih organizmih OZN.
Zasedanje ekonomske komisije s« nadaljuje.
•MM»
V Lake Successu pa se je začela t« dni konferenca OZN za tehnično pomoč državam. Program tehnične pomoči gospodarsko slabo razvitim državam je bil Izglasovan na zadnjem zasedanju Generalne skupščin« OZN. Takrat so soglasno ugotovili, da dajanje pomoči izključuje vsako vmešavanje v notranje zadeve drža» ta da vrsto pomoči popolnoma samo. stojno določijo vlade, glede na potrebe in koristi svojih držav , Na konferenci je jugoslovanski delegat zahteval udeležbo LR Kitajske na konferenci. Predlog je bil odbit. Vendar je bilo opaziti, da bi ob prisotnosti sovjetskega bloka na tem zasedanju dosegel jugoslovanski predlog še enkrat več glasov, kot jih je. Nadalje je jugoslovanski delegat sprožil vprašanje zastopnika Koreje na konferenci. Poudaril je, da sta na Koreji dve vladi, in je zahteval, naj predsedstvo konference Izčrpno prouči to vprašanje. Tq Je bilo tudi sprejeto.
la m tu in .1 il w 1H i.
3
KDAJ BODO
mirovno pogodbo
SKLENILI
z Nemčijo ?
Tudi sedanji poljsko-vzhodnonemški sporazum nam kaže, da niti ZSSR ni na tem, da pristopi k reševanju tega vprašanja
Grotevvohlova vlada si je z legalizacijo meje na Odri in Niži nakopala težko odgovornost. S svojim dejanjem je pokazala celemu svetu, da misli javno delati proti potsdamskemu sporazumu iz leta 1945. Določili so, da pridejo nemKce vzhodne province samo «pod upravo poljske države». Vse ostale odločitve pa so si obdržali «štirje veliki» za čas, ko bodo sklepali mirovno pogodbo z Nemčijo. Zato more biti vsaka meja, pa naj si bo za saarsko linijo ali pa linijo Odra-Niža le začasna. Francoska vlada je na primer to tudi priznala, ko je sklepala sporazum s Posarjem. Sovjetska zveza, ki je kumovala poljsko-nemžkemu zbližanju, pa je dala sedaj demarkacijsti črti Odra-Niža značaj dokončne državne meje.
V Vzhodni Nemčiji prav dobro vedo, da so meje na Odri zelo delikatno vprašanje. Zato so tudi takoj po vojni odklanjali ločitev vzhodnih provinc od Nemčije. V letu 1947 so pričeli svoje stališče počasi spreminjati in v vladni izjavi Grotewohìa v Janški jeseni že moremo videti uradno
Poljska in Vzhodna Nemčija sta podpisali 7. junija kopico sporazumov. Najprej sta podpisali dalekosežni trgovinski sporazum (60% povečanje izmenjave)t sporazum o medsebojnih kreditih in blagovnem prometu, sporazum o tehničnem in znanstvenem sodelovanju med obema državama (tesnejše sodelovanje med poljskim šestletnim in vzhodnonemškim petlUnim planom). Podpisali so tudi protokol o kulturnem sodelovanju (olajšave za medsebojno znanstveno sodelovanje in izmenjavo del). Najvažnejši del sporazuma, ki je izzval v svetu največ komentarjev pa je deklaracija o legalizaciji dosedanje demarkacijske linije Odra - Niža kot državne meje. Poljsko - nemška meja na teh dveh rekah bojpodrobno določena V enem mesecu-
g L CD B U s
114 let stari leseni most'čez Reno pri mestu I.ustenau (Švica) je po gorel. Vzrok požara ni znan.
Lansko leto je obiskalo Francijo 2,900.000 turistov. V letih med obema vojnama je prišlo v Francijo leta 1929 največ inozemskih turistov (1J00.000).
Za letos kaže, da bo lansko število preseženo.
Bivši pomočnik glavnega državnega tožilca. ZDA Norman Littell je zahteval od radijskega komentatorja Drew Pearsona 300.000 dolarjev odškodnine. Pearson ga je namreč v neki radijski oddaji označil kot komunista.
Kakor poročajo iz Bruslja, je ZSSR preko svoje delegacije tamkaj prodala po vojnj. za približno 5 milijonov dolarjev draguljev.
Protj Giulianu in njegovim banditom. so pričeli 1- maja 1947 proces pri sodišču v Viterbu. Proces je bil prekinjen do 12. junija 1950, ko se je znova pričel. Večina obtožencev je še na zlati svobodi.
S pomočijo radiografije so dognali, da je znanj portret Van der Geesta, samo delno delo Van Dycka. Žarki so namreč dokazali, da je slavni umetnik narisal samo glavo, doc:im obleka in izdaje nista njego. Vo delo. S tem je delo, ki visi v londonski narodni galeriji pridobilo malo na posebnosti jn izgubilo na vrednosti.
300 oseb se je v Vidmu zastrupilo s sladoledom. Kakor izjavlja tržaški higienski urad, v Trstu ni take nevarnosti.
V	ZDA je še vedno okrog 400 in dijanskih plamen, ki štejejo skupno približno 400.000 duš. Pravijo, da In dijanci nič več ne izumirajo.
V	Barceloni fr nastala eksplozija v nekem vojašlaem skladišču. Bila je močna, da so jo čutili 20 km daleč. Nekaj vojakov je bilo ubitih.
ZSSR se sklicuje na svoje pravice na južnem tečaju, kjer sta se v pri. četku prejšnjega stoletja prva iz-krcala BellighauSen in Luzarev. tem smislu je poslala noto šestim državam, ki si prav tako laste na ta ali drugi način pravico, da odločajo o tem vprašanju.
Na postaji Kumanodaira (Japonska) se je nenadoma vdrla zemlja, Pri tem je bilo 23 oseb mrtvih, 22 ranjenih, 24 pa jih je izginilo.
Upor je nastal v ječi mesta Patia. la (Indija). Stražniki so ubili 6 seb, 14 pa ranili.
V	A,ngliji so obsodili očeta, ker je 'dovolil svojemu sinu, da s petimi leti starosti tekmuje na motornih dirkah. Njegovega ugovora, češ da se je njegov sin že z 18 meseci vozil na posebnem majhnem motorju in da je sedaj že zelo iskvšen sodniki hišo hoteli sprejeti.
priznanje te «meje miru». Zato je Piede pozdravil Ulbrichta, ko se Je vrnil iz Varšave z besedami, da se Je varšavskim sporazumom zaključilo temno obdobje zgodovine». Nemški tisk, ki izhaja s sovjetskim dovoljenjem ima sedaj težko nalogo, da o tem prepriča svoje bralce. «Naša naloga je — piše Nachtexpress» — objasniti vsakemu Nemcu, da mir in prijateljstvo s Poljsko predstavljata pogoj za uspešen razvoj naše dežele, da sta pogoj za obdržanje svetovnega miru». Nadalje govori, da to dejanje ne predstavlja kršitve potsdamskega sporazuma, katerega vsebina je prav za prav priznani© meje na Odri in Niži. Ce bi se zavezniki ne odločili za novo mejo, bi bilo nerazumljivo, zakaj so dali Poljski pooblastilo, da preseli prebivalstvo vzhodnih provinc «njihovo novo nemško domovino». Nikdar se ne prične z masovnim preseljevanjem, 6e se misli pozneje to svoje mnenje spremeniti...
Zanimivo Je tudi, da je Ulbrlcht izjavil ob svoji vrnitvi, da je varšavska deklaracija prav za prav šele začetek. V kratkem bo sledil podoben sporazum s Češkoslovaško (priznanje sudetskega dejstva bo zopet težak problem za uradno časopisje v Vzhod, ni Nemčiji) in pozneje z Madžarsko. Vzhodnonemška delegacija bo odšla na Kitajsko. Pri Ulbrichtovem govoru je bil prisoten tudi Grotewohl,, ki je
politike nadaljuje v začetni smeri» in je povedal, da upa s tem doseči «znatne impulse na gledanje naših ljudi na Zahodu». V nemški demokratični republiki ne bodo gradili nobenih velikih kulis, kakor to delajo v obliki investicije tujih kapitalov v Zahodni Nemčiji. Tukaj bo izvršeno pošteno in prepričljivo delo...
Vključenje Vzhodne Nemčije V. politiko blokov se je javno pričelo na gospodarskem polju. Pozneje bo sledilo javno tudi ostalo. Glasilo sovjetske okupacijske oblasti «Taegliche Rundschau» postavlja varšavsko de-klaracijo v zvezo z Adenauerjevo zunanjo politiko, ki si je postavila za cilj vključenje zvezne republike v zapadno skupnost. «Pristop Zahodne1 Nemčije v Evropsko zvezo ter sodelovanje s Sclmmanovim načrtom sta dobila svoj odgovor v Varšavski deklaraciji in sporazumih».
Poljsko - nemške sporazume so obširno komentirali po svetu. «Le Monde», ki ima dobre zveze z zunanjim ministrstvom, pravi:	«Niti	poljska
vlada niti vlada Vzhodne Nemčije nimata nobene pravice potegniti nove nemške meje; to je naloga mirovne pogodbe». In nadaljuje, da «nemški komunisti niso mogli ravnati druga-če. Prav gotovo pa je, da bodo izgubili še tisto popularnost, ki jim Je še ostala v Nemčiji. Vzhodna Nemčija ne bo mogla več rivalizirati
V Washingtontt so Izjavili, da pomeni varšavski sporazum kršitev potsdamskega sporazuma. «Ameriška vlada ni nikoli v preteklosti priznala linije Odra-Niža za dokončno nemško vzhodno mejo in ne prizna tudi sedanjega koraka poljske vlade in vzhodnonemške uprave». Foreign Office Je zavzel svoje stališče že 7. junija. Anglija, je izjavil glasnik angleškega zunanjega ministrstva, ostaja na svojem stališču, po katerem Je rezervirana odločitev glede nemških mej, vključno njene vzhodne meje, samo mirovni konferenci. Pri tem spominja Foreign Office na Stalinovo izjavo iz julija 1945. V njej Je šef sovjetske vlade prav tako zastopal stališče, da mora biti prepuščena odločitev glede linije Odra-Niža samo mirovni konferenci.
* s!: *
Ko danes ocenjujemo ta korak sovjetske diplomacije, tedaj ne moremo trditi drugače, kot da je Sovjetska zveza pristopila prav tako k enostranskemu reševanju svojih koristi v Vzhodni Nemčiji, kot ZDA in njeni sateliti v Zahodni Nemčiji. Tudi njej gre predvsem za to, da utrdi svoj gospodarski in politični položaj na Poljskem in Vzhodnonemški republiki, kot ZDA v Franciji in Zahodni Nemčiji. Da je ta korak v interesu sodelovanja In miru v svetu, tega ne moremo trditi. Na vsak način pa nam kaže, da je mirovna pogodba z Nemčijo danes še dalje, kot je bila včeraj. Besede enih in drugih o združitvi Nemčije in sklenitvi mirovne pogodbe so pa samo visokodoneče fraze, ki nimajo nobene zveze z dejanskim stanjem in seveda tudi ne z namerami enega kot drugega bloka.
crai
iz tržaških listov
«Unità» je objavila v torek članek pod naslovom: «Obisk v Lju* skem domu. Jugoslovanski «turisti» v spremstvu UDB. Agentje so v; naglici odstranili obiskovalec, da ne bi govorili z meščani»,
*»»
Ze sam naslov članka nam pove dovolj, za to nam ni treba omenjati bedarij v članku samem. Ti jugoslovanski turisti pa so bili Goričani in številni beneški Slovenci; iz Jugoslavije ni bilo nikogar. «Cittadini in popolani», kakor jih imenuje ■L’Unità», pa so bili razni Spadari in njemu podobni aktivisti, ki so seveda pribiteli na ukaz «prepričevat» Benečane in Goričane. Toda njih prepričevanje Je klavrno propadlo, ker so beneški Slovenci zmetali na kup ves njibov umazani papir, ki so jim ga pri vratih vsilili v roke.
«Unità» je delala za dan vidalijev-ske meksikanske kulture pretekli četrtek tole reklamo: «Potem ko se bo vsakdo napojil in dobro natlačil (nažrl), v raznih kioskih, bo lahko tudi obilno prebavljal. Poleni pa bo lahko po domače že štirikrat poskočil».
tlw-K-
Takšen je torej po njihovih samih besedah dan njihove kulture!
»sij. i/i »jvavv*» -vuv»* >-«» wwvwiz»»»	jv < v • j «»	» * c- wvr
izrazil svojo željo, da se «linija naše | Zapadno Nemčijo».
Prerokujejo spremembo v Foreign Officeu
Bolezen in neesnehi
tarejo že starega Devina
Vsaka vlada, ki je pod takim političnim ognjem, kot je sedanja v Angliji, se mora na svojo mi-nistrslco ekipo popolnoma zanesli. Bevin prav gotovo ne preživlja leta, za katerega bi se lahko pohvalili da je imel si-ečno roko v zunanji politiki. To kažejo tudi njegove zunanjepolitične težave in seveda tudi neuspehi. Poleg tega je še bolan. Prišlo je že do tega, da je opozicija javno zahtevala njegov odstop.
Lahko bi se Bevin, stari mož, še malo pomladil in ostal v Foreign Officeu na krmilu- Toda ko se je že enkrat pričela kampanja z namenom, da nek minister odstopi, ker ni zdravstveno na višini, tedaj to pomeni v tem vprašanju žeto diskretni Angliji,
veliko. V tem položaju skorajda ne zadostuje več, da prizadeti državnik in njegovi ministrski kolegi izjavljajo, da je v popolni posesti svojih sil. Ministrski predsednik se mora danes varovati očitka, da nima naslednika in še vedno zaupa v. Bevina, čeprav ima na razpolago ljudi, ki bi mogli prevzeti njegov urad.
Ves ta boj se seveda odigrava v senci in ne na odprti tribuni. Zaradi tega je članek v «.News Cronicle», ki ga je napisal o lem vprašanju Francis Williams, bivši Attlecjev svetovalec posebnega pomena. Williams pravi, da bi ne bilo nič čudnega, če bi ta «kriza« trajala tudi eno leto ali dve. Povedal ne bi nič novega, če bi ne imenoval treh, katerih eden bo verjetno Bevinov naslednik. To so Bevan, Cripps in Morrison.
Aneurin Bevan je izmed teh treh mož najmočnejši in ima največ fantazije. Kdor vidi v njem samo voditelja levega krila laburistične stranice, veliko izpregle-da. Bevan je vodil med vojno opozicijo proti Churchillu in je bil proti politiki Teherana in Jalte. Bevan je vrgel ie Churchillu v obraz, da je vedel takrat da ima on prav. Bevanovo ime bi zadostovalo, da pride 2« konservativno opozicijo v. parla-metu do slabih časov. Š svojo preteklostjo bi imel tudi zagovornike v ZDA.
Sir Stafford Cripps je imel pred razvrednotenjem možnosti za prevzem Foreign Officea; vendar pa se je potem umaknil v ozadje in ni bil tudi zdravstveno v najboljši formi. Da bi nadome-
Kampanja laži proti pomiritvi
Tržaški občinski svet je v torek 14. junija na svoji četrti seji pomladanskega zasedanja zaključil razpravljanje o coni B in sprejel resolucijo, ki so jo v tem pogledu predlagali demokristjani. Za resolucijo je glasovalo 38 svetovalcev, proti njej pa 20.
Ta seja je bila najbolj burna, i-ar jih je bilo do sedaj, ker je tov. dr. Dekleva, predstavnik Ljudske fronte, v svojem, govoru razkrinkal klerofašistično in komlnformlstično gonjò proti ljudski oblasti v coni B. Med njegovim govorom je občinstvo skupno z občinskimi svetniki večine in vidalijevske frakcije naravnost Podivjalo in tulilo, razni svetniki pa so poleg tega vpadali v govor tov. Dekleve z medklici. Pri tem se je najbolj odlikoval slovenski kominformist stane Bidovec, ki je zmerjal v slovenščini tov. Deklevo z najbolj ogabnimi izrazi.
Tov. Dekleva je dejal, du ima diskusija v občinskem svetu samo namen sprožiti nov val hrupa in vika, nov val laži in nič drugega kot laži proti coni B in posredno proti FLRJ. S temi diskusijami se hoče ustvariti v naši coni ozračje napetosti In preprečiti pomirjenje na tem- kočljivem sektorju; pomirjenje, ki je nujni pogoj za konstruktivne in koristne sporazume.
Tov. Dekleva je dejal, da so bili v volitvah v coni B poraženi vsi oni, ki so nameravali privesti istrsko ljudstvo na Unijo, nasprotno ljudski oblasti, in vsi oni, ki niso izbirali sredstev, da bi oddaljili ljudstvo od volišč. Vik so zagnali že tedaj, ko je bil objavljen volivni zakon. Nasprotniki ljudske oblasti v coni B se seveda ne morejo sprijazniti s stvarnostjo in so zato skušali in skušajo ustvariti v javnem mnenju prepričanje, da so volivni rezultati plod terorja in sleparij. Tov. Dekleva je nato naštel vrsto laži, ki jih je širil tržaški in italijanski tisk in dejal: «Ne razumem miselnosti onih, ki so sl predstavljali, da se bo Istrsko demokratično ljudstvo obrnilo proti ljudski oblasti, če pomislim na trpljenje tega ljudstva tako pod avstroogrskim režimom In še posebej pod fašističnim. V resnici si ni mogoče predstavljati, da bi sl slovensko, hrvatsko in italijansko demokratično ljudstvo želelo povratek časov škvader, požigov vasi in prelivanja krvi. Ali je sploh mogoče, da bi sl ljudstvo, in še posebej slovensko, želelo povratka časov, ko so mu bile odvzete šole, prepovedana uporaba materinščine v uradih in celo v javnih prostorih, da bi sl želelo povratek časov, ko mu je bila zaprta pot do služb v javnih uradih, kakor se v praksi še vedno dogaja tu pri nas? Ali mislite, da si želi istrsko ljudstvo povratka v tiste razmere, ki še vladajo v Slovenski Benečiji? Ali je mogoče, da bi ljudstvo cone B volilo za socialne razmere, v katerih je prisiljeno živeti 20.000 brezposelnih, oz. onih 27.000 upokojencev, ki tu v Trstu prejemajo po 2 do 9 tisoč lir mesečno?»
Tov. Dekleva je nato naštel, kaj vse je zgradila v Istri ljudska oblast, nato pa s točno dokumentacijo pobil številno laži tržaškega in italijanskega reakcionarnega in komlnformističnega tiska. Dokazal je, kako so italijanski šovinisti grozili raznim ljudem ob volitvah. Končno je tov. Dekleva razkrinkal licemerno stališče KPI do tržaškega vprašanja. Stališče Slovansko-italijanske ljudske fronte je, da je treba rešiti to vprašanje v interesu slovenskega in italijanskega ljudstva med Italijo in Jugoslavijo. To je edina rešitev, ki lahko zajamči na tem sektorju mir v korist vseh demokratičnih sil sveta.
stili bolnega ministra s prav tako bolnim, nima nobenega pomena. Pravijo, da se mu je v zadnjem času zdravje izboljšalo. On je med kandidati tisti, ki se more nasloniti na svoje zunanjepolitične izkušnje in je še vedno najbolj bistra glava med vodilnimi možmi laburističnega režima.
Morrison je že toliko časa namestnik ministrskega predsednika, da ima največ vzgledov, ima vpliv pri raznih strankah, je pameten in zna biti tudi rafiniran. Notranjepolitično stoji tako desno, da ne bi delal nobenih preglavic konservativcem. Samo eno napako ima: laburisti ga potrebujejo za vplivni boj. V tem nima naslednika in verjetno, da Od
bo più morebitni prihodnji volivni zmagi laburistov Attlee poplačal z mestom zunanjega ministra-
Drugi morebitni kandidati so še: notranji minister Chiiter Eden in Dalton-, lei je dolgo časa služil na zunanjem ministrstvu. Drugi kandidati pa so Me Neil, sedaj minister za Škotsko in glavni državni tožilec Sir Harileg Shawcross.
Podobne težave kot Attlee ima tudi Churchill. Tudi v konservativnem vodstvu primanjkuje ljudi velikega formata. Toda opoziciji ni potrebno imeti prav takb kot vladi dve garnituri na razpolago. Ona se sama bop, da pride na vlado.
tv.
L i u ds ki TEDNIK
Kronika
Bolni na pljučih v bolnici pri Sv. Mariji Magdaleni so proglasili gladovno stavko, ker so jim dajali slabo in nezadostno hrano. S stavko so dosegli, da so jim hrano izboljSali in da bodo imeli odslej svojega zaupnika, ki bo posredoval med njimi hi upravo bolnice.
Kominformistke, ki se pripra ■ Ijajo na svoj «kongres», so v torek zvečer napadle v tiskarni v Ul. Montecchi 6 tovarišici Spelo in Janko, ko sta šli na uredništvo «Primorskega dnevnika». Ob odločnem nastopu tovarišic pa so jo te «junakinje» sramotno odku-rile.
V svoji gonji proti kolonijam v Sloveniji so začeli kominformi-sti pošiljati tudi staršem pisma, naj ne pošiljajo svojih otrok v Slovenijo. Njih gonja pa nima uspeha.
Tik pred pričetkom izpitov so
dobili dijaki 2 razreda višje kla-sične gimnazije obvestilo, da bodo morali polagati izpite v Gorici, češ da se v Trstu ni mogla sestaviti potrebna komisija. Starši dijakov proti temu odločno protestirajo.
Planinsko društvo priredi 25. t. m. izlet v Trnovski gozd, na Kucelj in Golake preko Ajdovščine. Povratek skozi Novo Gorico. V nedeljo 18. t. m. pa priredi izlet na Ivanac v Beneško Slovenijo.
Delavci petrolejskih podjetij Standard in Shell Italiana Benzina Petroleum so v ponedeljek stopili v polurno protestno stavko v znak solidarnosti z italijanskimi petrolejskimi delavci, katerim nočejo povišati mezd.
Policija je aretirala 23-letnega Maria Visintina iz Scala Santa št. 32, ki je na križpotju pri Mi-ramaru kradel iz avtomobilov in z Bambrett razne predmete. Mož je imel smolo, ker je vedno kradel na istem mestu.
V	Tovarni strojev so napravili .«čistko» vseh napisov politične
vsebine in vseh političnih znakov. Proti temu niso Enotni sindikati podvzeli nobene akcije. Delavci so sicer protestirali in nič drugega. To je še en dokaz, kakšno pasivnost je uvedel v tovarne kominformizem.
Planinsko društvo v Trstu bo tudi letos od 15. julija dalje organiziralo letovanje na Bledu z zelo ugodnimi pogoji.
Na Opčinah bo podjetje «Tor-raquila» začelo izdelovati tri vrste vžigalic; ki bodo služile za izvoz v Levant.
V	Trstu bodo končno odprli tobačno manufakturo za prebiranje tobaka, kjer bo dobilo zaposlitev okoli 300 žena. Ameriško podjetje «American Tobacco» je imelo namen zgraditi tobačno tovarno, kjer bi delalo 3.000 delavk in delavcev, toda italijanski monopol se temu protivi.
Na križišču Ulic Carducci in Sv. Frančiška se je ameriški jeep zaletel v motociklista Santa Cer-vija ter ga podrl na tla. Cervi si je pri tem zlomil desno nogo in se bo moral zdraviti 50 dni v bolnici.
Ljudje okoli «Demokracije» so
poslali raznim slovenskim delavcem pisma, v katerih vabijo delavce, naj pristopijo k neki profesionalni zvezi, ki bo seveda protikomunistična. Delavci pa ne bodo nasedli tem provokacijam, ker dobro vedo, za čigavo maslo gre.
Širši okrajni odbor OF za II.
okraj je imel pred kratkim sejo, na kateri so razpravljali o važnih perečih vprašanjih. Ugotovili so, da je članstvo OF naraslo in da je vedno več ljudi, ki simpatizirajo z našim gibanjem. Na Sko-Ijetu se položaj popravlja, v Ko-lonji se ljudje vedno številneje obračajo na našo stran, v Lo-njerju so se skoraj vsi vaščani opredelili za OF.
Policija je prijela 23-letnega Danila Vouka iz Sv. Martje Magdalene Spodnje št. 88, ki je kradel iz grobnic judovskega pokopališča bronaste predmete. Nakradel jih je v vrednosti pol milijona lir. Policija je več noči prežala na tatu ter ga končno našla.
Iz statistik je razvidno, da so se cene raznim življenjskim potrebščinam v maju zvišale. Med drugim se je podražilo tudi meso.
Z motorjem se je na cesti med Opčinami in Prosekom ponesrečil tov. Husu Milan. Pri padcu je odnesel lažje poškodbe.
V Ulici Bramante je avto, ki ga je vozil 27-letni Michelazzi Gualtiero iz Ul. Bàtterà 26, povozil 6-letnega otroka Marinija Marina, ki je preskočil cesto.
«Dan slovenske kulture» dokaz brezuspešnosti raznarodovalne politike tujcev
Enotnost vseli Slovencev
glavni pogoj za politično in kulturno rast
Dan slovenske kulture je bil mogočna manifestacija ustvarjalnih sil slovenskega ljudstva na Tržaškem ozemlju in vseh zamejskih Slovencev sploh. Bila je to kulturna manifestacija, kakršne v teh povojnih letih v Trstu še nismo videli in katera je v nas vseh, ki smo jo občudovali, vzbudila občutek moči in tesne povezanosti vsega slovenskega ljudstva.
Na tem velikem prazniku naše pesmi in naše folklore smo se sešli vsi zamejski Slovenci: Tržačani. Istrani, Goričani, Benečani in Korošci ter skupno s predstavniki svobodne domovine čutili in potrdili, da smo eno, da smo veje istega drevesa, da ne bo nikoli nikomur uspelo odtrgati nas od naše matične domovine, da ms krivične meje ne bodo mogle nikoli ločiti. Ta festival nam je pokazal, da bomo živeli in se razvijali kljub vsemu pritisku, kljub vsem oviram, ki nam jih postavljajo na pot, če bomo obdržali tesne vezi z domovino in črpali iz nje življenjske sokove. Naše prepričanje o tem je bilo še posebej potrjeno ob prihodu velikega števila beneških Slovencev med «os, tistih Slovencev, ki se niso še nikdar v zgodovini učili pisane slovenske besede. Udeležba 'teh Slovencev na dnevu slovenske kulture nam je pokazala, do se tudi oni polagoma a vztrajno prebujajo in da bodo na naših skrajnih mejah skrbno čuvali slovenstvo.
Za nas tržaške Slovence in za vse demokratično gibanje na Tržaškem ozemlju na splošno pa ima ta naš veliki praznik tudi globok političen pomen. Dan slovenske kulture je skupno z mogočno irrpslavo prvega maja za nas velik. Ti dve manifestaciji sta nam pokazali, da se kljub vsemu terorju, kljub vsej gonji združenih šovinistov in kominfo-rmistov naše gibanje nenehno krepi, da smo dokončno preboleli težki položaj, v katerega nas je spravila resolucija injormbiroja na političnem in na kulturnem polju. Vsakdo je v nedeljo videl, kako naša moč raste, kako se naše kulturno življenje vedno bolj razvija, kako
| so zlasti vsi poskusi kpminfermi-stov, da bi preprečili našo rast in uveljavljenje, jalovi, kako jim ljudstvo vedno bolj obrača hrbet.
Moč našega gibanja in šibkost kominformisto-v se kaže že v tem, da niso več sposobni organizirati nobene večje kulturne manifestacije in da je vse njihovo delo le destruktivno, da gredo vsi' njihovi napori za tem, da bi onemogočili ali vsaj zavirali naše manifestacije. Zato njih opičje posnemanje naših kulturnih manifestacij, zato prekrivanje naših, lepakov in nekak njihov dan kulture, organiziran istega dne, da bi odvrnili ljudstvo od udeležbe dneva slovenske kulture. Natrpani stadiali Prvega maja, navdušenje našega ljudstva ob vsej tej lepoti, ob lepoti naše pesmi, naših noš in plesov so tem razbijačem najbolj učinkovit odgovor, ki ga ne bodo zlahka pozabili.
Dan slovenske kulture pa je tudi pokazal, da je slovenska kul-
Dan slovenske kulture je bij za nas vse velik praznik. Vsi napredni Slovenci so to čutili in nestrpno pričakovali tega dne. Ze dan pred tem praznikom ie vladalo med nami svečano razpoloženje, ki je prišlo v večernih urah na stadionu «1. maj» krepko do izraza. Pri hajali so med nas bratje iz Koroške, Goriške in Benečije, ki so jih hiteli vsi prisrčno pozdravljat. Vse se nam jq takrat zdelo nekam domače in vsem nam is bilo toplo pri srcu. Se posebno smo se razveselili velikega števila Benečanov, ki so prišli pravzaprav prvič med nas. In največ jih je bilo med njimi s skrajno zapadme-ga dela Slovenske Benečije, s Tera iz vasi pri Ahtemi.
V$e to svečano razpoloženje in vsa ta prazničnost se je že stopnjevala ob predstavi drame Mire Pucove «Ogenj in pepel», ki nam je živo prikazala dni naše osvobodilne borbe.
V nedeljo dopoldne je bila otvoritev razstave «Naši kraji in ljudje». dvoril jo je s kratkim govo-
tura bila vedno ljudska, da je bila vedno tesno povezana z življenjem ljudstva, kar je poudaril v svojem pozdravu tudi tov. Petronio, in da je bila zato v svojem, bistvu vedno napredna. Ravno zato pa ni naša kultura nikoli bila. prežeta z mržnjo do sosednih narodov, ni poznala šovinizma, ni se zapirala sama vase, temveč se je ob kulturi drugih narodov o-pljala ter s svoje strani prispevala k bogatitvi drugih kultur.
Dan slovenske kulture je zapustil v na.s zelo globoke vtise življenjskosti in sile našega ljudstva. Spomin na ta praznik nam bo vedno v. bodrilo in vzpodbudo za naše bodoče delo, saj smo ta dan vsi videli, da ne bo nikomur, uspelo zavreti naše rasti, našega kulturnega razvoja, da bomo z našo borbo končno dosegli pravice, ki nam pritičejb in uresničili naše stoletne ' težnje po združitvi vsega našega naroda v skupini domovini •
rom tov. prof. Ravbar, nakar sp pionirji zapeli več pesmi. Razstava nam je odkrila mnoge lepote naših zamejskih krajev: obeh con Tržaškega ozemija, Goriške, Benečije, Kanalske (Johne, Koroške. S/.ovilni obiskovalci se kar niso mogli načuditi vsem tem lepotam, nakopičenim v tako majhnem prostoru, ki pa je v slikah živo prikazoval in povezoval vse neosvo-bojene dele naše domovine.
Popoldne so kljub hudi vročini in pripeki hiteli ljudje cd vsepovsod) ie mnogo pred začetkom prireditve na stadion «1. maj». Stadion je bil natrpan z gledalci, tribune so bile nabito polhe, za tribunami in ob straneh so stale goste vrste ljudi, nihče ni hotel zamudit; te naše mogočne manifestacije.
Pričela se je rfcvifia narodnih noš. Prve so prišle Skecienjke, nato so se vrstile ziljske, gorenjske, tržaško okoličanske, istrske in vipavske narodne noše. Po reviji so se posedle sredi stadiona in zdelo se nam je, da gledamo veliko pestro živobarvno rožo.
Spregovorili sq predstavniki raznih prosvetnih zvez in izrazili čustva, misli in želje Svojega ljudstva. Prvi jo pozdravil goste in tržaško ljudstvo v imenu SHiPZ tov. dr. Budal: «Današnje prireditve naji poudarijo tesno povezanost vseh zamejskih Slovencev z njih' matičnim narodom. Dan slovensko kulture bodi pregled našega prizadevanja in našg borbe, da se razvijemo kot narod tudi tam, kjer se politične meje še no krijejo z jezikovnimi. Ta praznik naj pripomore k boljšemu spoznavanju bratov z brati in k polnemu pro-s vet ne« mi in kulturnemu izživljanju od Drave do Jadrana.
Naša beseda, naša pesem, naše npše so izraz 'duševnega bogastva, ki so'ga Slovenci nakopičili v teku stoletij ; kljub' neprestanim tujijn poskusom, da bi naše bistvo popačili ali celo uničili».
V italijanšičini je pozdravil tov. Petronio, nato pa je spregovoril predstavnik Ljudske prosvete Slo-
venije tov. Boštjančič. Govoril je o velikih naporih slovenskega ljudi stva v svobodni domovini za dvig iz Industrijske ir» kulturne zaostalosti, o velikem napredku na kulturnem in prosvetnem polju, o tisočih novih kulturnih skupin in društev tsr obljubil vso podporo slovenskega naroda naši borbi Zaključil je svoj govor: «Ne bomd odnehali prej, dokler ne bo sleherni Slovenec, ki ljubi svojo domovi--no, svoj materin jezik, svojci kulturno dediščino, svoboden, dokler
«Stehvarji» iz Brace na Koroškem so se tržaškim Slovencem predstavili kot odlični jahači. Se bi jih želeli videti med nami.
he bo premagana laž. kleveta in nasilje». Potem je spregovoril it. imenu Zveze sindikatov Slovenije še tov. Jože Plevnik.
Tov. dr. Franc Zwitter je dejal, da se koroški Slovenci v Trstu ču2 tijo kakor doma in da So s tržaškimi Slovenci enakih misli. «Naj dan slovenske kulture v Trstu pove vsem, ki bi nas hoteli razna-roditi, da so ozemlja deljiva, a ljudstvo ni deljivo. Naše kulturne enotnosti ne morejo ovirati umetne meje. Enotnost nam je globoke V srcih».
V imenu goriških Slovencev je spregovoril tov, Nanut: «Za nas iPrtimiorske Slovence so nastopila včasih razdobja, ko s0 nas zasužnjili, hoteli zatreti in uničiti. Zdrava globoko ukoreninjena kulturne rast pa nikoli ne more usahniti ih zato smo kljub zatiranju in raznarodovanju ostali še tu zvesti in neomajni v borbi za svoj£ pravice».
Sledil je nastop pevskih zborov. Prvi je nastopil barkovljanski pevski zbor «Matjašič», nato «Vodnik» iz Doline, pevski zbor iz Podgore, «Ivan Cankar» iz Trsta «Oton Župančič» iz Kopra «Ivan- Vojko» s Proseka - Kontovela, pevski zbor iz Standreža in «Sk^jnperle» jz Trsta. Vsak pevski zbor je zapel, po dve pesmi, ki so žele navdušeno ploskanje zaradi svoje dovršenosti. Se prav posebno je ljudstvo nagradilo s ploskanjem koroške brate,
Raki ie potekal veliki praznik
nuprm TEDNIK
5
■Dnevu slovenske kulture» so prinesli pozdrave zastopnik SHPZ tov. dr, Budal, predstavnik demokratičnih Italijanov tov. Petronio, zastopnik Koroščev dr. Zwtter, zastopnik Goričanov tov. Nanut, zastopnik Ljudske prosvete Slovenije tov. Boštjančič in zastopnik Prosvetne zveze iz Kopra tov. Marjon.
Nadaljevanje s 5. strani ki so zapeli štiri lepo ubrane pesmi. Le škoda, da so se njihovi mehki glasovi na velikem stadionu nekam razgubili. Potem so še mogočno zadonele tri pesmi: «V nove zarje», «Naša vojska» in «Le vkup, uboga gmajna», ki so jih zapeli združeni tržaški pevski zbori in nam tako pokazali, kako se naše prosvetno delo krepi in širi, kako raste število naših pevcev.
Folklorni nastop
višek veličasfnega dneva
Najbolj pester del programa so bili folklorni plesi. Vsi, kar nas je bilo na stadionu, smo bili naravnost očarani od vse te lepote, od živih barv, od valovitih in poskočnih kretenj plesalcev. Pred našimi očmi se je zgrinjala kot v zgovorni sliki vsa lepa Slovenija, od' Koroške do Istre, plesalci so nam pričarali pred oči življenje našega ljudstva od Panonske nižine do morja.
Okoličanski ples, ki ga je izvajala tržaška folklorna skupina, nas je s svojimi mirnimi in ubranimi gibi spominjal na valovanje našega Jadrana, nas prenesel v našo preteklost in nam potrdil, da nas he bodo mogli s te.h kraških tal nikoli izriniti.
Nič ne pretiravamo, če povemo, <3a nas je najbolj navdušil gorenjski ples. Tako domač je bil in lep. Itepo in barvite gorenjske narodne noše, krivci na fantovskih klobukih, vriskanje iz fantovskih grl so nas povedli v lepo in slikovito Gorenjsko, spomnili so nas na vriskanje fantov, ko gredo na nabor in na rože na oknih. In krivci na klobukih so nam pričarali vrhpve Ijora, kjer med rušjem ruševec dvori svoji samici. Tako vesel, poskočen, poln življenja je bil ta ples, da je vse gledalce prevzel. To navdušenje je še naraslo, ko je ostal neki plesalec sam z metlo, nato pa vse plesalce pometel z odra
Ta slikoviti ples je izvajala ljubljanska folklorna skupina «Tone Tomšič», in ljudstvo jo je nagradilo z burnim ploskanjem, celo med blesom samim.
Ista skupina nam je prikazala tudi panonski svatbeni ples in prekmurske delovne plese. Svetle narodne noše y svatbenem in delovnih plesih so nam pričarale pred oči prekmursko nižino in rumena polja z žarečim valovitim Žitom.
Plesalci so plesali ljubko, ubrano in mirno in jg bil ta ples pravo nasprotje z gorenjsko živahnostjo. Tudi ta dva plesa sta nas naravnost očarala in nam prikazala po sebno lepoto našg skrajno vzhodne zemlje.
Zelo domače in pristne so bile Koroške narodne noše iz Ziljske doline. Prikazale so nam izročila naših severnih koroških bratov, ki trpe neosvobojeni kakor mi, prika-
zale ono lepo koroško zemljo, ki je bila prava zibelka slovenstva, nam pričarale pred oči lepa koroška jezera in tihe doline med gorami. Otožni smo zato postali, toda to otožnost so nam koroški fantije kmalu pregnali s svojim vriskanjem, ko so zajahali konje kar tako brez sedla in ostrog, da bodo začeli s «štehvanjem». Ljubka koroška dekleta so jim nesla na pladnjih vina, koroški pevski zbor je zapel in pričela se je prav dirka s konji. Na sredi stadiona je stal na drogu čeber in koroški fantje so v divjem diru udarjali z malimi kiji pa čebru, dokler se ni razletel na drobne koščke. «Stehvanje» je bila za nas nova in zato silno zanimiva stvar. Zato so ji vsi napeto sledili in se navduševali nad Korošci, ki so, čeprav brez sedla, tako divje in spretno jahali.
«Stehvanje», ki ga je izvajala folklorna skupina iz Drnce v, Zilji, je po mnenju Ziljcev običaj, ki se je ohranil iz časov borbe proti Turkom. Drugi pa pravijo, da je to ostanek drevesnega kulta.
Ista skupina je zaplesala še «Visoki rej», ki ga na Koroškem ple-
šejo pod lipo in ki lepo izraža značaj koroškega ljudstva.
«Brsko opasilo», ki ga je prikazala dekanska folklorna skupina, nas je peljalo y istrsko vas in nas seznanilo z istrskimi običaji. Štirje «partnerji» so nas s svojimi steklenkami vina spomnili na istrske vinograde in na yedrino ter šegavost istrskih ljudi, sam ples Pa na veselje, ki se mu ljudstvo predaja po težkem in napornem delu.
Tržaška folklorna skupina nam je ponovila Stilizirani ples pod mlaji, ki smo ga že videli 1. maja in ki je tudi vse gledalce ponovno navdušil spričo njegove dovršenosti in skladnosti gibov. Hvaležni smo bili tudi folklorni skupini slovenskih tržaških srednješolcev, ki nam je y bogatih narodnih nošah prikazala srbska in hrvaška narodna kola ter nam s tem pokazala folklorno bogastvo naših južnih bratov.
Ko se je nehal spored, se ljudstvo kar ni moglo odtrgati od stadiona, na katerem je ostalo še pozno y noč navdušujoč se nad prekrasnim dnevom ih res velikim nepozabnim doživetjem.
Folklorna skupina iz Dekanov v Slovenski Istri Je dovršeno prikazala istrski narodni ples, im enovan «BrSko opasilo».
PO A STGii© AMERIŠKEM PORROCJi STO
Domjo
Naša vas je zelo raztegnjena, hiše so raztresene, del vasi spada Pod dolinsko, del pa pod tržaško občino. Tudi ljudje so se naselili sem z raznih vetroy tako da so poleg domačinov ljudje iz Istre, Furlanije in Italije. Pri nag se vsi ti ljudje sicer niso nikoli sovražili, toda bili so drug do drugega brezbrižni. Enotnost med nami vsemi pa je ustvarila narodnoosvobodilna borba, Ta enotnost se je Po vojni še bolj laepila. Politično in prosvetno delo je zaživelo in v kratkem času smo že leta 1045 ustanovili kulturni krožek Mirko Ivam-Kralj, ki je imel 240 članov, svoj pevski zbor in dramsko družino, ki je večkrat nastopila. Ker nismo imeli pevovodje, se je potrudil in žrtvoval tov. Hrvatič, ki je s svojo dobro voljo in prizadevnostjo učil peti pevski zbor. Živahno je bi-
Skupina Slovenk iz Skednja v narodnih nošah
lo tudi delovanje mladine, žena in SIAU.
Toda prišla je resolucija in tudi pri nas je vse izumrlo. Sedaj yse prosvetno delo, spi, mladina! jg opustila vsako delovanje, postala je apatična in se zanima la za plese in za igranje kart, za kulturno delo pa ji ni nič mar. Tudi organizacija žena nič ne deluje.
To mrtvilo pa je trajalo že dovolj časa in marsikdo pravi, da bi se morali zopet združiti in obnoviti naše prosvetno in politično delo. Vedno bolj se ljudje zavedajo, da se da marsikaj le z enotnostjo doseči. Zato se tudi radi spominjajo na čase, ko je bilo pri nas vse tako živo.
Ljudje se pri nas tudi sprašujejo, kaj je z električno razsvetljavo. Del vasi, ki spada pod občino Dolina, ima razsvetljavo, drugi del tostran ceste, ki pelje V Ricmanje in ki spada pod Trst, pa razsvetljave še nima. Vaščani so zaradi tega že večkrat 'protestirali pri oblasteh, pa vse zaman. Dobili pa smo vodo, ki je onstran ricmanjske ceste nimajo, toda po hišah nam.' je še niso napeljali. Ko so ob cesti kopali jarke za vodovodne cevi, so certo razrili in od tedaj je še niso popravili. Ta cesta je tudi preozka in kanali ob njej so preplitvi. Ko pride naliv, voda vso cesto razrije. Svoj-čas je posipal to cesto tudi cestar, sedaj pa ga že delj časa ni.
Gropada
Grapa jel smo leta 1947 vložili prošnjo, da bi nam popravili cesto iz Padrič v Gropado. Zelja se nam je komaj sedaj izpolnila.' Cesto so popravili tudi v vasi, toda popravili niso poslednjih 50 metrov do hiš Karla Pečarja in Justa Kalca. Ne vemo, kaj so mislili, saj tudi ona, dva tovariša plačujeta davke kakor drugi. Ko so ljudje vprašali nekega «ka-pota» z občine, zakaj niso popravili vse ceste, je odgovoril, da bi jo morali napraviti samo do kala io ha so jo že itak popra-
vili do policijske postaje.
Prosili smo tildi, da bi nam napravili še eno pipo za vodo in korito za napajanje živine, toda za vse to so gluhi. Borovce s tostran meje pa so vendarle odpeljali kar brez našega dovoljenja v Trst. Pozabili so tudi popraviti cesto čez Razklani hrib, koder hodijo mlekarice in delavci v Trst, ker ne morejo vsi plačevati avtobusa. Ta cesta je vsa razrvana ter polna lukenj in grušča. Seveda, tržaška občina skrbi samo za komodne ceste za gospodo, za ubogo ljudstvo pa ji ni prav nič mar.
TONGA
Kalc Avguštin iz Gropade se je oglasil v našem uredništvu in izjavil:
Na sestanku kominjormistov v Gropadi v gostilni pri Milkovič Štefaniji dne 27. maja nisem govoril. Prišel sem le v gostilno kakor vsak večer.
Kalc Avguštin, Gropada
Nabrežina
Nabrežina, nekdaj tako cvetoče središče kamnarske industrije leži na zapadni točki tako imenovanega STO-ja. Etnično (g. grof Sforza) bi moral ta kraj pripadati k novi socialistični Jugoslaviji, ker je 80% prebivalstva slovenske v narodnosti, medtem ko so ostali iz večine vsi priseljeni Italijani.
Ker je pa naš košček slovenske zemlje, ki loči «italijanski» Trst od «madrepatrie», so si italijanski reakcionarji vtepli v glavo, da morajo obmorski pas, ki gre od Trsta do Stivana poitalijančiti. Začeli so z ribiško vasjo pri Stivano, kjer bodo naselili esule ih razširili bodo svoje delovanje dalje proti Devinu in Sesljanu. Pomagajo jim pri tem naši nezavedni ljudje, posebno taki, ki jim je lastni interes nad vse. Ako prideš danes v Sesljan, misliš, da si v kakem italijanskem letovišču. Povsod napisi v italijanščini, čeprav so lastniki lokalov sami Slovenci, ki se radi ponašajo, da so Slovenci in še celo člani SDZ. Izgovor, da prihajajo v Sesljan samo Italijanske družin© ne velja. Krivda
leži tu na nekaterih občinskih svetovalcih in odbornikih z županom vred, ki podpirajo vsako iniciativo italijanske reakcije, češ da je v korist občini, namesto da pi izdan odlok o dvojezičnosti napisov r Sesljanu, Devinu itd. Zadnje čase nekateri pri nas zelo radi pozabljajo, da nas je fašistična Italija raznarodovala, pozabljajo na trpljenje našega naroda v času osvobor dilne borbe in na one, ki so dali svoje življenje za osvoboditev teh krajev iz krempljev požrešnega tujca.
Vsi ti ljudje bodo odgovarjali pred zgodovino, kajti naše ljudstvo ne bo dopustilo, da bi skrunili pridobitve narodno-osvopodiine borbe, posebno ne taki, ki jim je denar bog in slovenstvo samo na jeziku,
S. P,
Sv. Križ
V	nedeljo 4. t. m. je Križane presenetil hud naliv. Blagodejno je sicer vplival dež na žito in krompir, manj pa na cesto. Voda je izruvala kamenje in cesto tako pokvarila, da po njej težko hodiš, kaj šele voziš. Toda ne le glavna cesta, tudi vse poti, ki vodijo k morju, so v obupnem stanju. In kaj pravi k temu občina? Ob času volitev so res pričeli cesto popravljati, toda je žal asfaltirali le.majhen košček, potem.' pa je zopet vse zaspalo. Verjetno bi se morali Križani pode* mokristjaniti, da bi dobili vsaj to^ kar bi nujno potrepovali. Sicer pa bi tudi občini bilo prihranjenih precej skrbi, če bi asfaltirali vas, kajti potem ne bi bilo po vsakem dežju treba cesto nasipati irt ravnati.
V	zvezi z nedeljskim neurjem, pa je bila še druga nesreča: po cestah so ugasnile vse luči in šele po desetih dneh jih je občina spet blago-govila prižgati.
*»»
Dan za dnem obiskujejo Križane nove težave: ženske so do nedavna lahko hodile čakat ribiče k morju in njihov plen še svež spravljale v promet. Zdaj tudi tega ne morejo več. Oblast zahteva posebno dovoljenje, ki pa preveč stane, tako da so naši ribiči prisiljeni svoj ribolot omejiti.
6
LiuDSKi TEDNItt
Iz republik Jugoslavije
Kronika
Prvo Izredno zasedanje ljudske stupitine FLRJ bo 2S. Junija.
Za pomoćnika zunanjega ministrstva Je bil imenovan Marijan Bariiit, dosedanji svetnik v zunanjem ministrstvu.
Do nove Jame rudnika Breze so dogradili progo, dolgo okrog 8 km. S tem bo pospeSen odvoz premoga.
2500 mladincev Iz inozemstva
se je do sedaj priglasilo v delovne brigade. Mladinci in mladinke so iz 12 držav.
911,470.000	dinarjev so investirali za zgraditev rudarskih naselij
v rudniških krajih Kaknju, Brezi in Varešu.
Za drugo petletko dela tesarska brigada Vinka Pelka v Subotici. Izdali so broSuro «Kako gradimo hitreje», v kateri uti brigada, kako je treba delati. Streho, za katero so prej porabili 140 delovnih ur, so postavili po novem načinu v 96 urah.
Potapljaške obleke izdelujejo v tovarni «Sava» v Kranju. Prve so se dobro obnesle In začeli bodo s serijsko izdelavo.
Rudarji Jože Vrtačnik, Ivan Kajina, Jože Blažič in Jože Behar iz Trbovelj so izpolnili petletni plan.
Samobor pri Zagrebu je bil proglaien za mesto. Na slavnostni seji plenuma Mestnega ljudskega odbora je bil marSal Tito proglašen za prvega častnega meSčana.
Ladjedelnica «Vleko Krstulovičn je rekonstruirala z morskega dna dvignjeno ladjo «Sinj». Ta ladja je danes med najmodernejšimi v obalni plovbi.
Prezidi] Ljudske skupščine FLRJ je izdal odlok o ukinitvi ministrstva za težko industrijo in ustanovil Svet za strojegradnjo vlade FLRJ. Za predsednika Sveta je imenovan minister Franc Leskošek. Prezidlj je ukinil tudi Komite za elektrogospodarstvo. Komite za premog in Komite za nekovine vlade FLRJ. Vsi posli operativnega vodstva ter komitejev se prenesejo v pristojnost ljudskih republik.
Venec na grobove več kot 12.80# Jugoslovanov v Mauthause-nu so položili uslužbenci predstavništev FLRJ na Dunaju.
Med «Tednom matere in otroka» so proslavili drugo obletnico zgraditve pionirske železnice v Ljubljani.
Motocikle bo začela izdelovati subotiška tovarna koles. Motorna kolesa bodo izdelovali iz samega domačega materiala.
Dve tovarni mleka v prahu so začeli zidati v Jugoslaviji. Opremo zanje je poslal Mednarodni dečji fond pri OZN. Kapaciteta bo znaSala 50.000 litrov mleka dnevno.
12 delavcev iz Torina Je prispelo na obisk v Jugoslavijo. Ogledali si bodo industrijska središča v Srbiji, Bosni, Hercegovini, Hrvatski jn Sloveniji.
Protijugoslovanski proces je začel v Tirani proti 8 «jugoslovanskim vohunom». Iz obtožnice ni razvidno, ali so obtoženci jugoslovanski ali albanski državljani.
Prvi inozemski gosti so prišli v Dubrovnik, najlepše mesto južnega Jadrana.
Kmetu - književniku Mihovilu Pavleku Miškini so v njegovem rojstnem kraju v Djelekovcu pri Koprivnici odkrili spominsko pio. Sčo. Miškina so ustaši ubili v zloglasnem taporiSču Jasenovcu 1942.
Za častnega doktorja tehničnih ved je bil na beograjski Tehnični visoki šoli promoviran profesor Kirilo Savič. Njegovo glavno delo je v štirih knjigah «Projektiranje in gradnja železnic». ■
Nova tovarna ribjega in semenskega olja je začela obratovati v Zadru. Zrasla je iz ruševin male tvornice v moderno, veliko podjetje.
Hidravlično stiskalnico so izdelali guštanjski kovinarji za pritisk
500 ion. To je prvi stroj te vrste Izdelan v Jugoslaviji. Stiskalnico so poslali na gradnjo hidrocentrale v Jablanici.
Sovjetske colasti so zaplenile velik del turbin v Avstriji, ki jih je Jugoslavija kupila in že plačala pri tvrdki «Voith» v St. Po-cltenu. Sovjetske oblasti so odpeljale te turbine v ZSSR.
Po Hrvaški in tudi y Sloveniji je v teku pobiranje maka, ki je vsestransko uporaben
BOGATA
letošnja
Po vseh krajih Jugoslavije pričakujejo letos bogato letino, ker posevki do sedaj zelo dobro uspevajo. V žitnicah države, Vojvodini, Slavoniji in Baranji obeta boljša žetev kakor v nekaj zadnjih letih, posebno uspešno pa uspevajo pridelki v socialističnem sektorju. Po predvidevanju strokovnjakov bo le. tošnji pridelek žita višji kakor v desetih preteklih letih.
Predvidevanja potrjujejo prvi snopi žita, ki so pred dnevi padli v južni in srednji Makedoniji, kjer je žetev že začela. Z žetvijo so začeli tudi že v Crni- gori in Hercegovini. V Tikveškem srezu v Makedoniji je doprinos žita posebno dober. Kmetje žanjejo na enem hektarju po 150 do 300 kg žita več
t. j. 13 kg več kot je bilo predvideno.
Bogata letina ni le rezultat ugodnih vremenskih prilik, temveč je predvsem plod krepitve socialističnega sektorja v poljedelstvu, ki ob. sega d.anes preko ene četrtine obdelane zemlje, dalje sistematičnega dela, kvalitetnih semen in mehanizacije poljedelstva, ki je najmočnejša v socialističnem gospodarstvu. Na drugi strani sq ljudska oblast in množične organizacije vodile u-porno borbo za čim boljše obdelovanje zemlje tudi na privatnem sektorju.
Tudi nega posevkov, kateri posvečajo letošnje .leto zelo veliko pažnjo, bo prispevala k dobri leti-
kot lansko leto. Kmečka delovna ni- v Vojvodini so končali z okopa-zadruga «Nikola Petrov» v Krivo-1 vanjem industrijskih rastlin, povrt-laku bo požela na svojih poljih to- j ninc> dnigič pa okopavajo koruzo, liko žita, da ga bo lahko izročila državi 30 tisoč namesto 8 tisoč kg kakor je bilo določeno.
Tudi tirugi posevki obetajo dobro letino. V Slavoniji in Baranji bodo letos pridelali na ha 400 kg oljne repice več kot lansko leto. Najboljše kaže oljna repica na državnem posestvu pri Osjeku. V Slavoniji zelo dobro kaže lan, 19 metrskih centov na ha, ali 500 kg več kot prejšnja leta. Prav tako dobro uspeva afionski katran v Makedoniji. Zadrugarji «Pobede» na Doj-ranskem jezeru pobirajo na enem nektarju 20 kg afionskega katrana,
Novi zakonski predlogi zakonodaj nega odbora LRS
Zakonodajni odbor Ljudske skupščine LR Slovenije je sprejel nove zakonske predloge, in sicer:
Predlog zakona o premoženjskih razmerjih med zakonci.
Predlog zakona' o državljanstvu LR Slovenije.
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o imenih naselij in o označbi trgov, ulic in hiš.
Predlog zakona o vzdrževanju stanovanjskih poslopij.
Predlog zakona o obrtništvu.
Predlog zakona o gozdovih.
Predlog zakona o spremembah
in dopolnitvah zakona o posesti in nošenju orožja.
Predlog zakona o spremembah n dopolnitvah zakona « upravni razdelitvi LR Slovenije.
O novih predlogih zakonodajnega odbora sklopa Ljudska skupščina LRS na svojem rednem zase-' danju, ki je začelo 13. t. m.
BO
žetev
Podobne uspehe so dosegli tudi v Baranji in Slavoniji.
Za uspešno pridelovanje na velikih poljih je čez vse potrebno sodelovanje med zadrugami, državnimi posestvi in privatnimi gospa-darstvi. Uspehi takega sodelovanja so najbolj vidni v vasi Be-ketinec v diakovskem srezu, kjer tekmujejo med seboj zadrugarji in privatniki ter sl med seboj tudi pomagajo. Podobno sodelovanje je tudi med kolektivom državnega posestva «Belje» z okoliškimi zadrugami.
Načrtno delo, tekmovanje in socialistična zavest kmečkega delovnega ljudstva bo svoji novi domovini s svojim deležem veliko pripomogla k napredku in zboljšanju življenjskih pogojev vsega prebivalstva.
K0MINF0RM1STI SE BOJE
odhoda francoske mladine
v Jugoslavijo
Preko 2000 mladincev iz Francije se je letos prijavilo v delovne brigade, ki gredo na gradnje v Jugoslavijo, da bodo ta.m s svojimi očmi videli resnično stanje. «Humanité», glasilo Komunistične partije Francije, je že dolgo časa pozival mladino, naj ne sodeluje v delovnih brigadah ter poslal pozive vsem svojim pristašem, naj ne izbirajo nobenih sredstev v borbi prot; bodočim brigadirjem.
Kominformovska agentura pa ni s svojo gonjo dosegla ničesar. Napredni mladinci so v Latinski četrti v Parizu sklicali zborovanje, proti kateremu je CK KP Francije zopet nastopil. «Humanité» je pozival svo. je pristaše, naj navalijo na mladince in preprečijo konferenco. Ta poziv je prinesel tudi «Ce Soir», vendar pa je ob določeni uri prišlo pred dvorano le 200 do 300 razbijačev, ki so vdrli v dvorano in napadli napredne mladince. Napredni mladinci, ki so napad pričakovali, so v 25 minutnem tepežu končno odbili kominlormiste, V spopadu je bila razbita vsa oprema dvorane. Kominformovskj pretepači so metali dele stolov v okna in v stekleno streho dvorane, tako da je bilo tudi od tega ranjenih več mladincev.
Kljub temu surovemu napadu ko-minformovcem ni uspelo, da bi preprečili konferenco. Na govorniškem odru so javno protestirali proti ko-minformovskim metodam in kratenju demokratičnih svoboščin na-prodni publicist in javni delavec Claude Bourdet, član nacionalnega odbora francoskega gibanja odpora in prvi predsednik začasnega park-
11
menta po osvoboditvi Michel Mau-rin, ki je bil izključen iz euotne so. cialistične stranke, ker je obiskal Jugoslavijo in drugi.
Claude Bourdet je dejal mladini:
«Tisti, ki pravijo, da smo fašisti in ki so prišli nocoj semkaj, da bi pretepavali demokrate in revolucionarje zato, ker je zanje zločin oditi v Jugoslavijo, delajo z vsemi silami na tem, da bi nas odvrnili od te poti, ker se boje vašega pričevanja, ker se boje, da bi se razširila resnica o Jugoslaviji. Toda nasilje vas ne sme preplašiti».
Mladinec Renard, član inicia-i livnega odbora za pošiljanje mladinskih delovnih brigad v Jugoslavijo, je svoj govor zaključil:
«V zgodovini francoskega delavskega gibanja prvikrat uporabljajo takšne metode nasproti mladini, ki ne želi ničesar drugega, kakor zvedeti resnico. Branilj bomo naše pravice in odšli v Jugoslavijo, onemogla gonja proti nam pa je dokaz, da se netilci neredov boje, da bomo; ovrgli vsa njihova obrekovanja. Pred svetovno javnostjo obljubljamo, da bomo povedali čisto resnico o tem, kar bomo videli v Jugoslaviji».
Na koncu zborovanja »o udeleženci sprejeli resolucijo, v kateri protestirajo proti nasilnemu vdoru v dvorano in napadu kominformi-| stov ter poudarjajo ,da so pripravljeni nadaljevati borbo, da bi zavladala demokracija povsod, kjer bi mladina rada svobodno izrazila svo. jo voljo, dg odide v Jugoslavijo.
Celotna Evropa ima 314 milijo* nov hektarjev gozdov. V Jugoslaviji sami pokrivajo gozdovi 7 milijonov hektarjev površine in je po tem FLRJ na sedmem mestu v Evropi.
Jugoslavija bi zavzemala v bogastvu svojih gozdov boljše mesto, da niso že v začetku devetnajstega sto-letja začele tuje sile z izkorišča^ njem jugoslovanskega lesa. V Sla* voniji je bilo leta 1S52 40 žag za slavonsko hrastovino, ki so noža* gale letno 60 milijonov desk. Al}* stroogrski pa je od leta 1898 do 1902 uspelo, da z bosanskim lesovi okrepi svoje tržišče v Italiji. Egiptu, v. Franciji in Nemčiji.
V. razdobju med dvema svetovnima vojnama je bil položaj jugoslovanskega lesa ugoden. Zc v letu 1924 je bilo prodano v inozemstvo gradbenega lesa za 165,280.000 zlatih dinarjev. Gospodarska kriza v. letih 1929 do 1932 sc je močno občutila tudi na lesnem trgu. V letu 1930 je padel izvoz lesa v Nemčiji za 22 odst., v Madžarski za 32 odst., v Češkoslovaški za 29 odst., v Belgiji Za 14 odst., v Egiptu za 7 odst., v. Italiji za 6 odst., v. ZDA pa za 31 odst.
Leta 1933 se je položaj izboljšal, Ze dve leti kasneje je znašal celotni izvoz lesa, računan za 10 let nazaj okrog 16 milijonov ton, za kar je prejela Jugoslavija eno milijardo 120 milijonov zlatih dinar- , jev.
Nato je prišlo do gospodarski^ sankcij proti Italiji, manjša ekonomska kriza v. letih 1937 in 1938, konjunktura v naslednjem letu, in nato druga svetovna vojna. Po končani vojni pa je razvoj gozdarstva in lesne trgovine Icrenil novo pot
PRVO DRŽAVNO PODJETJE «JUGOLES»
Za uvoz in izvoz lesa je bilo žfi
S. decembra 1945 osnovano državno podjetje, ki je postalo že od prvega dne važen faktor, p. jugoslovanski zunanji trgovini.
Po končani vojni je na svetovnem tržišču primanjkovalo lesa. Prekomorske države niso uspele izpolniti primanjkljaja, ki je nastal zaradi padca izvoza iz evropskih držav. V letu 1947 pa nastane pomanjkanja dolarjev v uvoznih državah. ujugolesn je tako stal pred nalogo, da obvlada svetovna tržišča, ki jih je imela Jugoslavija pred vojno. Anglija, ki je pred vojno uvozila 75 odst. lesa od svetovne proizvodnje, je bila najbolj zainteresirana. Cene na angleškem nacionalnem tržišču so določale tudi ceno na evropskem. To tržišča pa je bilo ga Jugoslavijo skoro po*, polnoma zaprto zaradi nezaupanja, ki ga je Anglija odkrito kazala d<) jugoslovanskega lesa. Toda dobra izbira Vlaga, posebno bukovega, fcj ga je na evropsko tržišče poslala FLRJ, je pripomogla, da je jugoslovanski les prodrl na angleški trg. Danes je «Jugoles» eden najvažnejših oskrbovalcev tega tržišča. Po trgovinskem sporazumu, ki ga je Jugoslavija sklenila z Anglijo, je določeno, da bo «Jugoles» izročil angleški trgovini 600.600 kbm. lesa. Za devize, dobljene pri prodaji lesa, pa bo dobila Jugoslavija iz Anglije usnje, kemikalije, bombaž in stroje. Za izvožene količine; lesa pa bo pod ugodnimi pogoji dobila FLRJ iz Francije avtomobile.
V preteklem letu je «Jugoles» posloval s 36 državami. Najvažnejši izvozni artikel je rezan les. Pred vojno je Jugoslavija izvažala V glavnem hlode, kar predstavlja sun rovmo v najprimltivncjšcm stanju. Gozdove so izsekavali tako, da je, po proračunih predvojnega gozden* skega ministrstva bilo izsekano, več, kot je dovoljeval doprinos, Mnoge nove gozdne ceste omogočajo danes izkoriščanje tistih gozdnih predelov, ki so bili do pred kratkim mrtev kapital. V teh gozdovih sekajo določena drevesa, nfi da hi za seboj puščali goličave.
Kakovost jugoslovanskega lesti odgovarja patrébam v. industriji, gradnji, železniškem prometu in zato je povprušavanje v drugih svetovnih državah po njem veliko ter predstavlja tako les za Jugoslač vijo važen vir dohodkov.
Po «DUCH»

Od 4. do 11. junija so praznovali po vsej Jugoslaviji «Teden matere in Otroka». Pri pripravah so sodelovale prav vse žene. Šivale so oblekce, krojile igraCe, pripravljale slaščice. fTežišče dela pa je bilo v pripravah za otvoritev novih jasli in domov Igre jn dela ter novih otroških igrišč. Skupine otrok, cicibanov in pionirjev so se pripravljale za nastope v radiu in Zà vse kulturne nastope med Tednom matere in otroka. Pri vsem tem svo-ijem delu so tekmovale med seboj. Delovni kolektivi so pomagali ženam v njihovih pripravah, da bi bili otroci delavcev deležni med «Tednom matere in otroka» mnogo veselja in uživali v bodočnosti plodove njiliovega truda.
Na predvečer 4. junija so bili po vsej državi kulturni večeri kot otvoritve tedna. Sodelovali so pionirji, pozdravili pa so najmlajše predstavniki Partije, AFZ, Fronte in sindikatov. Po kulturni prireditvi so jim pripravili zakusko in veselo, prisrčno zabavo. Tako so pionirji-šolarji zaključili šolsko leto in odprli «Teden matere in otroka».
V	glavnem mestu republike Jugoslavije, Beogradu, so pionirji v svojem mestu na Košutnjaku sprejeli najboljše pionirje iz republik Jugoslavije. Ti bodo gostje svojih beograjskih tovarišev v času počitnic, se med seboj spoznavali, utrjevali bratstvo, se zabavali in se tudi učili. Vsak po svoji volji si izbere to, kar ga najbolj zanima največ dečkov se je takoj prvi dan prijavilo v letalski krožek, zanimanje so pokazali tudi za mornarico, tehniko, vsi pa bi radi sodelovali pri pionirski železnici ali pa vsaj pri pionirski pošti. V vseh krožkih so seveda tudi pionirke, ki v Svojih sposobnostih ne zaostajajo za tovariši-pionirji. Poleg tega imajo tudi dramski odsek, čitalniške krožke, prirodopisne itd. Vse pionirsko mesto Je. v cvetju, negujejo ga pionirji in Pionirke sami.
Poseben uspeli beograjskih žena pa je otvoritev domov za slabotne otro. ke, v katerili bodo preko celega leta ti otroci deležni posebne zdravniške nege. Imeli bodo v domovih tudi svojo šolo in poklicne vzgojiteljice, ki bodo za njih skrbele. Poleg tega so v «Tednu matere in otroka» odprli nove Otroške jasli, dnevna zabavišča in Otroške restavracije.
V	središču Vojvodine, v Novem Sadu so v «Tednu matere in otroka» pokazale vojvodinske žene plodove svojega prizadevanja. Otvorile so več
/Xovi domovi in igrišča
v “Tednu matere in otroka»
otroških jasli, dojiinic; domov igre in dela v. glavnem mestu samem, v najlepšem delu parka pa veliko, lepo urejeno otroško zabavišče z vrtiljaki, gugalnicami, peskom za najmlajše in kar pionirje najbolj privlači—z lutkovnim odrom.
Vsi tereni so pripravili svoje kulturne prireditve. Nastopali so pionirji prav tako Madžari, Slovaki, Romuni kakor Srbi. Za vse enako je veljal praznik matere in otroka, vsi so bili enako obdarovani. Tereni so pripravili tudi razstave vsega, kar so žene pripravile za «Teden». Kot žene na terenu so kolektivi v tovamih pripravili pionirjem praznik. Tudi tam
so pionirji nastopali, sindikalne podružnice pa so jih pogostile- Irt obdarile.
Med «Tednom matere in otroka» so pripravili pionirjem taborne ognje, ob katerih so partizani pripovedovali svoje doživljaje iz narodnoosvobodilne vojne.
Kot so žene pripravile veselje otrokom v tednu, tako so tudi materam posvetile vso pozornost. Obdarovane so bile matere z več otroki z denarno nagrado, s priboljški itd. Po krajih, kjer še ni bilo posvetovalnic za. matere in otroke, so v tem času odprli te važne ustanove, organizirali so predavanja o negi otrok in o zdrav-
Seja anketnega pododbora Ljudsko skupščino H, E J
VLADI Č S R IN ALBANIJE PREGAZILI
VSA MEDNARODNA NAČELA V ODNOSIH DD FLRJ
Anketni pododbor Ljudske skupščine je imel sejo, na kateri je obravnaval sovražna in diskriminacijska ravnanja češkoslovaških in albanskih oblasti proti diplomatskim predstavnikom in državljanom FLRJ v CSR in Albaniji.
Anketni pododbor je zaslišal priče med njimi očeta Dimitrija Dimitrijevima. ki je v letošnjem aprilu podlegel zaradi mučenja v češkoslovaških zaporih. Tanasije Dimitrijevič je izjavil, da mu je njegov sin lani, ko ga je obiskal, dejal, da je pričela policija izvajati nanj pritisk, da bi vstopil v češkoslovaško obveščevalno službo.
Radecki Mikulič Vladimir, bivši uslužbenec agencije jugoslovanskega rečnega brodarstva v Komarmi na Češkoslovaškem je izjavil, da so zahtevali od njega, naj vstopi v sovjetsko brodarsko agencijo, mu ponujali višjo plačo in ga hoteli prisiliti v obveščevalno službo ter mu pri tem grozili, da ga bo čakal strel na slehernem vogalu, če ne bo v to privolil. Na po-Ncijski postaji v Nitri, kjer je bil zaprt, 30 ga poskušali zastrupiti z ogljikovim monoksidom.
Bivši odpravnik poslov jugoslovanskega veleposlaništva v Pragi dr. Ivan Murko je poročal, da so od 13 diplomatskih jugoslovanskih predstavnikov brez slehernega vzroka in na nedovoljen način izgnali 12, izgnali so tudi radiotelegrafiste, s čimer je bilo jugoslovanskemu veleposlaništvu onemogočeno posluževati se običajnega načina občevanja s svojo vlado po radiote-legrafiji.
Poleg jugoslovanskih diplomatskih predstavnikov so češkoslovaške oblasti ‘Zganjale jugoslovanske državljane, M
se niso hoteli odreči svoji državi. Poleg tega so dali jugoslovanskemu klubu v Pragi, sestavljenemu iz peščice izdajalcev in dezerterjev pravico, dn izdajajo jugoslovanskim državljanom osebne izkaznice in dovoljenja za bivanje, kar pomeni, da so uradno dale privatni organizaciji, ki se bavi s sovražno delavnostjo proti Jugoslaviji, službo konzularnega oddelka veleposlaništva FLRJ. Jugoslovanskim državljanom, ki se žele vrniti v FLRJ ne dovolijo, jih aretirajo, a po aretaciji se za njihovo usodo redno ne more niče-Sar zvedeti.
Kot češkoslovaška tako tudi albanska vlada postopa nasilno z jugoslovanskimi državljani in diplomatskimi predstavniki FLRJ. Praktično je jugoslovanskim predstavnikom onemogočeno vsako kretanje. Albanske oblasti so prepovedale vsem obrtnikom v Tirani, da bi napravili jugoslovanskim predstavnikom kakršno koli uslugo. Celo zdravnikom so prepovedali nuditi vsakršno pomoč Jugoslovanom.
Zaradi tega je zunanje ministrstvo FLRJ ustavilo delo jugoslovanskega poslaništva v Tirani in javilo, da ga bo ponovno odprlo, ko bo dala albanska vlada jamstvo, da bo spremenila svoj odnos do jugoslovanskega predstavništva V Tirani. Albanska vlada je na to sporočila, da želi imeti odnose med FLRJ in Albanijo, vendar je mnenja, da nima ničesar spremeniti v svojem stališču in ravnanju do poslaništva FLRJ. Jugoslovanska vlada je na to odgovorila, da izjavo albanske vlade ne more tolmačiti drugače, kot da namerava ta nadaljevati z diskriminacijskimi poslopki in onemogočiti posla-
ništvu nadaljnje delo v Albaniji. V tem primeru je edinole albanska vlada odgovorna za poslabšanje diplomatskih odnosov mčd Jugoslavijo in Albanijo.
Na seji anketnega pododbora je podal svoje mnenje ludi strokovnjak za mednarodno pravo dr. Milan Hartoš, ki je izjavil, da je ravnanje češkoslovaških in albanskih oblasti kršitev tistih pravil, ki se v mednarodnem pravu imenujejo pravila o kurtoaznem vedenju do tujcev. Kršili so vse človečanske pravice in poteptali eno izmed treh glavnih funkcij diplomacije, t j. jugoslovanskim uradnim predstavnikom so odklonili pravico do varstva lastnih državljanov v CSR. Izgoni predstavnikov so tudi proti vsakemu mednarodnemu pravu, prav tako prepoveduje Ustanovna listina Združenih narodov preprečevanje vrnitve jugoslovanskim državljanom v domovino. Protipravne so tudi vse aretacije, odrekanje zdravniške pomoči (primer Dimitrije-viča) pa je kaznivo dejanje.
Prof. Bartoš je dalje ugotovil, dn r zgodovini diplomacije in mednarodnega prava ni mogoče najti toliko Izgonov diplomatskih predstavnikov v vsem XIX in XX stoletju, kolikor so države Kominforma izgnale jugoslovanskih predstavnikov od resolucije do danes.
Prof. Bartoš je v svojem govoru u-gotovil, da ne gre le za kršitev temeljnih pravil kurtoazje, temveč za prave kršitve mednarodnega prava. Smisel vseh teh ukrepov je otežkočanje in o-nemogočanje diplomatskih funkcij jugoslovanskih predstavništev. Ta načela popolnoma nasprotujejo načelom, na katerih je zgrajena Organizacija združenih narodov.
stvu, da hi se tako dvignil» raven delovne žene.
Kot v Vojvodini in Srbiji, tako je «Teden matere in otroka» uspel na Hrvaškem. Pionirjem so odprli nove jasli in zabavišče v Maksimiru. Žene, frontovci in člani sindikatov so hiteli z delom, da so do «Tedna» igrišče dokončali. To je že drugo ^igrišče v mestu Zagreb. Prvo je v bivšem vrtu kaptolskih župnikov na Ribnjaku, krasnem parku v centru mesta, ki so ga do konca vojne uživali le duhovniki, ki so se sprehajali pod košatimi kronami temnih dreves. Danes je tam vse živo cicibanov in pionirjev.
V «Tednu» so po rajonih imeli otroške sejme, kulturne prireditve, sprevode, v katerili smo videli pionirje kot rože, metuljčke, palčke, večji pionirji in pionirke pa so se nam predstavili kot modelarji, mor. narji, ki so bodili ob parniku, lutkarji, ki so vozili svoje gledališče itd.
«Teden matere in otroka» je po irsej Jugoslaviji prav dobro uspel. To je zasluga predvsem aktivnosti jugoslovanskih žena, ki se niso strašile truda, da so čim več doprinesle za uspeh. Kljub delu, saj so skoraj vse žene v Jugoslaviji zaposlene v industriji ali drugod, so ves svoj prosti čas posvetile organizaciji, šivanju in prostovoljnemu delu pri gradnji igrišč. Tudi žene zadružnice so sodelovale ter v okviru delovnih zadrug organizirale «Teden matere in otroka».
Ljudska oblasl, fronta, partija in sindikati so prizadevanje žena podprli in la talco, s skupnim delom dc-sezajo narodi Jugoslavije povsod krasne uspehe,	GROZDANA
proli (eimciiiii Éiom
Nu Javni seji odbora z,a zunanjo zadeve Ljudske skupščine FLRJ je podal Vladimir Dedijer poročilo komisijo za izdelavo načrta poslovnika odboru za zunanje zadeve Ljudske skupščine FLRJ. Dalje so na soji razpravljali o konvenciji za kaznovanje In preprečevanje genocidnih zločinov.
Pomočnik zunanjega ministra Leo Mates je predlagal, da Ljudska skupščina FLRJ ratificira konvencijo, ki je bila sestavljena na tretjem zasedanju . OZN. Konvencija, čeprav je pomanjkljiva, je vendarle kot celota napredni mednarodni akt. Konvencija obsoja fizični in biološki genocid (iztrebljanje rodov) In poziva narode, da se proti njemu hore.
V diskusiji so narodni poslanci, med njimi France Bevk, poudarili zločine nad Jugoslovani izven meja in izjavili, da jo tudi kulturno zapostavljanje nacionalnih manjšin zločin.
VŽIGALICE — DOKAZ,
DA JE PREŠLA FLRJ V IMPERIALISTIČNI TABOR
V članku «Tako bodo vsi končali* piše češki novinar o procesu proli imperialističnim agentom na Češkem» ki so obtoženi izdajstva, vohunstva sabotaže, umorov in priprav na vojno. Seveda novinar }n ne mogel biti novinar v Gottvvaldovi državi, če ne bi fud| v ta članek o čeških vohunih in izdajalcih ne vpletel tudi Jugoslavije. Tako pravi:
«Njihov zaveznik j« morilec 'rilo. ki je zato, da bi mogel biti na oblasti. prodal svoje ljudstvo v jarem angloameriškega izkoriščanja».
Ker češki novinar ni navedel za te svoje trditve nobenih konkretnih dokazov, mu postrežemo mi z izjav« kominformističnega razbijača ki je bil med napadalci na zborovalce francoske mladince, ki so se javili v delovne brigade za Jugoslavijo:
«Jugoslavija je prešla v imperialistični tabor, dokaz za to je, da pošiljajo Anglosaksonci v Jugoslavia vžigalice!»
KAKŠNO JE RAZMERJE?
............urai-
stva». Leta 1946., dve leti p0 osvoboditvi Bolgarije je bilo v Zvezi bol-garsko-sovjetskih društev skupaj
2.000	članov. Danes je v Bolgari ii
4.000	takih društev, a članov /č 1,200.000. V treh letih je bilo v Bolgariji 140.000 predavarj o Sovjetski
zvezi. Glasilo Zveze «Bolgarsko sovjetska enotnost», ki je pred tremi leti imela naklado 10.000 izvodov, izhaja danes v 180.000 izvodih, ter zavzema tako prvo mesto med vsemi periodičnimi Usti v Bolgariji. Drugi časopis «Bolgarsko-sovjetsko prijateljstvo» se tiska v 16.000 primerih. Organiziranih je bilo 3.400 razstav, ki poveličujejo Sovjetsko zvezo. V vseh krajih Bolgarije imajo na tisoče tečajev za ruski jezik.
Toda vse to ni dovod, pravi radio Sofija, treba je še forsirati poglabljanje znanja o bratski deželi in naklonjenost do Sovjetske zveze, treba je iskali nove in nove oblike za ta smoter.
Pri vseh teh številkah bi bilo zanimivo vedeti, koliko predavanj je bilo v Bolgariji, ki niso obravnavala Sovjetske zveze ter prav tako vedeti, koliko je bilo n. pr. razstav, ki so prikazovale bolgarsko kulturo, dalje kakšna je naklada listov, kj so posvečeni Bolgariji itd. Tedaj bi lahko iz tega potegnili zaključek, ali so gornje številke samo impozantne — ali tudi opravičene.
SOVJETSKI UMETNIKI NA GLASBENEM FESTIVALU V PRAGI
Na glasbenem festivalu «Praška pomlad» so sodelovali tudi umetniki iz Sovjetske zveze. Brez dvoma je bil njihov nastop tudi za kulturno razvajene Cehe velik dogodek. Kritike so bile polne najvišje hvale. Pisali so, da pomenijo nastopi sovjetskih umetnikov mnogo več kot navaden umetniški dogodek. «To je velik praznik pralske ljubezni in občudovanja, spontana manifestacija hvaležnosti osvobojenega ljudstva predstavnikom novega življenja, novega sveta. Sovjetski umetnik je k nam prišel v uniformi rdečearmejca... Razdajali so nam svoja'srca, z glasbo so nam delili najdragocenejše, kar sovjetski človek ustvarja: radost, srečo, vero v človeka. Dočirn So umirali na praških ulicah zadnji heroji te vojne za nas in za našo svobodo, so njihovi tovariši že peli . . .».
Rdečearmejci so umirali za svobodo češkoslovaškega ljudstva, in zdaj, najsi bo «Praška pomlad», kongres Partije, trgovinske pogodbe, povsod mora biti sovjetski človek prvi, povsod ga morajo občudovati in mu peti slavo.
SOVJETSKI FH.M O IZUMITELJU RADIA
Sovjeti so snimali film «Aleksander Popov», v katerem prikazujejo življenje in delo izumitelja Popova, ki je baje, po ruskih virih, iznašel radio. Marconi pa mu je izum ukradel in ga prodal kapitalistom. Tako film.
Kaj bodo na to dejaii italijanski kominformisti?
Piimitivna gibnost — zvočnost barbarskih slovenskih seli, ki so konec 6. st. v neprestanih bojnih navalih pod zaščito obrske sile začele riniti v alpske doline, preko Krasa do langobardske Furlanije, v bizantinsko Istro do Jadranskega morja, je odtlej ostala spojena s svojo etnično celostjo. V novih seliščih so se naši pradedje prilagodili fizičnim pogojem svoje zemlje in njenemu izkoriščanju. Rezijanski pastir, trentarski lovec, tolminski drvar rinejo
—	kobalijo v goro; briški in gori-šk; kmet balita — štramata preko brd in goric; Kraševec jo maha
—	speši čez- polja in vrtače. V skladu s tako diferencirano gib-nostjo hoje in pridobitnega dela se je izoblikovala tudi različna razgibanost primorskih plesov. Rezijanski plesi se po svojem težkem prenašanju telesnega težišča in podporišč ter po zama-hoviti dinamiki tipično razlikujejo od goriške «škiavone» in «ma-jolčice», ki se vijugasto motata v odprtem ali zaključenem krogu in se s «serpensom» kačasto iz-plešeta. Ta, geofizično pogojna, izrazna kakor dinamična različnost pa se oglaša tudi v pokrajinskih narečjih — nazvočjih primorskih Slovencev. Ritem — naglas — uglas — glasovni razmak in dinamika gorjanske, in rovtarske reči — pesmi se tipično razlikuje od oblikovanja istih sestavin v notranjski in kraški govorici kakor pesmi. Izredno mi-
v lo obsoško podnebje pa apnenčasto suho, od žgočega sonca in ostre burje prečiščeno ozračje Primorskega Krasa je pravo vzdušje ne le vročemu bricu in kršne>-mu teranu ter slovitim gori-škim slavcem, marveč izvrstnim " ljudskim pevcem in pevkam, ki jih odlikuje jasno široki izgovor, gibek kovinski zven in posebna darovitost za melodično vižanje. Izza dobe primorskih čitalnic se je ljudsko petje široko razmahnilo in pod vodstvom svojih vzor-učiteljev, ljudskih pevcev Antona Hajdriha, Josipa Kocijančiča, Avgusta Lebana, Hrabroslava Volariča globoko utrdilo. Od vseh slovenskih pokrajin je Primorje najbolj pristno-živo ohranilo svoje ljudsko pevsko izročile-, kljub neizmernemu socialnemu in političnemu zatiranju in sistematičnemu potujčevanju.
Prvotno sta bila ples — glasba primorskih Slovenov, kakor pri vseh primitivnih rodovih na pol-nomadski razvojni stopnji, ozko povezana z obrednimi slavami leta — zime. Ta obredja so imela namen zaščititi. rodovne pridobitve pred nepričakovanimi — neznanimi — groznimi strahovi, elementarnimi katastrofami in nezgodami (suše, povodnji, lakota, kuga, potres, bojni porazi), ali pa so s priprošnjami in žrtvami skušala pridobiti naklonjenost teh sil. V zadružno patriarhalni skupnosti staroslovenskih rodov so takšne obredne slave urejevali in izvrševali rodovni poglavarji: starešine, dekani, župani, veliki dekani knezi. Animalno nagonska pamet naših pradedov je na tej družbeno razvojni ravni razlikovala dobre bogove od zlih besov ter častila njim posvečena drevesa, poljske rastline, studence in živali.
Plemenska patriarhalnost Slovenov se ni mogla uspešno upirati socialnim vplivom in politični ek-spanzivnosti družbeno in kulturno razvitejšega fevdalizma germanskih in romanskih sosedo'v. Tuji fevdalizem je pritegnil -Slovenc v krog evropske kulture, zaprl pa mu je z nasilnim podjarmljenjem vire njihovega lastnega socialnega in kulturnega napredka. A bavarsko - francov-sko hegemonijo začenja prodirati med Slovene krščanstvo, oznanjujoč jim preko salzburških in akvilejskih misijonarjev višjo kulturo z ognjem in mečem. Vendar so se stara vera in ljudske postave le počasi umikale latinski veri in fevdalni oblasti. Kako žilavo so se oklepali tudi primorski Sloveni svojih pristnih obredij, priča zgodovinsko poročilo, da so Ko-baridci in Tolminci še 1. 1331. častili drevo ob svetem studencu, ki Ju je cerkvena oblast ukazala po-
sekati in zasuti. Posebna podoba drevesnega čaščenja, značilna za božičevanje južnih Slovanov, je sežiganje badnjaka na odprtem ognjišču, kar je zvezano s svečanimi obrednimi dejanji in prigovori. Točnejše opisuje to obredje Valvasor za Istro, kjer so badnjak 1. 1688. nazivali «pajn». Po Goriškem in v Vipavski dolini so žgali hrastov čok obredno še 1. 1854. ter ga imenovali «božič». Na Doberdobu so sežigali na odprtih ognjiščih «božiča» — dobov panj na božični večer do zadnje svetovne vojne brez obrednih prigovorov. Med ostaline ljudsko obrednega drevesnega čaščenja smemo šteti tepežno koledo v zgornji Kanalski dolini. Kanalski fantje povežejo iz smrekovih vej kopast venec ter ga okitijo s trakovjem in rdeče obrobljenimi novci. S to «šapo» hodijo na predvečer te-pežnice koledovat pred hiše, kjer zapojò kolednico in voščijo gospodarju srečno novo leto. Domačini obdarujejo šaparje z novci in rženimi kruhki, ki jim pravijo «kačučle». Takšne ržene kruhke uporabljajo Kanalci tudi za vse svete kot splošno darilo; prvotno
podsul 17 naselij in zajezil Ziljo, da je v takrat nastalem Blaškem jezeru utonilo 10 vasi. Naselja, cerkve in gradovi, ob Dravi in Zilji so se zrušili in pokopali pod sabo na tisoče ljudi. V Karavankah se je zrušila Korošica in pod-sula Stari Tržič. V slovenskem Primorju in Furlaniji je bilo razdejanih 26 mest in nad 40 gradov.
Leto nato se je prikradla iz Italije v naše kraje «črna smrt», ki je pokosila po Primorju, na Kra-
FRANCE MAROLT
su, na Kranjskem in Koroškem po splošni sodbi dve tretjini prebivalstva; po deželi so izumrla cela naselja, po mestih številne družine. Nenadnemu vnetju žlez in sluznic so sledili besna žeja in črne bule po telesu; po nekaj urah hudih muk se je bolnik zgrudil kakor od strele zadet, če je le kihnil. Odtlej sta v navadi ljudska rečenica «bogpomagaj!» če kdo kihne in litanijska prošnja «kuge reši nas, o Gospod!».
Te elementarne strahote so pretresle slovensko ljudstvo do dna,
krvi in valjali po tleh. Spokorniki so nastopali proti duhovščini in posvetni oblasti, v očitnih izpovedih so se med seboj odvezovali grehov in bili uverjeni, da morejo rešiti pogubljene duše iz pekla.
Do socialne krize tam sredi 14. st. so križarske vojske, samostanski redovi, stiki z viteštvom in meščanstvom odprli pot latinski cerkvi in zapadnjaški kulturi med naše ljudstvo. Ljudskoobredne zaščitne rečenice proti besom in priprošnje bogovom so krščanski misijonarji s cerkveno obrednimi dostavki ižpremenili v molitve in zagovore. Pod istim vplivom so se spočele po antičnih bajkah in pripovedkah staroslovenske legendarne pesmi «Spokornika, «Riba farcnika», «Otrokova duša se pokori», «Godec pred pekloma (rezijanski Sintilavdič), ki duše iz pekla rešuje. Vse te pesmi so se v vzdušju 14. st. široko razpele tudi med primorskimi Slovenci in živo ohranile vse do zadnje svetovne vojne.
V naših ljudskih baladah do 12. st. ni zaznali nemškega vpliva; snovi so prihajale iz starovlaških, starci rščanskih vzhodnih izročil.
j -
^	Iv^vCV zovtv
£I±E
-rW-
A-


/UXfvvòAX 9'uKioCt'

r~r-—'	'—
'•«V	"'Jv-AKUkcvh-HVa
Lr*
/>vjv - VkVV'iflV ^ fev -fv- juv avev AuvaTuv | taj (c - >*' '»'♦j«/
'tnviT f :nusn
- 'fk*, "VMiV I
~	* &/nc
	H		 ■ *>1]
-0m *—*• t- R:	
L J -D	* -	L : x : te
djv, cUV ft’vo (U- it, r**/
cLn/
djt dc</ 'Kt' : ffnev <U.
ttA/ tt ~
JUk, ^0 -	'v-*/
Vvi —tv, J (V	'V-Vjikv-"tC.
Vv -	- tej. Tiv tK- At -
4^	(	T^VvvvAA^-vv •.«Xt.vvv
1^	^CrK-vvvW	(9rtt ■
J S' i \	on
I
A ^
tvt, - 'Vyvov	- Tóxv
-Wv v -	- rjo J
z) t V j
—{J?-te:
Množično petje je na Primorskem od nekdaj razvito. «Dan slovenske kulture« Je to še posebej potrdil.
božično koledovanje je bilo ozko povezano z darovanjem umrlim prednikom. V božičnem koledovanju jasličarjev in tepežkarjev, v jurjevanju in kresovanju rezijanskih, trentarskih, tolminskih, rovtarskih in kraških pastirjev opazimo bolj — manj očitne odseve in odmeve ljudsko prirodnoga verovanja, kar vse je cerkev nad tisoč let skušala prekriti — posvojiti v svojih polcerkvenih in laiških pobožnostih ter liturgičnih ceremonijah.
Kronisti 14. st. nam poročajo o strašnih «šibah božjih», ki so tačas bičale naše ljudstvo in mu prizadejale obupno bedo in siromaštvo.
Od 1. 1338. dalje so velike trume kobilic od vzhoda sem večkrat preplavile naše pokrajine in z divjo požrešnostjo oglodale do korenin vso žetev, seno, travo, le vinogradov se niso dotaknile. Ko so privršale v tropih, ki so merili po 3 ploskovne nemške milje (nem. milja = 7.6 km), so razširjale strašen smrad in letele tako na gosto, da so zatemnile sonce. Hlapca žovneškega grofa Ulrika, ki se je na konju spustil mednje, so z živaljo vred oglodale do kosti.
Na praznik apostola Pavla, 25. januarja 1. 1348. ob 15. uri, ko so bili ljudje po cerkvah, je strašen potres stresel slovensko zemljo od Jadranskega morja do Donave. Odtrgal je pol Dobrača, ki je
ga prestrašile do nemega obupa in pognale njegovo stoprav do nagonske čustvenosti razvito pamet v množične zablode. V dobi «jeze božje», duhovniških razuzdanosti in nasilnosti fevdalne gospode, ko so se pretrgale patriarhalne družinske vezi in so odnehale vse uredbe stare pravde, ko je prenehalo poljsko delo, obrt, trgovina, ko sta zavladali beda in lakota in so ljudje bežali v gozdove, brezumno skrivajoč’ se drug pred drugim, so izbruhnili pogromi Židov, so vzvalovili pohodi bičarjev. Žide so dolžili, da zastrupljajo s kugo studence. V dolgih spokorniških procesijah so reveži in bogatini, kmetje in vitezi, stari kakor mladi spokorniki ro-. mali od zofe do mraka nagi do. pasu, s platnenim prtom na glavi, noseč križe, zastave in goreče sveče od cerkve do cerkve, iz pokrajine v pokrajino, prepevajoč svete pesmi. Kadar se je spokorniška procesija, ki je trajala 33 dni, pognala iz svete groze v noro jarost, so se bičali bičarji do
Najsilnejši, najkrutejši motiv tiste dobe, ki ga je ljudsko pesemsko izročilo ohranilo vse do prve svetovne vojne, je prekupčevanje s slovenskimi sužnji, ki so jih zlasti Madjari, Benečani in Grki prodajali v Afriko in Španijo ter ropanje naših žena po morskih razbojnikih. Vse te dogodke je naše ljudstvo združilo v tragični baladi o «Lepi Vidi» iz 11. st. (morski ropar, zamorski Saracen — «črn zamorc» zvabi z zdravilom za o-troka na ladjo mlado mater in jo odpelje, ona se ga reši s skokom v morje). Med primorskimi Slovenci se je sled te balade ohranila v drobcu rezijanske otroške pravljice in znabiti v nezapisani še pesmi v okolici Velikih Mun na Krasu (Ivan Grafenauer, Lepa Vida, 24. Ljubljana 1943).
Po prizadevanju redovnišlva se že v tem obdobju razživi in udomači med ljudstvom Marijino če-ščenje. V stare «kirolejse» se vpleta Marijino ime, starejšim legendarnim pesmim se pridružujejo prve marijanske litanijske pesmi
in odpevi v koledah ter drugih obrednicah, V lege idarne pesmi se vpleta motivika križarskih pohodov, ki se je po Tolminskem in na Krasu do. nedavnega ohranila v pesmih «Marija — ptica in ajdovska deklica», «Grešni bolnik obhajan», «Jezus prestavi sv. Tomaža v Indijo» Prvotna balada o Kralju Matjažu, ki je v našem ljudskem pesništvu začel junačiti šele konec 15. st., je morala sredi 14. st. opevati mitično osebnost po vzoru križarskega viteza iz provansalsko — italijanske balade «Il moro Saracino» (I. Grafenauer, Lepa Vida, 9). Baladni motivi, ki so iz romanske soseščine preko Slovenskega Primorja prešli na Gorenjsko in Koroško, so «Komposteljski romar» (žena reši možž iz màverskega robstva) in «Zarika in Soinčika» (sestra zastrupi sestro).
Redko ohranjeni pesemski napevi te dobe so koralnega značaja: v prirodnem molu ali duru uglašene melodije imajo ozek razmak (ambitus), kratke — diatonične stopnje in v koncih ka-dencirajo z značilnim zadržkom od zgoraj. Melični in besedni ritem soglašata, se ravnata po sapi in po značilnih samoglasnikih poudarjenih besed, ne po tehtnosti zlogov.
Takšen ritem je prosto tekoč, nezlogovan, vrsteč se po gibno-žvočno naglašenih petih rečeh, ki so si v nasprotju, pa se dopolnju. jejo v zvočno vrstico, v našem izrazu pristno pripovedno dolgo vrstico. Sleherna takšna vrstica je zase zaključen goli stavek brez okrasnih dopolnil. Vrstice imajo središčni in končni odmor ter se nizajo v litanijsko zaporedje. Melodična motivika te dobe se drži svojskega izročila, prevzema in posvaja pa tudi napeve vzhodnega in latinskega korala.
Socialni 'položaj našega kmeta se je vsestransko poslabšal v 15. in 16. st, Nasproti udomačenemu naturalnemu gospodarstvu se je razmahnilo" denarno gospodarstvo, ki so si ga povečini prilastili italijanski in nemški meščanski patriciji. Povečane nabavljalne potrebe in preplava kovanega denarja so spravile skupen cehovski sistem v nevzdržen položaj. Cene kmečkih proizvodov so naglo padale, kmet je začel skrivati denar. Neprestane vojne med Habsburžani in Celjskimi grofi, spopadi med fevdalci ,pieniini pohodi najemniških hord in roparskih vitezov ter predvsem naraščajoči vpadi «turške sile» so neznosno povečali trpljenje slovenskega kmeta. Na Kras so Turki pridrli prvič 1. 1469., požigali in morili po Furlaniji vse do Piave in odgnali 11.000 ljudi v sužnost. Zgodovinarji računajo, da so turški razbojniki v zadnjih 30 letih 15. st., ko še ni bila organizirana deželna bramba, tabori, «turški glasi» (ve. činoma pisani v glagolici) in kresovi po gorah, odvedli v sužnost nad 100.000 našega kmečkega ljudstva in ga najmanj toliko pobili. Trgovina z živino in poljskimi pridelki se je domala ustavila; ker se s poljedelstvom ni kazalo več ukvarjati, je kmet trumoma silil v obzidana mesta. Kar niso požgali, izropali in odvlekli v sužnost Turki, to so oplenile po naši zemlji najemniške horde. Habsburžanov, Celjanov, Benečanov in Madjarov.
Tudi po Slovenskem Primorju je kmetsko ljudstvo že v: začetku 16. st. organiziralo proti, turški sili lastno samoobrambo: prihod Turkov so naznanjale grmade po gorah, ljudstvo se je pred sovražnikom zatekalo v utrjene tabore. Poleg drugih obveščevalnih kresnih linij je šla istrska od Učke gore čez Marenfels na Klano, Gut-nek, Silentabor, Senožeče, na Postojnski grad, Loški . grad,- čez Vrhniški hrib na Ljubljanski grad. Od turških taborov žive v ljudskem spominu tabor pri Nad-lišku, - Silentabor pri Zagorju, «Matjaževe kamre» pri Zavracu nad Logatcem, tabori v Vipavskem trgu, v Predjami, Košani, Vremah, Senožečah, Vrabčah, Siu-
denem, pri Ust]!v Repertaboru, tabori v Stijakujutovljah, Sežani, Tomaju in Utrdbe proti turški sili so'e na Predelu, od izliva Soče (Gorice in tržaške zagrade. ìoì!no narastla mesta so post socialna in fedvalni gospodi,1 ie pričela brez obzirno izkoriA* kmeta-tlača-na in nalagati j1 bremena naraščajoče krize ! njegov rovaš. Kmet je izgubilir<> v vsemogočnost in nedotJljvost svetne in cerkvene obiaS samoobramba proti thrški siKÌJe Politično izšolala jn izuriljv rabi orožja. Kriza fevdaIndNšbe je utrla pot renesančna'11 humanističnim težnjam, kij $e sprostile v verski reform» Zaradi vedno ostrejšega raz* med meščanstvom in plernitm ter kmetom in meščanskinvifejstvom sta se v sovražni nap*¥ formirala dva protitabora:	P-ansko-fevdalni
ortodoksni protlPi augsburške konfesije so vstlMoti kmečko-plebejskim preKlp’aicem, skakačem, sektarjem.frba za obstoj kmečkega ljudstfroti turški sili se je povezala l|‘£ioznimi boji «iuterš ljudi» pil «Papežnikom» in krvavimi upyer kmečkimi punti tlačana P* fevdu, ki so trajali skoraj SOt1-
Reformacijsko;anie je zaradi socialnega razKf n Protireformacije hitro spij6*0- Večinoma tuje trgovsko #anstvo je zavoljo lastnih pt^nih in gospodarskih pozicij T^rlo absolutistične težnje hatj^ega monar. ha proti partik»*611"1 fevdalizmu. Tej politiki6 ie slovenski kmet upiral v r^'h uporih 17. in 18. st. Brez sr"10 naprednejšega političnega!<istVa in jasno začrtanega cilja® morala naša prva demokratiJftev°lucija pro. pasti. SlovensI Protestantske knjige pesmarice' ‘dejno organizirale slovensko’1^''0, borba proti turški sUraPe^nikom in kmečki punti pj ^mljiški gospodi pa so zbrf, njegovo samo. zavest in mu đa® °^' za nadaljnji obstanek in r>r‘
Legendarne P1' Preišrijih časov dobe v tej d' ^ega realizma, med Primo«''1 or Spioj, po Sloveniji, ljudsku trpljenju
Skupina deklet iz Goriške v tipičnih goriških narodnih nošah. Te noše so danes že precej redke.
pristno vsebino in pripovedno skope, realistično ostre poteze. Postne pripovednice in pripovedne kole-de, kj so tačas nastale okrog laiških pobožnosti cerkvenih bratovščin in jih je ljudstvo posvojilo, so med drugimi «Marija jen bar-kadùr» (Marija odpusti trdosrčne, mu brodarju), «Lanska lita sem se ažčnu» (Marija doji dete siroto, Jezus ga ziblje), «Marija se vz-dihne jenu hré» (lovca streljata Marijo in okamenita), «Svet Cinc-jànes je zguòda vstò» (Jezus obdaruje sv. Janeza), «Qj, kaj čakaš človek hriešni» (Sodni dan), «Je eno dete ròjeno» (Božična kole-da), «Ta'svetla zvezda ta je vzeš-là», (trikraljevska koleda).
Primorsko ljudsko izročilo iz te dobe se v povestih spominja roparskih vitezov «Predjamskega gospođa» (Erazma Logarja iz Predjame) in «Silnega Andreja» (Andreja Baumkircherja). V sta-rih ljudskih baladah se mitično-epični junaki spremene v ostropo-tezne zgodovinske osebnosti, zgodovinska dejstva so povečini realistično očrtana, mistično čaro-
dejna epika se umika revolucionarni upornosti ter stremljenju tlačenega ljudstva po svobodi.
Furlanski zgodovinar Nicoletti poroča sredi 16. st. o Tolmincih, da ponavadi prepevajo hvalnice Kristu in svetnikom ter opevajo Matjaža, . ogrskega kralja in druge slavne osebnosti svojega naroda.
Iz turških bojev, ki so združili Slovence, Hrvate in Ogre k skupnim bojnim pohodom, so prinesli slovenski brambovci mnogo pravljične snovi, epičnih pesmi drugo-rodnih bojnih tovarišev, največ pa živih spominov na junaška dejanja in znamenite vojskovodje, na epičnega junaka kraljeviča Marka, madžarskega vojvodo Janka — Ivana Hunyàdija, očeta Matije Korvina — kralja Matjaža. Vsa ta živa snov se je strnila okrog imenoma neznanega mitično — epičnega lika tačaš že stare balade o črnem zamorcu — pomorskem roparju naših žena.
Razen nekaj inačic o «Kralju Matjažu v turški ječi» (Matjaža reši iz ujetništva najmlajša hči
bile zapisane pred prvo svetovno vojno po Goriškem in v slovenski Istri, se je ohranila med beneškimi Slovenci pesem o «sinku Janku», ki so ga «odpélali ti mladi Tòuci-m».
Kralj Matjaž in kraljevič (knez) Marko sta po svoji zunanjosti in ponašanju fevdalna viteza, po vsebini pa zaščitnika in vojskovodji zatiranega ljudstva. V strašni krizi tam sredi 16. st., ko je naš kmet v obupnih puntih prvikrat spoznal da sam ni sposoben ustvariti novo družbo, da mora idejni voditelj za takšen preobrat priti od drugod, je kralju Matjažu v pesmi prisodil svojsko pamet, svoje
turškega kralja Margetica), ki so
FrU ljudski napisi
Zadnjič smo skočili eno da je današnj' 31,. vendar no^ rušiti reda. « mezni napisi 1 redno številkOi spremenjena.
pa' ievanj
Na Volčjem
omeniti tudi f j nVe kalone. Pri Marjan’niA j. cu» sledijo ^ j stnem redu črij |
ŠTOLFA — Inli
tika. Poleg n* iz verskega
(Nadaljevanje št. 32)
“Doto:
'iha pre-e. tako f‘av Za prav D zaradi tega I 'flajo posa-. svojo zapo-1' ostala ne-
šđu
moramo
na «gorenj-pfečenem vr-N - JURI ^ ornamen-'h motivov
^Astlinskega sveta srečamo j ., Pitelu živalski motivi	(podobnega sem do z,	samo v
Brkinih v vasi uče). Poleti 1948 je MarjaV^Podfr od-
18 4 7
in gospodarjevo ime JANES ABRAM Mož je bil gostilničar in se je priselil iz Kobjeglave. Obrt mu je očitno nesla, zato si je mogel najeti mojstra, da mu je tako čedno uredil dom.
74. NAPIS
V Svetčm pri Komnu beremo n,a «Nežni» kaloni (prepisal M.M.13.7.1948):
HIŠNA. 83 — JE ŠTORU DELA AT JOŽEF KOVAČIČ -d 1867.
Pri 69. napisu v Skopem smo nedavno videli, da sta dva bra. ta utrila zidaat» hišo. To je bilo letu 1807, zato se nismo ču-
'
dih in smo šli molče mimo dvojnega a v nedoločniku zidaat. A kako naj si razložimo isti pojav 60 let kasneje — v Svetčm — Je štoru de-laat?
76. NAPIS
Da začasno zaključimo poglavje o kalonah, poglejmo še ,V Šmarje pod Sežano. Od nekdanje velike bogatije «pri Staršincovih» je danes ostala samo hiša, še to sem poleti 1948 videl zapuščeno. Nekdanji gospodarji sp pomrli ali pa se raztepli po svetu. Mojstrsko izdelana kalona je ornamenti-rana po «jertah» (pokončnikih) in kapitelih, na gorčnjcu pa je med drugim tale napis: «TUKEJI STANUJE 18 — 79 ANDREJA FILIPCIZ».
*
Prihodnjič Ra pridejo že spet na vrsto sveži prispevki, ki so nam jih zadnje dni posredovali prijatelji naše rubrike.
,(Se nadaljuje)
Godci skupine «Tone Tomšič» spremljajo plese svoje odlične plesne skupine.
stremljenje in zahteve: socialno pravičnost, enakošt pred zakonom, odpravo fevdalnega tlačanstva, za. ščito pred notranjimi in zunanjimi sovražniki.
Epični junaki naših starih ljudskih balad izražajo revolucionarni program našega politično in socialno brezpravnega kmečko — plebejskega razreda, program, ki ga je slovensko ljudstvo 450 let kasneje v Osvobodilni borbi izpolnilo.

s streho -	da bi
se ne zrušil»’j..'"'
i F Sreeen
zrušil3’L„Uko da gorenje po tel >av
eni ope-
raciji prav zf.i)i ki-1*0"13 ^3^ držati in slofl' ][£ __aVl'ho kakor oskubijo« LvtfJ36 miš ne tič» Taki 5 - Skl Po-
-s ■ M ' V
ne tič». Taki 5 „V-;**1 Posegi pri sUfJLl5 rovinah
K Priporočali.	I
7J' ha
Seveda ini» b; „grad Več lepih kalon, fjfe» ^enil' le še ono «pri & jlt redi 8°-renjca je PJ^j’ rekf1^’ . k‘ predstavlja ^	1	Gordan,
z legendo:	I
Jesus - jE/a°VANEs -t/e'ho -
Ob straneh	se ietni-
Fogled »a pestre barve narodoib noš iz različnih slovenskih pokrajin Je nudil prelepo sliko.
MIŠKO_K R A N J E C
«Sovražiš, obsojaš, zaničuješ, vse. Ne bi te smela po tem niti spraševati, saj vse to ^ dobro verni. Vse, kar sem ti povedala, je takole na pol laž. Nisejn prišla pote, saj ti še Pisala nisem nikamor. Ce sem te vabila s sabo, sem želela, da ne bi šel. Ker naj bi počela tam s tabo?. Pameten si, in lepo odklonil. Mislila sem, ko sem prihajala, da si že otrok in bom že kako s tabo, a ti — tako velik si že, prevelik. Nimaš me rad, jnučno ti je, da sem tu, ko odidem, si boš oddahnil. Taka je resnica, vidiš, da vse verni! — Taki smo mi Slavicovi! Sama gniloba nas je! Nekoč sem bila pobegnila iz tega doma v svet. Vseeno, zakaj in kaj sem tajn počela. Sla sem, ker me je tu ubijalo, dolgčas mi je bil, ker nisem mogla živeti, kakor sem jaz hotela. Se en brat je za mano pobegnil. Trije so ostali, ti sp bifr samo pogoltni na zemljo in denar. Od takrat se nisem nikdar zglasila v tem domu, še pisala jim nisem. Ta dom je strašen! Globoko, grdo blato! Se ne sanja sp ti ne,
V	kakšno blato si padel, med kake ljudi. Kakor b.ela roža si med njimi! — Veš, zakaj te stari ima rad? Ker si drugačen od nas in ker upa, da bo s tabo rešil grunt. Nobenemu svojih otrok ne zaupa in nobenega ninfa rad! Kaj rad! Mrzi jih vse! Oklenil se je tebe, da bi rešil pred njihovo pogoltnostjo to zemljo in dom! Seveda, če mu ne bo socializem vsega pogoltnil! Boš še videl, kaj vse se bo zgodilo V tej hiši! Jaz se ne bi čudila, če bi ga njegovi otroci kdaj ubili! — No, pojdi in bodi srečen! Ko bi mogla, bi se zdaj razjokala. Hotela bi, dd me imaš rad, a to je neumnost! Doslej se jni je še kSaj rahlo obudila Vest. Poslej tudi tega ne bo! Tj si že daleč, daleč, nikdar več te ne bom dohitela! No, bodi srečen! — Daj mi roko!» Prijela ie njegovo roko, mu jo rahlo pobožala, nato spustila, segla po cigareti in ga samo še opazovala, ko je kakor omotičen taval iz sobe, ki se jnu je zdela neverjetno zadušna.
Se istega dne jp je sosedcv Karel z domačimi kobilami odpeljal na ppstajo. Brez besede se je Albin peslevil od nje.
IV.
Minili sta dve leti, kar je bil prišel v Hrastje in se tu zakoreninil. Bil je že v sedemnajstean letu. Stegnil se je, da je bil, kakor bi mu bilo dvajset. Tudi J noč a n je bil, nikak otrok več. Gospodaril je na Slavkovem. S'.astran gospodarstva mu dedek Slavic ni mogel kaj očitati. Ne samo, da se je vsemu privadil, starega Slavica je bolj ganila njegova ljubezen do vseh stvari. In stari ga je strastno vzljubil, hkratu pa ga imel za orožje, s katerim je odbijal napade svojih otrok. Razmerje med njimi se je samo zaostrilo. Na cesti že niso več govorili, če so se srečali. Kadar pa so prišli domov, so navadno prišli skupaj in se ga lotevali, potem zopet s0 prihajali izmei-no.ma vsak zase, da bi ga samo bolj dražili. Prepirali so se z njim, ga psovali, povrhu pa mu kradli vse, kar so mogli odnesti! Starec pa se je ob Albinu čutil nepremagljivega!
A nevarnost je. zdaj prihajala z Albinove strani, česar ni pričakor
val!
Vsak dan očitneje je postajalo, da fant ni pognal iz teh tal, tega grunta, i\a naj se je še tako zakopal vanj! Z Zagorqevimi se je bil zapletel že od všega početka 'n po njih se je vraščal v novi čas, y novi svet! Že je bi] med prvimi mladinci v vasi; bil je bojevit, odločen. Ne krj Slavkovih, kri Flegaričeve anarnce, kri proletarskih ljudi se je prebudila y njem. Ne ded Slavk, ki ga je hotel zvezati zla) Vekomaj z zemljo, pritegovala ga je mala Veronika, ki je vsak dan hodila delat k Slavkovim. Pritegnil ga je bij Zagorčev Karel, ki je bil šel z mladinci prejšnje leto na progo, govoril o novi Jugoslaviji: mladini, novem svetu, o novem življenju. Albina so v Hrastju že vsi imeli za Slavkovega naslednika, samo on je čutil, da se. bo tudi od tega doma odtrgal. Zakaj že so nastajale Prve razpoke med njim in delom. Ne y odnosu do zemlje in dela, pri čemer je bil Albin neoporečen. Razpoke so nastajale v njunem odnosu do države, do oblasti, v razumevanju dolžnosti do vsega tega. Država, ki je čedalje odločneje posegala v dotlej neomejeno kraljestvo Slavkovega grunta, je v dedu naletela na odločnega nasprotnika. Ta bi najrajši državo vrgel čez plot svojega grunta. V vasi so ga zato prištevali med stebre reakcije.
V	Albinovem srcu pa je nova država poganjala trdne korenine, novo življenje, ga je prevzemalo in plaval je z njim.
V besedah se sicer nista nikdar spoprijela zastran teh vprašanj. Iskre, ki so se kdajkdaj ukresale med njima, ju že nikakor ne bi mogle ločiti. Slavk je preveč visel na vnuku. Celo se je rajši izognil vsakemu razgovoru, ki bj ju mogel ločiti. —1 Ločila sta se V dejanjih), ki so privedla do spora in ločitve.
Stari Slavic je vse sedeminštirideseto le.to sumil Zagorčeve, da ga tako natančno ovajajo, koliko pridela tega jn onega. Zakaj predr-pisali so mu na KLQ-ju tako obvezo, kakor y resnic) nikomur, kap ga je spravljalo y obup. Ce pa je. kaj skril, je komisija odkrila in mu zaplenila. «Vem,» je nekoč izbruhnil pred Albinom, «to me Zagorčevi hočejo ubiti! Jim bom že pokazal!» je zapretil.
«Saj niso Zagorčevi», se je skoraj izdal Albin, nato pa obrnil đrugajn: «Bomo že toliko pridelali, da pojde. Država pa tudi potrebuje, ne?»
«Država?!» je vzkliknil ded. «Kaj je država Več kot jaz?!» Kljub vsem oddajam pa njegovo gospodarstvo nikakor ni šlo rakove poti, od kar je bil Albin pri njem, to si je moral priznati. Začelo se je! celo krepiti! Lahko se je postavil pred svojim drugim sosedom Barbaričem, ki so ga vsi imenovali kulaka. Ta je bil največji kmet V Hrastju. Medtem ko se je prvo leto neverjetno naglo dvigal, je nato začel naglo propadati. Zlasti se je poznalo pri živini. To leto je 2? imel polovico manj živine kot pred vojno. Tudi polje ni tako rodild kot nekoč in v hiši je vladal čuden nered. Dekle in hlapci so mu uhajali y tovarne. «Poglej Barbariča», je nadaljeval kljub vsemu drugačnemu spoznanju ded, «kam vodi ta država našega kmeta' Gn ni bilo prej kmeta, ki bi mu bil v čem enak!»
«Barbarič si je sam kriv», je odvrnil malomarno Albin. Ko ga je ded začudeno pogledal, je pojasnil; «Pravi, da ni neumen, da bi državi redil živino in zanjo obdeloval njive!»
«Ce pa mu je država pobrala dekli in hlapca za tovarno'» Tej dejal ded.
«Zastonj mu ja ne bo nihče delal!» Ded ga je začudeno pogledal pa dejal:
«Ti, pjeb, te misli pa niso prave, da veš! Ne bom se prepiral a tabo! Vidini kam te vleče! Rečem ti pa, da po tej poti ne bova dolgu skupaj vozila!» Ko ga je Albin samo pogledal, se je ded vznemiril; Zastran Barbariča je sicer moral dat) vnuku prav, a njegove besede so se mu upirale!
Ob neki priliki je Slavic tudi povedal isto Barbariču. «Nazadnje boš še propade],, če boš tako delal!» Barbarič se je nasmehnil in mu odvrnil:
(xadalfevanje pTlhodnjiS.jt
10
LlUDSKi TEDNIK
Za gospodinjo in dom
ZRAČNA KOPEL
Zračna kopel vpliva zel0 blagodejno na kožo in jo lahko prenaša tudi slabotno telo. Zračne kopeli vplivajo predvsem na kožno dihanje, ki ga zrak oživljajoče pospešuje. Na ta način sj moremo razložiti občutek svežosti, ki nastane pri teh kopelih. Krvni obtok, zlasti na kožni površini, poživi, srce se razbremeni in okrepi. Razumljivo je tako, da vplivajo zračne kopeli pomirjevalno na nervozno srce. Tudi krvni pritisk redne zračne kopeli zmanjšujejo, seveda s e pa zmanjšanje pritiska vrši le počasi. Ker pri zračnih kopelih koža čim več izloča, delujejo tudi ledvice pospešeno, kar povzroča, da se izloča kar največ telesu škodljivih snovi. Zračne kopeli pomnožijo število rdečih krvničk ter jih za to priporočamo malokrvnim ljudem. Zal je še premalo znano, da so zračne kopeli zdravju bolj koristne kot pa sončne. Tako priljubljena porjavitev kože, ki nastopa pri sončenju, se pojavlja prav tako tudi pri zračnih kopelih, razloček je, samo v. tem, da nastopa pri teh porjavitev bolj počasi, toda traja dalj časa. Sistematične zračne kope. li so velikega pomena v boju proti tuberkulozi, žal se Xki na to še tudi danes polaga premalo važnosti.
Prednost zračnih kopeli pred sončnimi je v tem, da lahko prenaša zračne kopeli tudi oslabljen organizem in dà jih lahko uporabljamo v vsakem času. Seveda igra pri tem privada glavno vlogo. Svetuje se, da pričnemo z zračnimi kopelmi v toplem letnem času in jih nadaljujemo kar vsc leto. Kopel naj traja v začetku deset minut, sčasoma jo podaljšajmo na dvajset minut do pol ure ali še več, kakor nam pač dopušča čas. Ce bi nam. postalo hladno ter nas začelo tresti, se moramo gibati, zlasti če je vetrovno. Pred zračenjem navadno namažemo kožo z oljem, vendar pa je treba omeniti, da se p tem oziru pretirava. Zadostuje le nekaj kapljic olja, da postane hrapava in suha leaža prožna in mehka. Ker koža rastlinska olja laže vsrkava kot pa mineralna, so rastlinsko, bolj priporočljiva.
Mazanje z oljem in masiranje kože obvaruje pred kurjo poltjo in pospešuje, kot kaže izkustvo, rjavenje. Ugoden vpliv zračnih kopeli na krvni obtok pospešujemo z istočasnimi dihalnimi vajami. Pn tem moramo polagati važnost zlasti na pravilno izdihavanje, dobro je, če pri tem mrmraje pojemo ali žvižgamo kako poživljajočo melodijo. Pri globokem vdihavanju je pa zlasti važno, da zrak vdihavamo brez napora in šuma.
Ce je vetrovno in mrzlo, je priporočljivo, da zračno kopel združimo s primernimi gimnastičnimi
vajami, zlasti je važno, da zjutraj ritmično telovadimo vsaj dobrih deset minut, kajti le tako bo zračna kopel dosegla svoj namen. V zimskem čašu opravljajmo zračne kopeli v sobi, zlasti še pred spanjem. Otroke moramo že v rani mladosti navaditi na uporabo zračnih kopeli, zelo važno je, da sc vsaj dvajset minut pred spanjem gibljejo na zraku popolnoma goli. V otroku se na ta način vzbudi občutek telesne moči in lepote, kar je velikega pomena za poznejše življenje. Jutranje zračne kopeli o-pravimo pozimi lahko v sobi ob odprtem oknu, v začetku zadostuje pet minut, pozneje do pol ure; seveda pa mommo pri tem telovaditi. Bolehnim ljudem dobrg denejo zračne kopeli gornjega dela telesa, dihanje postaja globoko in krepi pljuča. Ni nam treba poudarjati blagodejnega vpliva zračne kopeli nog. Ko prideš opoldne in zvečer domov, sezuj čevlje in nogavice ter hodi bos ali natakni sandale.
Da na kratko, še enkrat povemo: za vsakdanjo nego telesa je potrebno, da se zjutraj, takoj, ko vstanemo, goli zračimo deset do dvajset minut, da ob1'opoldanskem in večernem odmoru hodimo bosi in da se pred spanjem vsaj deset minut zračimo!
Dr. S. S.
Takole oblekco iz karirastega platna za vroče dni lahko sama sešiješ, pa tudi kopalke za svojo debelinko sama spleti, za 2-3 leta staro deklico potrebuješ «0 g volne
Otrok in počitnice
Otrok se mora na počitnicah počutiti popolnoma sproščen, svoboden ter ne sme neprestano poslušati materinega vpitja, kaj sme in Tea j ne sme. Mati naj pripravi nekak umik. ki se ga mora otrok (pa tudi ona!) držati. Otrok naj čim več spi, 10 pa tudi 12 ur,, kajti spanje je za otrokovo telesce zelo važno! Ge ja zvečer utrujen in zaspan, ga nikar ne sili, da oi bil pokonci, ker ga je samega spal! strah in bi ti še rada posedela v prijetni družbi. Pametna mati bo že od vsega početka navadila svojega malega teme in ji sedaj ne bo težlco spravili otroka ob osmih zvečer v posteljo in ga pustiti samega.
Hrana naj bo v počitnicah lahka, čim manj slaščic in še si ob morju, nič čokolade, kadar nastopi huda vročina. Otrok naj je večkrat dnevno; za zajtrk mu pripravi sladkega mleka, kruha z maslom ali marmelado, (po možnosti prepečenec, ker jc svež kruh za otroka v vročini teže prebavljiv), za kosilo kuhanega riža zabeljenega z maslom, pire ali zelenjavo z rezino go-
vejega ali konjskega mesa (če si na morju, zamenjaj meso 2-3 krat na teden z ribami) in sadje. Popoldne mu daj mleka s .preprečen-cent, za večerjo pa zelenjavno ali navadne juho. ocvrto jajce ter kuhanega sadja. Ce se odpraviš na
Slomsha mati,
bmieya otioha u òlovenòke koloma !
NASVETI
in odgovori ljudskega zdravnika
K. H. Hovinj: Lahko se zanesete na zdravnike, ki so pregledali vašo mater Rak ne more povzročiti tako nestalnega simptoma kakor ga vi opisujete, zato ga lahko z mirnim srcem izključite.
P. H. iz Trsta: Zelo se mi pote roke in noge ,posebno kadar sem nervozna. Postanejo mi mrzle in vlažne. Umivam se stalno, tudi smukec uporab-v ]jam za noge. Sem slabokrvna In tudi živce imam slabe .stara sem 23 let. Prosim za nasvet.
Odgovor: Vsak človek ima svojstven način potenja 1;n vsak pot ima svojstven vonj. Ker je vloga žlez znoj-nic velikega pomena za naše zdravje, se res ne da In tudi ne sme kar tako v en dan vplivati na to njih tako važno funkcijo^ Umivajte se večkrat na dan, nosite odprte sandale In v vodo večerne kopeli nog vrzite malo galuna (Allume dl rocca), poslužujte Se kolonjske vode In tolažite se z mislijo, da smo poleti vsi v Istem položaju kot vi.
K. J. iz Boljunca:	Moj triletni
sinček postaja vedno bolj bled in .zaspan ter vedno slabe volje. Tudi tek izgublja. Vročine nima, ponoči Spi dokaj dobro in mirno. Kaj naj' Storim?
Odgovor: Lahko so to samo znaki slabokrvnosti, ki pridejo do večjega izraza prav sedaj na pomlad, ko na-
stopi vročina, in ki Izginejo čim damo otroku ustrezna zdravila. Ce pa je otrok izgubil precej na teži in to v kratki dobi, ga pošljite na zdravniški pregled, kajti pojavi, ki ste jih opazili, bi lahko bili vzrok vnetja pljučnih žlez.
V. Z. iz Trsta: Kadar sem prisiljena hoditi po soncu, me boli glava; pa še polj neprijetno Je, da tudi ponoči slabo spim, če sem podnevi hodila po soncu; čutim težko glavo in se večkrat zbudim. Kaj je temu vzrok? Pomaga mi samo to, da se čim bolj Izogibam sonca, ker pa bo vedno ne gre, bi prosila za nasvet.
Odgovor: Ce vam sonce povzroča glavobol, ogibajte se ga. Najbrže ste nervozni in slabokrvni. Proti tem bo-leznim so pripomočki.
Masvetl
Praske na lesu ublažiš, če jih zdrgneš z zamaškom, namazanim z lanenim oljem. Drgni le v smeri lesnih žil.
* « <■
Zamazan likalnik zlošči. še toplega s kvadratno krpico, s katero si ovila žličico drobne soli in ščepec kreme za parkete.
* * *
Sveže plesnive madeže na perilu odstraniš, če plesnivo mesto namočiš za nekaj ur v kislo mleko in potem perilo kakor običajno skuhaš,
* * *
1 liter vode razkužiš samo z eno kapljo klora.
izlet, daj otroku kruha s sadjem, sirom ali marmelado. Po kosilu naj mali vedno počiva vsaj eno uro v zatemnjeni sobi.
pozor pred soncem! Sončenje je zelo zdravo in koristi le, če ni pretirano. Mali naj ima na hudem soncu vedno pokrito glavo, sonči naj se le pol ure in naj sc pri tem čim več giblje in igra, tako da ga sonce povsod obsije. Ako pa hočeš svojega malčka sončili v mirnem položaju, moraš ravnati postopoma! Prvi teden izpostavi sončnim žarkom noge in roke (2-4 minute), drugi teden roke, noge in prsni koš (4-6 minut), tretji teden pa sonči otroka na obeh straneh telesa 7-10 minut, t. j. 5 minut rpredaj. 5 minut zadaj.
Kaj pa kopanje? Kopanje je prav lako zelo zdravo, ker krepi otrokov organizem in jc vsekakor priporočljivo, razen če ga zdramik ni prepovedal.
TRŽAŠKA

Hdcčc Jagode na malteški način
Operi 30 dkg jagod in Jih osuši. Nato prereži dve pomaranči na polovico, izlušči previdno z žlico ali ukrivljenim nožem krhlje, tako, da bo ostala lupina cela iztisni sok na jagode, dodaj kozarček likerja, pomešaj in daj na led. Ponudi jagode v pomarančnih lupinah, povrhu potresi še s sladkorjem.
Marmelada iz rdečih jagod
Osnaži 1 kg rdečih jagod, jih operi z vodo in limoninim sokom ter jih od. cedi na situ. Nato jih zmešaj z 1 kg sladkorja In sokom ene limone ter pusti stati čez noč. Drugo jutro kuhaj Jagode, da zavro, 15 minut; pri tem neprestano mešaj. Na koncu odstrani peno, pusti, da se nekoliko ohladi, nakar jo daj v popolnoma čiste, suhe in nekoliko segrete kozarce.
Pa tudi kopanje mora bili zmerno! Otrok ne sme biti predolgo u vodi, h kopanju ga ne smemo siliti, navadno si mali sam zaželi v vođo, če pa se vode boji, mu moral ta strah počasi pregnati. Zamoti ga z igro, najbolje z žogo, za katero otrok leta in ve pade v vodo, bo Sel tudi ponjo, nc da bi se prav zavedel. Po prvem dotjku z mokrim, elementom, bo malček dobil zaupanje in se bo pustil zmočiti. Zmočiti pa ga moraš hitro vsega, kajti počasno potapljanje vzbuja občutek mraza.
Mlade Solarje v počitnicah nc smeš obremenjevati s pretiranim u-čenjem. zadostuje dnevno le pol ure pisanja, branja, in kratka računska naloga, da ravno ne pozabi vsega. Ce pa jc prinesel ob zaključku šolskega leta slab uspeh, pa sama veš. kako ga moraš kaznovati in prikrajšati za kolca razvedrilo. Pri tem pa nc smeš biti nc, preostra pa tudi ne prepopustljiva!	!
Ves prosti čas pa naj otrok izrabi za igranje in zabavo, ki naj si jo sam svobodno izbere, njegovo igro nadzoruj le od daleč.
Ljudje so včasih čudni in nerazumljivi. Navadijo se, recimo hoditi v neko gostilno in tam sede in se drenjajo, vse hoče piti v tej gostilni, v sosednjo pa, četudi je tam dobro vino in strežejo prijazni ljudje, pa ne gredo. Kdo neki ve zakajl V Trstu vse sili na Kras; kako je lepo hoditi med istrskimi grički in skozi istrske vasi. Tja ne gre skoro nobeden. Tako je tudi na ribjem trgu.
Miš, ali kot ji pravijo pri nas sorzo, je dobra riba, zelo okusnega mesa in še precej velika, toda skoraj nobeden je ne kupi. Nerazumljivo. Je to mar moda ali navada, nevednost ali kaj. Ali pa je ljudje ne marajo, ker ima ime živali, ki jo ljudje jedo samo v največji lakoti in sili.
Miš je rdečkasto-oranžne barve in vzdolž celega telesa nosi večje temno-sive do rdečkaste pege. Na spodnji strani pa je telo rdečkaste barve, ki se preliva v modrikasto. Ima dve hrbtni plavuti. Prednja je čisto nizka, zadnja pa je visoka In se vleče do repa. Tudi predrepna je dolga in sega do repa. Repna plavut je zaokrožena; Barva plavuti je takti kot čokolada.
Telo je zaokroženo, skoraj valjasto in malo stisnjeno. Glava je majhna, nekoliko ploščata. Zgornja čeljust In ustna segata preko spodnje. Na zgornji ustni nosi dva mala nitasta izrastka
HIPERMANGAN
V	gospodinjstvu uporabljamo čestokrat hipermangan, imenovan tudi kalijev permanganat, kot zelo dobro razkuževalno sredstvo. Ta snov nastopa v temnih, podolgovatih kristalčkiii kovinskega sijaja. Ko jih topimo v vodi, postaja raztopina vedno bolj rdeče-vijolična. Hipermangan izredno močno obarva vodo. Ce bi raztopili 1 gram hipermangana v 500 litrih vode, bi bila videti 20 cm visoka plast te raztopine še vedno rdečkasta. Ako segrejemo hipermanganove kristalčke na porcelanasti črepinji, se bo med
lahnim prasketanjem razvijal plin kisik. O tem se prepričamo tako, da damo nad ugrete kristalčke tlečo trščico. Trščica bo zagorela, ker plin kisik omogoča gorenje. Tudi v vodni raztopini oddaja hipermangan kisik. Vodna raztopina hipermangana razvija mnogo jačje kisik, če jo obsevajo sončni žarki, oziroma če vsebuje nekaj prahu. Pri tem nastaja rjava usedlina, ki se izloči na stenah steklenice. Ce kaneš nekaj raztopine hipermangana na papir, bo postal rjav. Raztopi 1 gram hipermangana v 1 litru vode. S to raztopino si otiraj kožo! Koža bo porjavela. Na ta način dosežemo umetno porjavenje kože: Se veda pa ni ta postopek ■ primeren. Sonči se in sončni žarki bodo lepo obarvali tvoje lice! Rjavo oblogo, ki nastane v steklenicah, v katerih hranimo raztopino hipermangana, odstranimo tako, da izperemo steklenico z razredčeno solno kislino. Madeže hipermangana na koži, lesu, tkaninah, papirju itd. odstranimo z raztopino natrijevega bisulfita, kateri smo dodali nekaj kapljic razredčene solne kisline. Nato moramo z vodo krepko izprati, da ne bi razjedli preostanki kisline snov, ki smo jo čistili.
V	vojni so otirali konjem kožo z 1 do 2 odst. vodno raztopino hiper-
■ mangana. Dlaka je pri tem postala plavo-zelena in zato so tako obacva-ne konje sovražni vojaki s težavo opazili.
V	1 litru vode raztopi 20 gramov hipermangana. Ce si izpiraš lase s to raztopino, bodo postali rjavi. Tudi les lahko lepo obarvamo z vodno raziopino hipermangana. V ta namen raztopimo 10 do 100 gramov hipermangana v t litru vode.
Raztopina hipermangana je pa predvsem važna zato, ker je zelo dobro razkuževalno sredstvo. Ima namreč to lastnost, da uničuje povzroči tel je bolezni. Zelo razredčeno raztopino hipermangana uporabljamo za grgranje. Raztopina mora biti tako razredčena, da je le lahno vijolično obarvana. V primerih, da nismo popolnoma uverjeni o čistoči pitne vode, damo, v to vodo zvečer kristalček hipermangana. Hipermangan baje uničuje tudi kačij strup. Zato je primerno vbrizganje 1 do 5 odst. vodne raztopine hipermangana v ugriznjeno mesto.
na spodnji pa enega. Miš se najraje drži kamenitega dna, ki je porastlo z algami. Odlično plava in si išče hrano. Včasih pa tudi ribari. Potuhne se med zelenje in z nitkami na glavi binglja. Tako zamamlja ribice in rake, da mislijo, da se zvija črviček. Seveda se vsaka radovednost male ribice in rakca, ki si hoče lažnivega malega črvička ogledati, hudo maščuje. Miš jih za radovednost kaj kmalu kaznuje. Tudi nizka prednja hrbtna plavut ima čisto spredaj daljšo nitko, s katero mami ribice.
Miš je riba Severnega morja, pa tudi pri nas jih ni ravno malo. Redkokdaj jih ni na ribjem trgu, sicer nikoli prav dosti, vendar so. Meso je prav okusno, toda ljudje nanj niso navajeni.
Drsti se jeseni; je zelo plodovita. Toda mnogo njenega zaroda se uniči, kajti druge ribe, predvsem škombrl, kaj hlastno jedo mali zarod miši.
Zobčkc ima majhne in koničaste; luske so zelo majhne in sluzaste. Prsni plavuti sta lepo zaokroženi in še dokaj veliki. Ko leži riba na boku na ribjem trgu, moremo lepo opaziti, kako se črta pobočnica, ki začne visoko ob glavi, lepo zavija čisto ob ležečih prsnih plavutih in se potem po sredi boka nadaljuje do repa.
T. P.
# * *
Lesnega črva uničiš, če vbrizgaš t brizgalko mešanico 10 delov terpentina, 10 delov petroleja in 1 del naftalina v prahu.
* » *
Sladkorne madeže odstraniš s pobarvanega usnja z mlačno milnico 10 mehko gobo.
Stran naših kmetovalcev
r?
H« Wai ^^11

n
UMETNI ROJI
Meseca junija napravljamo umetne roje, vendar šele po dokončani glavni paši.
Umetne roje delamo na Več. načinov, Alasti s prestavljanjem satja s čebelami, s prestavljanjem panjev in Z ometanjem čebel.
Ko je panj poln čebel, je čas, da jih na umeten način razdelimo. Prvi način je posnetek rojenja v naravi. Novi roj v naravi je sestavljen iz stare oplojene matice in s čebelami letalkami (mladimi in starimi); medtem ko mlada zalega v panju ostane.
PRESTAVLJANJE SATJA S ČEBELAMI
Pri umetnem roja se postopa tako; Iz panja, ki ga hočemo deliti, izložimo satnike v zg to pripravljeno stojalo (kozico). V stari panj na staro mesto položimo satnik z matico, vse druge satnike damo v drugi panj, ki ga postavimo na drug prostor.
Iz tega panja odletijo stare letal k c nazaj v prejšnji panj na staro mesto.
Talco ima la družina svojo oplojeno matico in vse prejšnje letalke kakor pri naravnem roju. Di'uga družina Pa dobi vso zalego in vse mlade čebele. Ta si iz svežih jajčec izvali sama svojo matico, Bolje pa je, da se tej doda ali matico, lei jo imamo v rezervi, ali kak drug zrel matičnjak iz drugega panja. Ta način nam da le eno družino, posneto popolnoma po naravi, medtem ko druga družina nima letalk in je treba družino preslcrbovati z vodo oziroma s hrano, če je treba.
nec vede prav tako kakor naravni roj.
ROJI Z MATICNJAKI
Pri velikem obratu je priporočljiv zlasti naslednji način umetnih rojev. J.z raznih polnih panjev vzamemo po tri satnike polne zalege in čebel brez matice. Postavimo jih na stojalo in jih pustimo nekoliko časa čakati, da se zavedejo svoje brezmatičnosti Poškropimo jih tudi s kako dišavo (meliso). Nato postavimo v nove panje po štiri ali pet satnikov polnih čebel, izpopolnimo jih s praznim satovjem. Ravno tako moramo v panjih, iz katerih smo vzeli zalego, dostaviti v vrzeli nove satnike. Potem pa poiščemo iz močnega panja, ki bo kmalu rojil, satnike z zrelimi matičnjaki. Te matičnjake pazljivo iztežemo in damo vsakemu novemu panju po enega. Pazljivo ga pritr-
dimo na satnik, da se ne stlači. Ce pa imamo toliko matic že oplojenih v rezervi, je bolje, da damo vsakemu novemu panju oplojeno matico. Ni se nam treba bati, da bi čebele pri tem umorile matico, ker če čakamo približno eno uro, odletijo iz teh novih panjev vse stare delavke. V njih so poleg zalege le mlade čebele; te pa, kakor je znano, matic ne napadajo.
Paziti jc treba, če smo matičnjake dodali, ali se je matica pravilno oplodila, da ne postane panj brez-matičen. Tudi pri naravnih rojih je treba dva tedna po zadnjem roju izrojence pregledati, ali je v njih zalega. Ce jo dobimo, je dokaz, da se je matica oplodila. Glede naravnih rojev naj velja za čelebarje tole pravilo; draže e naj združujejo. Pri tem pa naj pazijo, da ne združijo prvca z družcem, ampak tirnica z družcem. V prvem primeru se čebele tepejo, ker ima prvec oplojeno matico, družeč pa neoplojeno.
Tretjake naj čebelar brez vse skrbi vrača nazaj izrojencu.
Ravnanje z vinom polefi
Ob poletni vročini morajo vinogradniki zelo paziti, da se jim vinQ ne pokvari. Visoka toplota v kleti pospešuje namreč razvoj škodljivih glivic in bakterij v vinu. Glivice navadno še niso tako nevarne, toda bakterije lahko v kratkem času vino popolnoma pokvarijo, Zlasti se je bati v poletnem času o-nih bakterij, ki povzročajo zavrelico in skisan j e vina. Zato moramo storiti vse, da preprečimo razvoj teh glivic in bakterij v vinu. To sto. rimo najlaže s tem, da z vinom pravilno ravnamo in da mu dodamo takih snovi, ki zadržujejo razvoj bakterij in glivic. Kaj naj torej napravimo?
1.	Ce morda nismo vina drugič pretočili, ga moremo takoj pretočiti v zmerno žveplane sode. Nič ni bolj nevarno za vino poleti, kakor drožje na dnu soda. Nastane nevihta in zračni pritisk, ki se ob nevihtah naglo menjava, povzroči
PRESTAVLJANJE PANJEV
Iz panja, iz katerega hočemo narediti umetni roj, vzamemo satnik z matico in čebelami in ga prene-, šemo v nov panj in na nov prostor. V ta panj ometemo vse satnike prejšnjega panja. Mtade čebele ostanejo v novem panju, stare odletijo Ì) svoj stari panj. Stari panj dobi novo matico ali matičnjak.
OMETANJE ČEBEL
Iz raznih bolj polnih panjev vza-jnemo satnike, oblegane s čebelami. Vse čebele (razen matice) ometemo v pripravljen zabojček, katerega pogrnemo s kakim prtom. Čebel mora biti toliko, kakor za nov roj; tu so pomešane mlade čebele pa tudi letalke. Ta panj prenesemo v klet ali kakšen temen kraj, kjer ga pustimo približno eno uro. Nato mu damo že oplojeno matico in stresemo vse skupaj v nov za to pri pravljen panj. Ta panj ima to prednost, da ima stare in mlade čebele Skupaj. Tudi v praksi se ta omete-
Zelje
Nadaljevanje iz zadnje številke
Velikega pomena je pri nas setev poznega zelja za kisanje. Najbolj znano je «nanoško» ali ljubljansko zelje, ki ima trde glave. Zelo dobro se je pri nas obnesla vrsta «Braunschweig». Glede setve veljajo v glavnem pravila, ki smo jih navedli pri cvetači.
Na površini 10 kv.m lahko posejemo 40 gr semena, Seme je težje od cvetače (300 zrn na 1 gr.) Enako kot pri cvetači moramo skrbeti, da rastlinice ne trpijo suše in vročine.
Ko so sadike dosegle debelino gosjega peresa, jih presajamo na stalno mesto. Pred presajanjem Baoramo sadikam prikrajšati glavno korenino. V suhem vremenu mora-hio sadike pred presajanjem in po Presajanju dobro zaliti toda ne z mrzlo vodo. Vsega semena ne pose-lento naenkrat. Po saditvi namreč milko zaradi neugodnega vremena Več sadik nadomestimo z novimi, zato posejmo del semena y razmahu Več dni.
15 _ 20 dni po sajenju moramo bjivo okopati in opleti. Nato zelje se. Pozneje enkrat okopamo in osipamo. Pri tem moramo paziti, J1» zemljo, posebno če je suša, preveč ne dvignemo.
Zelje potrebuje velike koli-hranilnih snovi posebno du-{Jka in zato mu moramo gnojiti “.zrelim hlevskim.gnojem in umet-mmi gnojili enako kot cvetači.
DETELJNA PREDENICA
Deteljna predenica je samo ena vrsta mnogočlanske družine predenic, ki sicer zajedavajo različne rastline, ki pa vendar enako žive in se razširjajo. Zelo nevarna je tudi vrsta prc-denice, ki napada lucerno ali večno deteljo. Druge vrste predenic napadajo nadalje hmelj, konopljo in trtne mladike. Važno je, da vemo, da deteljna predenica ne živi samo na detelji, kakor bi to po imenu sodili, marveč napada tudi mnoge druge rastline, predvsem raznovrstne grašice, materino dušico in druge. Isto velja tudi za predenično vrsto, ki napada lucerno.
Navadno se razširja deteljna predenica s semenom. Predenično seme je zelo drobno, še za spoznanje drobnejše, kakor seme navadne detelje, okro-glaste oblike in temnorjave barve. Kdor ima dobre oči, ,ga lahko razloči od deteljnega semena.
Predenično seme je kalivo več let (do 6) in je zato treba njive, če so o-kužene § predenico, očistiti. Seme predenice namreč ostane po več let v zemlji, ne da bi kalilo, in šele kadar posejemo deteljo, se spet pojavi predenica. Vendar skali predenično seme šele, ko je deteljna rastlina že kolikor toliko odgnala. Iz semena od-ženejo nekake nitke, ki tipajo okoli sebe, da bi našle kakšno deteljno steblo. Ce se jim to ne posreči, se nitke posuše, kajti predenična rastlina ne tvori korenin, in ne more črpati hrane sama iz zemlje. Ce pa se predenični nitki posreči, da najde steblo detelje (ali tudi kake druge rastline, na kateri lahko živi), se hitro ovije okoli njenega stebla ter napravi na mestih, kjer se nitka najtesneje dotika stebla, nekake bradavice. Te imenujemo sesalne bradavice, ker predenica z njimi izsesava detaljni rastlini hrano.
Cim bolj nujna je rast detelje, tem bolj nežna so njena debla in tem bolj hitro ge razrašča tudi mlada predenična rastlina. Kot že rečeno, ne tvori nobenih korenin, a tudi nobenih listov ne, ki jih kot «zajedavka» tudi ne potrebuje. Z zelenimi listi namreč rastline črpajo hrano iz zraka, predenic! tega ni treba. Zato pa tudi predenica ni zelene barve, kakor vse druge rastline, ki se same hranijo, temveč blede, belkaste — kakor vsak brezdelnež. Njene nitke se hitro razraščajo na vse strani, opri-Jemljejo se In ovijajo okrog sosednih deteljnih stebel in tvorijo nove bradavice. V kratkem času nastane Iz enega samega cela naselbina predenice.
Predenična rastlina prezimi z deteljo vred in se drugo pomlad spet dalje razrašča iz sredine na vse strani. Na deteljišču, ki je okuženo s predenico, se pokažejo rjave lise, ki so središča predeničnih gnezd. Te lise nastanejo zato, ker so se začele dete-Ijne rastline na teh mestih sušiti, kajti predenica jim izsesava življenjske sokove hitreje, kakor pa jih tvorijo.
Sredi gnezda, kjer je predenica najstarejša, seme tudi prej nastavljajo. Cvetovi so združeni v klopčičih in so rdečkaste barve; semena se stvori zelo mnogo; iz enega klobčiča po več ducatov.
Vsako gnezdo predenice se razrašča na zunanjem robu, kjer se tvorijo nove nitke, ki posegajo vedno dalje naokoli po svojih žrtvah. Med
središčem in med robom vidimo rdečkast venec, v tem pasu predenica cvete! Iz sredine navzven pa seme že zori, hkrati pa se deteljne rastline sušijo.
Kako pa se predenica širi? Ne mislimo pri tem na širjenje po nitkah iz enega središča naokoli, kakor smo ga opisali. Ce bi predenica ne imela drugih možnosti za širjenje, bi ne bila tako nevarna kakor je, zakaj drugo jesen detelj išče preor jemo in predenica bi morala začeti svoje škodljivo delovanje šele, bi na tisti njivi vnovič posejali deteljo. Zadeva je čisto drugačna. Predenica ima za svo-
je življenje toliko možnost, kakor le malokatera druga rastlina.
Predvsem zori seme hitreje kakor deteljno. Ce torej tudi šele cvetočo deteljo kosimo, je sredi predeničnih gnezd seme že zrelo. Ko tako deteljo spravljamo, se kobulčki s semenom vse naokoli razrastejo. In ako tako deteljo pokrmimo svežo ali posušeno, gre seme neprebavljeno skozi želodec v gnoj, z gnojem pa spet na drugo njivo. Ako pa deteljo pustimo zoreti in izluščimo Iz nje seme, se hkrati ondati in izlušči tudi seme predenice, ki ga nato obenem z deteljnim semenom spet zasejemo.
Predenično seme se širi tudi še na druge razne načine. Divji zajci kaj radi mulijo deteljo. Mogoče je, da pozobljejo pri tem tudi nekaj klobčičev predeničnih semen, ki jih potem neprebavljene puste prihodnji dan na kakšnem drugem deteljišču. Tudi ptice prenašajo seme z njive na njivo kakor veter.
Toda predenica se širi tudi še na nek drugi način, za katerega najbrž
da se drožje dvigne in da sq vino zmeša. Nesreča je navadno že tu, ker v dvignjenem drožju so gotovo bakterije, ki se v blodnem vinu naglo razvijajo, tako da postane vino v nekaj dneh neozdravljiva in neužitna zavrelica. Zato pretočite vino čimprej drugič, alj če potrebno tudi tretjič. Ne odlašajte s pretakanjem morda zaradi lune, ampak pretočite vino čimprej, ne ozirajte se na luno, ki itak nim&' nikakega pomena za. pretakanje.
2.	Pazite, da bodo sodi vedno poL ni. Zalivajte vsaj trikrat na mesec z dobrim in zdravim vinom. Ce takega vina nimamo, je bolje, da zalivanje opustimo.
Ker- pa včasih iz raznih razlogov ne morejo biti vsi s<>di vedno polni, zažveplajmo prazen prostor nad vi-nom s tako imenovano «lanterno».
3.	Klet kolikor mogoče zavarujmo pred vročino in prevročimi sončnimi žarki. To dosežemo najlaže tako, da držimo klet dobro zaprto. Okna zaprimo z lesenimj polkni. Se so noči hladne, je dobro, da ponoči klet nekoliko prezračimo.
noben kmetovalec ne misli, da bi bil mogoč. Vsaka nitka, vsaka sesalna bradavica, torej vsak košček žive predenične rastline mora napraviti novo predenično gnezdo, če pride v dotiko z deteljnim! rastlinami, dokler je še sveže. Ce torej kosimo deteljo, ki je okužena s predenico, in med grabljenjem ali med vožnjo z njive raztresamo predenične nitke, jo tudi tako lahko nevede širimo.
Kmetovalci se borijo proti prede-nici, ker ta zajcdalka opčutno zmanj- j gj^a” Suje množino; še bolj pa kakovost in krmsko vrednost deteljnega pridelka. Razen tega predenična gnezda izredno otežkočajo košnjo. Najprej si nismo znali pomagati proti tej zaje-davki, zato se je izredno hitro širila, kar so kmetovalci nevede sami pospeševali s tem, da so deteljo sejali pregosto na eden in isti prostor, kjer je bilo predenično seme še kalivo v tleh, ker so sejali okuženo seme.
Najboljše jamstvo za uspešno varstvo naših njiv proti okuženju s predenico je torej: deteljno seme pridelujmo sami doma! Edinole, ako pregledamo deteljo, ki jo bomo pustili za seme, že na njivi in se prepričamo, da ni okužena s predenico, sc lahko zanesemo, da bo tudi deteljno seme s tega polja zares popolnoma brez predenice.
Kaj naj kmetovalec stori, Ce opazi vendarle na svojih deteljiščih predenična gnezda, bodisi da je bilo seme že v tleh, bodisi daje kakorkoli zašlo na njive. V takem primeru je treba čimprej vsa predenična gnezda temeljito zatreti in to prej, preden utegne dozoreti predenično seme. 2e prvoletno deteljo preglejmo Jeseni, ako morda ni na kakem mestu dete-Ijišče okuženo s predenico. Ce kako gnezdo najdemo, zastavimo znamenje da bomo zgodaj pomladi lahko predenico zatrli. A pomladi moramo dc-teljišče večkrat pregledati. Ako ugotovimo predenico, zatrimo jo takoj in ne čakajmo, da se razširi in napravi seme.
4.	Skrbimo, da se> vsi sodi dobro zaprti. Za zapiranje rabimo dolge stružene vehe, ki segajo nekoliko v vino. Cunj ne smemo rabiti. Ce je veha pokvarjena in dobro ne zapira, jo po vrtajmo, da postane o. krogla, da jo potem lahko zapremo brez cunj. Z vinom napojena cunja je pravo ognjišče za bakterije. Prav tako moramo paziti, da bo tudi čep dobro zapiral. Vino, ki se cedi skozi čep, se nabira y pturju soda, kjer sq
Nadaljevanje prihodnjič
5.	Zelo previdni bodimo tudi pri uporabi natege, zlasti Pa črevesa. Večkrat rabimo eno in isto natego za kis, alj Pa za bolno vino, kakor za zdrava vina, ne Q'a bi jo prej izprali v gorko vodo.
6.	Sodi morajo biti čisti tudi od zunaj, klet večkrat zažveplajmo S tem, da zažgemo na sredi kleti pest žvepla.
Včasih se pokvari vino kljub še tako skrbnemu ravnanju z njim. Tedaj je vzrok kakovost in včasih Čreslovine.
Te tri snovi so y prvi vrsti potrebne, da se vino ohrani. Zato je razumljivo, da so šibka vina, ki vsa, bujqjo malo alkohola, zelo podvržena raznim boleznim. Ker pa zakon ne dovoljuje, da pojačimo vino z alkoholom, se moramo, če je to potrebno, zadovoljiti z dodatkom kisline, bodisi vinske ali citronove. Teh dveh kislin smemo rabiti do 100 g na Id. Čreslovine, če je potrebna, zadostuje 10 do 15 g na hi. vine.
Zelo dobro preprečujejo vinske bolezni razne žveplene soli bodisi metabisuifit ali pa čisti kalcijev suL fit. Zadnji je boljši, ker počasi in dolgo deluje. Obeh snovi potrebujemo 7 do 12 g na bi. Metabisuifit zdrobimo in ga v vrečico zavitega obesimo v sod, kalcijev sulfit pa; pomešamo prej v majhni količini vina, ki ga potem dodamo vinu. Vi. n» ni potrebno premešati.
Krajšanje
trtnih poganjkov
Trtne poganjke krajšamo zato, da \ ganjka. Ko preščipnemo glavni po-
grozdje preveč ne debeli, da ni preveč v senci, da se sok, ki prihaja v trto, ne uporablja po nepotrebnem in da ga izrabijo oni poganjki, iz katerih, nameravamo pridobiti bodoči trti pdlce ali napenjal-, ce.
Ko je trta že odcvetela in ko jagode precej odebele, skrajšamo vse one poganjke, ki so obloženi z grozdjem in ki jih v bodoče ne bomo rabili za palce ali napenjalce, pri četrtem listu nad vrhnim grozdom. Ako odščipnemo poganjek, prevzame njegovo nalogo tako imenovani zakotni poganjek, ki je navadno tik glavnega poganjka. Ce pa «Zakotnika» ni, potem se razvije in požene oko, ki pi-e vzame tudi vlogo prejšnjega odščipljenega po-
ganjek, prehaja ves sok, ki je imej nasičeval odščipljeni poganjek, v grozdje in druge trtne dele. Takrat grozdje v nekaj dneh odebeli, listi postajajo veliki in temnozeleni, ne-skrajšani poganjki pa se krepkeje razvijajo. Nekaj dni potem, ko smo vršičke prikrajšali, pa prihajajo na njih mesto novi poganjki. Sok, ki bi moral prihajati v trtne dele, kot jih je določil vinogradnik, uhaja Po nemarnem v nove vršičke; potrebni deli pa zopet zastajajo v rasti. Da to preprečimo, nov poganjek zopet preščipnemo ali skrajšamo na dve očesi. Pozneje zrasteta na tem Zakotniku zopet eden ali dva Zakotnika. Toda tudi teh ne smemo pustiti, da dalje rastejo. Ce je en sam, ga zopet preščipnemo, če sta dva
drug za drugim, zgornjega popolnoma odrežemo, spodnjega pa skrajšamo zapet na dve očesi.
Večkrat pa se dogodi, da vinogradnik zgreši in preščipne poganjek, ki je z grozdjem obložen, že pn prvem listu, ki je nad gornjim grozdom in da odščipne tudi list, ki raste na poganjka, grozdu nasproti. To grozdu zelo škoduje. Ce preščipnemo poganjek preblizu grozda ali celo tist, ki je blizu grozda, uničimo trti oni v.ažni del — liste — ki imajo nalogo dohajati trti prebavljen sok.
Zakotniki niso le na onih poganjkih, ki rodijo, ampak tudi na takih, ki so ostali na skrajšanih ali na bodočih palcih. Tudi ti Zakotniki so trti ie v škodo, in ji odtegujejo sok Po nepotrebnem.
Ako poganjajo trte prešibko ali če jih napade kaka bolezen, tedaj poganjkov, ki so namenjeni v bodočem letu za pajce ali napenjalce, nikakor ne krajšamo. Pri takih trtah preščipovanje ni umestno, ker bi šibka ali bolna trta po takem delu še bolj oslabela!
L i u d s ki TEDNIK

\
DORFRDOR	
UXJIJ L i\ UXJtj	mn prežiho« mim
: :
: :
m
mm

: s
: : : :
XVI
Bombardiranje jarkov se je torej pričelo. Sovražne baterije so vzele pobočje v škarje in pričele pometati hkrati od spodaj navzgor in od zgoraj navzdol. Siste-matično obstreljevanje jarkov, meter za metrom, je opravljalo na odseku treh kilometrov nekaj sto topova skih žrel vseh mogočih kalibrov. Ze po prvih udarcih se, je pri odprtini pokazalo Almerjevo lice. To lice je povedalo vse, kar je v tem trenutku kdo sploh mogel izraziti. Kmalu za njim sta prišla v skrev še Popovič in Kalivoda. Sedaj so bili takorekoč na kupu. Toda nihče ni godrnjal. Kanonada je prihajala vedno bliže. Očividno je lezla tista od spodaj hitreje navkreber, kot ona z yrha nizdol, kajti izstrelki še vedno niso dosegali, 'strehe nad njimi. Potem je začelo škropiti nad glavami, jedki odmev železnih škrbin je zvonil zunaj po kamenju, dvakrat je nekaj s tako silo padlo na skalo nad skrevjo, dà SO vsi trenili z očmi.
Prvi pas, ki ga je obstreljevala sovražna artilerija, je bil rov, mogoče kakih dvajset, trideset metrov oddaljen od njih. Tam, koder so žrela tolkla, gotovo ni miš tostala živa. Hudiči ne streljajo slabo! Potem je pričel leteti v zrak drugi pas. Zemlja, ki je tudi tega napovedala, jim je razodela, da tudi to pot ne bo veljalo njim. Odleglo jim je. Komaj da go še prisluškovali ure in ure trajajoči železni, ognjeni plohi. Zanje je bil sedaj svet majhen, stisnjen, segajoč le nekaj metrov okrog skrevi.— Barfuss je dvakrat obnovil svečo. Čudno je bilo, da nišo marali sedeti y temi. Ko se je lučka že v tretje nagibala h koncu, je Demark dejal:
«Madona, kako mi kruli po želodcu!»
Vsi hkrati so se spomnili, da so lačni, da pravzaprav 'žč dva dni niso nič toplega zaužili. Demarkov glas je bU kakor božji signal. Poiskal; so v krušnikih rezervne porcije in začeli glodati suhor. Toda komaj so se jim prvi zalogaji stajali v ustih, so spoznali, da jih ne žge toliko glad, temveč žeja, silna, pekoča žeja. Čutare so bile že davno prazne. In zunaj je butalo, butalo, butalo....
IV.
Do večera je neštetokrat tolklo mimo prvega roja. 2e tik pred mrakom je vrtalo tako blizu, da se je vreča, ki je zakrivala luknjo y svet, majala in je razgreti zrak puhal v skrev. Skozi špranje se je videl kepast blisk eksplodirajočih granat. Popovič in Rainer sta že hotela planiti iz skrevi, boječ se, da ne bo prihodnja sekunda poslala smrti v skrev. Toda imeli so srečo. Ko je bila napetost najhujša, se je butanje začelo oddaljevati. Z mrakom se je oddaljilo zopet nazaj na planoto, kakor Včerajšnjo noč.
Se so bili vsi živi in celi.
Toda ko so o inraku hoteli iz luknje, so sprevideli, da so takorekoč zasuti. Granata, ki se je najbližje zarila, je dvignila ogromno plast zemlje in kamenja ter zasula zaseko do vrha. Morala je priti na pomoč lopata; da so se mogli splaziti drug za drugim iz luknje. Zdaj so se znašli v lijaku, ki ga je napravila eksplozija, Bil je premajhen za cel roj, pa so se le stisnili. Cez pobočje je žvižgala železna toqa v zaledje.
Toda že se je oglasil tudi ogenj pušk, nato strojnic, nato ročnih granat,. Barfuss je hotel nekaj zagodrnjati, Pa ga je prekinil razburjen, pritajen vzklik:
«Italijani....!»
Da, tam spredaj, za njihovim bivšim rovom so migljale temačne postave, mogoče dvajset, trideset korakov niže od njih. Rakete, ki se nekje dvigajo, le slabo prodirajo skozi motnjavo. Temne postave so se zagnale, a ne proti lijaku, kjer so bili oni, temveč nekam na desno.
In že je počil iz lijaka prvi strel. Potem drugi, potem tretji, nato je zaregljala salva... Italijani, ki so hoteli pravkar preiti v napad, so zbegani obstali in se potuhnili. Do lijaka so prodrli nekaki glasovi, ni se pa moglo razločiti, ali so bila povelja ali pa vzdihi ranjencev, kajti nastal je peklenski hrušč, ki. je zajel ves odsek na pobočju. Kakor zjutraj, so tudi zdaj zaregljale strojnice.
«Streljati! Streljati!» Almerjev glas je bil spremenjen, hripav in ni mogel nikogar podžgati,- ker je itak vse streljalo. Sovražnik se je medtem popolnoma potuhnil; zato pa so ugotovili, da nad lijakom, nizko nad njihovimi glavami, kosi gost svinčen dež od vseh strani. Bili so obsojeni na ozki prostor, odkoder ni vodil noben, še tako neznaten rov.
Znočilo se je. Italijanov ni bilo več na spregled, zato je stvar postala dolgočasna. Najdlje so prskali iz lijaka bivši zanesljivci. Mahoma se je pa Barfussu le zasvi.
talo:
«In če nam zmanjka' streliva?»
Kakor bi komaj čakal na Jo, se je oglasil tudi Janod «Ne le to! Sovražnika tudi opozarjamo nase». Almer je uvidel, da imata oba prav ter je zaustav s re ianje. Sedaj so čepeli y lijaku in prisluškova Kroglam, ki so žvižgale tik nad površino zemlje. Tako : ležali, dokler ni vprašal Holcman:
«Koliko je ura?»
To čudno vprašanje je pri nekaterih izzivalo p. rogljiv nasmelv Segal pa, ki je iztuhtal, do se nad nj
farnih °	°8en3 PUik od treh strani' ^ je jem
«Ali ne vidiš da tudi naši streljajo na nas?»
To se m dalo več zanikati. Tedaj se je Rainer spomnil:
«Kje so le naši?
Rainer je predramil novo, skelečo skrb, ki jim je neusmiljeno kruto predočila njihovo osamljenost.
Polagoma so ugotovili, da svinčenke redkeje kosijo
in da so one iz zaledja skoraj prenehale. Začeli so misliti, kako bi se izmuznili iz pasti, v katero so padli. Jano-da je izvlekel krampič in štorkljal z njim čez rob lijaka. Odkopal je nekaj grušča in pogledal skozi rovič.
«Jama!» je bleknil z navdušenim glasom.
Palir in Demark, ki sta ležala tik njega, sta začčla z lopaticami rezati prehod iz lijaka. Pridružili so se še nekateri, ki so na tej strani našli prostora. Almer je prvi splezal na ogled. Da, jama obsežnejša jama, kakor lijak; za njo pa razmetan in razrit svet. Ni izključeno, da se tja izteka kak rov. Začeli so se smotrno pripravljati, da prekopljejo vsaj tako globok rov, da se bodo brez nevarnosti skotalili čez rob. Toda kopali so neprevidno in nekdo je čul ropotanje orodja po kamenju. Takoj sta se na desni in levi dvignili dve raketi, ena italijanska, ena avstrijska. Spet so se potuhnili nazaj y lijak. Nekaj muh je zapihalo v nametani grušč. Pokalo je čisto pred njihovimi nosovi.
Nenadoma jih jq bliskovit dogodek vrgel iz neodločnosti. Sovražnik je bil najbrž osupel nad odporom, ki je naletel nanj na kraju, katerega je čez dan njegova artilerija na drobno prepikala. Zato se je maščeval. Poslal je iz bližine veliko raco nad zasuti roy. Mina je počila z velikanskim glušečim ropotom nekje pred lijakom, kamor j s vrglo nekaj košev zemlje in kamenja. K sreči je dobil le Kalivoda kamen y nogo, drugo se 'je odbilo ob robu. Kalivoda se še ni utegnil prijeti za boleče mesto, ko je plahutnila že druga raca pred lijak, a malo više. Stvar je postala nerodna in smrdljivi pub je dvignil naj-prčj Janodo, da se je pognal skozi prekop iz lijaka v jamo. Za njim Stefanič, potem Amun, Demark, nato vsi ostali. Komaj so bili prvi na dnu jame, je spet prhutnila tretja raca, menda že tik samega lijaka. Ne oziraje se nazaj, so se zagnali iz jame dalje po razrit; površini. Janoda je padel v jarek, se koj pobral in rinil dalje po vseh štirih. Rov je bil že boljše zavetišče.
Drug za drugim so se prevračali y zapuščeni jarek. Prihodnja mina je zatulila naravnost v jamo, Blato in kamenje je deževalo po rovu. Vse, kar je bilo v njem; je rinilo dalje. Tedaj so tisti, ki so šli za Janodo, zaslišali njegov vroči glas:
«Kaverna!»
Potem je pred Amunom nekaj štrbunknilo in ko se je ozrl tja, ni videl več Janode, temveč nizko črno žrelo no koncu rova.
Janoda je posvetil z vžigalico. Bili §o y dobri, prostorni kaverni. Svod je bil naraven, iz skale, ki je bila umetno izpodjedena. Votlina je bila od vseh strani zavarovana z naravnimi stenami, tla so bila mnogo nižja od vhoda. Bila so suha, v kotu je bilo celo nekako ležišče, na katerem so se kopičile odeje in plahte.
«Ti si fant!» je pohvalil Janodo Barfuss.
Zunaj je spet zarezgetala nova mina, toda tukaj so se čutili tako varne, da Se niso zmenili zanjo. Tedaj se je zaslišal Almerjev zaskrbljeni glas:
«Ali smo vsi?».
Spogledali so se. Kar je zavpil Palm:
«Helda ni!»
Almerju se je zameglilo pred očmi.
«Helda ni!»
Res, Helda ni bilo. Held je ostal zunaj.
Almer, Palir in Holcman so se povzpel; k vhodu, toda vsi trije so drug za drugim poskakali nazaj v brlog. Zunaj je razsajalo divje streljanje pušk, nekje v bližini so metali tudi ročne granate. Cez nekaj časa je Al-mer znova poskusil, pa se je moral spet umakniti. Sele ko so mine ponehale, sta se splazila iz kaverne Fekol jn Demark. Oblezla sta po trebuhu Ves rov, kolikor ni bil zasut, pretipala vse, kar sta dosegla, toda Helda ni bilo nikjer.
Kaverna je sprejela novico z globokim molkom. Bilo je videti, da so izgubili prvega tovariša, izgubili tako, da ne vedo, kaj je z njim. Held sicer ni imel mnogo prijateljev, toda njegova usoda jih je spomnila tega, kaj čaka tudi nje same, impostalo ga jim je žal.
Almer pa je bil mnogo pretankovesten človek, da bi s svojim rojem križem rok čakal v kaverni. Organiziral je tričlansko stražo. Najprej so morali ven Rainer, Janoda in Popovič. Ostali so si namestili ležišče in se naslonili k počitku. Bili so izčrpani, da so jim oči lezle skupaj. Toda pravega počitka ni bilo, ker so do zjutraj prišli vsi na vrsto. Jutro je minilo brez sovražnikovega napada. Ko se je zdanilo, je stražo opravljal le en sam. Prvi je bil na vrsli Demark. Kmalu je pokukal v brlog in hlastno rekel:
«Helda sem našel!»
Vsi so planili, tudi tisti, ki so spali
«Kje?»
«Zasut je.»
Hoteli so iz brloga. Toda Almer ni izgubil glave V jarku pred kaverno je bilo komaj toliko prostora da so se mogli trije potuhniti, vse drugo je bilo zasuto’ Od boka sem je sovražnik lahko opazil vsako premikanje. Za Almerjem je zlezel v rov še Palir, Janoda pa je občepet pri vhodu.
Da, tam na desni je ležal Held na zobeh, do križa zasut s plastjo ruševine, nepremičen kakor mrlič. Do njega je bilo le tri, štiri skoke. Ze na prvi pogled se je videlo, da ga ni podrla na tla tenka zemeljska plast, ki mu je pokrivala pol telesa. Moral je biti drug vzrok da je obležal.
«AU je mrtev?» Almer je pogledal svoja dva tovariša. ležeča v rovu.
«Da, to bi bilo treba vedeti. Koliko bi morali izkopati ruševine, da bi se prekopali do njega». Palir je skušal stvar izmeriti s pomočjo svojih rudarskih' ižkUšertj-Koliko kubičnih metrov grušča? Malenkost, afeo bi lahko kopali vsaj čepe.
Janoda je sporočil y brlog, kako stoje stvari.
«Kopati! Vsake Pol ure bo kopal drugi!» je odločil Almer. Mogoče je še živ.
Palir se je takoj lotil dela. Ležeč na trebuhu, je z lopatico začel vrtati prekop y steno jarka. Toda to je bilo vražje delo. Vsak najmanjši ropot je lahko izzval katastrofo. Zato je delal največ z rokami. Odsek sam je bil približno miren. Ali je bila ofenziva že končana ali pa je bil to mir pred viharjem? Nebo je medtem že posrkalo vso meglo in kakor je bila podoba, se je obetalo tudi nekaj sonca.
Palir se je vrnil v brlog, na njegovem mestu pà je delal Janods. Dvanajst parov oči se je obrnilo v palirja:
«AU je upanje na uspeh?»
«Ce ne bo motil Lah, smo v nekaj urah tani,»
Iz motnjave brleče luči so strmeli zaskrbljeni obrazi. Vojaki so ležali po tleh, kamor so prej pogrnili plahte in odeje. .. Nahrbtnike so si položili pod glave. Na ta način so si napravili udobno ležišče. Tukaj bi naposled lahko še čakali na odločitev. Samo ta stvar s Heldom. Utrujenost se jih je vedno huje polaščala. počitek zadnjih nekaj ur, ki so jih preživeli v kaverni, je bil tako nezadosten, da so bili še bolj zbiti, kakor prej.
Komaj se je Palir zvrnil po ležišču, je brlog stresel kratek trd odmev, prihajajoč nekje iz osrčja zemlje. Kakor včeraj, ko so bili v skrevi in se je pričela kanonada jarkov. In potem zaporedoma neštevilni trdi udarci, nato salve, nato eno samo, brezkončno drgetanje zemlje.
«Ali ste ga videli?» je vprašal Kalivoda, ki je iniel nalogo, izmenjavati kopače za prekop do Helda in stražo zunaj v rovu, Almer je bil omagal in zaspal.
«Kaj nas briga, tu nam ne morejo do živega!» je Barfuss malomarno zamahnil z roko in se obrnil1, da bi zaspal.
Toda prihodnji hip je Segaloy glaS predramil ves brlog.
«Kaj bo s Heldom?»
Res, kaj bo s Heldom, če ga doseže kanonada...? Kalivoda se je sklonil proti izhodu.
«Kje pika?»
«Kakor včeraj, od spodaj in od zgoraj», je pojasnil Demark.
Brlog je napol spal, napol prisluškoval razsajajoči kanonadi Živci so mehanično spremljali gomazenje gra. natnih udarcev po hribu. Cez nekaj časa je Demark zaklical v jamo:
«Dobri smo, kanonada gomazi pred nami, proti vzhodu.»
Dopoldne je vse pobočje tri ali štirikrat pregomazilo od enega konca do drugega, a vsakokrat jim je bilo prizaneseno; le kamenje in zemlja sta dosegla njih postojanko. Straža in kopači so nemoteni lahko ostajali zunaj. Tudi Helda se ni dotaknilo. Upanje, da ga bodo izkopali, je še živelo.
Amun je bil menda že sedmi na vrsti. Izkopali so že precejšen jarek in do Helda je bilo še kaka dva metra. Kakor njegovi predniki je Amun dejal, da mu je znoj tekel po obrazu. Tla so bila zdaj ugodnejša za kopanje, manj kamenita, medtem ko sta bila prva dva metra silno naporna. Na potu je ležalo nekaj ogromnih kamnov, katerih ni bilo mogoče izruvati in se jim je bilo treba ogniti. Delal je z vsemi silami, kajti bil je že skrajni čas. Kanonada se je zopet bližala.
Holcman, ki je bil pred njim V prekopu, je ves razburjen sporočil, da Held še živi. Rahlo da ga je poklical, Held pa mu je mignil z roko, ki je ležala na zemlji.
Med krčevitim delom je Amunu nenadoma prišel na misel njegov odnos do Helda. Held je bil prav za prav svinja, v vsakem pogledu svinja in pokvarjenec. Koliko je prve mesece prizadejal osumljencem, predvsem Taler-hofovcem. In potem tista stvar z «bajonetpucerjerri». Slovane je sovražil, kot menda nihče drugi pri bataljonu. In zdaj ga rešuje še on. Toda kakor bi se zalotil pri grdem dejanju, je stresel z glavo in s podvojeno silo poskušal pregnati neprijetne, grde misli... Held leži ranjen in zasut, tovariš je, človek je... Tudi Kašul bi tako ravnal.
Amunu se je zdelo, da je sikanje svinčenk, ki je bilo še vse dopoldne precej gosto, malone ponehalo. Le tu in tam je siknilo nad glavo, zdaj od te, potem zopet od druge strani, medtem ko strelov samih zaradi neprestane kanonade ni bilo slišati. Kaj ko bi človek tvegal, preskočil tista dva koraka in rešil Heldà. Pomolil je glavo više, da je od strani videl ranjenca, in rahlo zaklical:
«Held, Held!»
Potem še enkrat, še dvakrat. Res, Heldovà prosta roka je odgovarjala, zapestje se je precej močno zganilo. Held je bil še živ. Amun se je potegnil nazaj v prekop in poklical Rainerja, ki je bi; na straži. S pritajenimi glasom mu je razložil svoj načrt. Rainer je pozval Almer-ja iz jame. Toda Almer ni bil teh misli. Kraj da je itak! ves zelo izpostavljen, Helda bi en sam niti ne mogel spraviti do prekopa. Takih misli je bila tudi večina roja. Zato je bilo treba pospešiti kopanje.
Kopali so dalje. Cez dobro uro pa se je pri vhodU pokazal Popovičev mirni obraz,
«Granate pikajo naravnost proti nam!» Njegov glas je bil pravo nasprotje obraza; bil je suh in pra°zen, kar kor vedno, kadar je bil Popovič razburjen.
Sedaj ni bila šala. Da izbira kanonada pravo pbt do njih, se je poznalo tudi po odmevu zemlje. Mogoče so le še minute, sekunde odmerjene za rešitev HeWà.
Tedaj se je oglasil Pekol:
«Grem po- Helda! Kdo gre z menoj?»
«Jaz!» je vse prehitel Kalivoda in že skočil za 'Peko lom skozi izhod.
Vse se je spogledalo, ker je bil Kalivoda znan kot občutljiv, če že ne bojazljiv človek.
Kultura • umetnost	13
O sedanji slovenski književni tvornosti
DmStvo slovenskih književnikov Je «Ine 9. t. m. imelo v Ljubljani svoj letni občni zbor ,na katerem je pred. sednik M. Kranjec v obširnem poročilu podal stanje sedanje slovenske književne tvornosti in zanimivo označil problematiko v delih sodobne slovenske književnosti. Dejal je, da Je v zadnjem poslovnem letu izšlo 19 Izvirnih slovenskih knjig od teh 13 povsem novih, ki so večinoma plodovi zadnjih let ali posegajo celo v predvojno dobo. Književniki sodelujejo v 4 revijah in tudi dnevnikih.
Socialistični realizem ni problem. Za sodobno sovjetsko literarno tvornost ni pri nas nobenega posebnega Zanimanja več, pač pa se čutijo rahli vplivi zahodnih literatur, ki pa imajo svojo kal že v prejšnjih časih. Ali naj naša književnost išče vzorov drugod, ali naj raste iz domačih tal? Graditev socializma in socialističnega človeka pri nas zahteva, da je naš književnik povezan s časom In razmerami v domovini. Naša književnost je razredna, socialna in nacionalna. Proze, kakršna se je pisala pred vojno, ne zasledimo več. Naša litera-
Prizor iz 1. dejanja drame «Ogenj in pepel»
\/ SPOMIN OTONU ZUPANČIČU
PEVCU NARODOVE SVOBODE
Pred letom dni, 11. junija, je umrl Oton Župančič. Ob prvi obletnici JO slovenska, javnost počastila spomin glasnika narodovega materialnega in duhovnega življenja, ki je pel poleg svojih osebnih duševnih doživetij tudi q življenju svojega naroda v njegovih lepotah in trdotah.
V soboto 10 t. m. je predsednik Irvršilnega odbora ljubljanske oblasti tovariš inženir Jože Levstik sprejel predstavnike najboljših o-snovnih šol, sedejnletk in srednjih šol teir predstavnike najboljših ku 11 u r n o-uan et n i š k i h društev ljubljanske oblasti. Med te so razdelili denarne nagrade in diplome po sklepu Izvršnega odbora ljubljanske oblasti, ki je v počastitev Otona Zupančiča ustanovil Zupančičevo nagrado y znesku 200.000 din.
Zaradi ureditve literarne zapuščine in spomenikov, kj so y zvezi z življenjem in delom ljudskega umetnika-pesnika Otona Zupančiča, je bil ustanovljen odbor za ureditev zapuščine Otona Zupan, čiča, v katerega je predsednik vlade LRS imenoval nekatere vidnejše
tura ni ne naročena ne diktirana; sleherni slovenski književnik stoji na razpotju med sedanjostjo in preteklostjo in stremi za tem, da opisuje današnjega človeka, pri čemer se mora vedho vprašati, kakšen je bil ta človek v času narodnoosvobodilne borbe, y tem velikem vozlu, po katerem smo vsi usodno navezani na največji prelom v naši zgodovini. Nekdanja shema naše novele je danes mrtva.
Revolucijski proces je vse pre-snetel. sleherni naš človek je prepojen z ritmi sedanjosti in naš pisatelj se ne more ogniti srečanju s stvarnostjo naših dni. Nato je tov. m. Kranjec prikazal nekaj konkretnih Primerov in se ob njih ustavil. Naše Pisatelje mikajo danes predvsem motivi iz NOB, iz povojnega življenja naletimo pogosto na motive borb za agrarno reformo in podobno. Razme-r<>ma malo je problematike iz delavskih vrst. Prav tako je mrtvo v naši literaturi mesto. Takih zanimivih momentov našega novega življenja je seveda cela vrsta, ki čakajo pisate-Ijeve analize in oblikovanja. Nato je °risal sodobno poezijo. Med letom so izšle 3 pesniške zbirke. Okoli 30 pesnikov je objavilo 150 pesmi, ki kažejo VoIjo do življenja in zbližanja z ljudmi. Bolne sentimentalnosti ne najdeš več, izrazi so preprosti, motivi mar-sihtJaj podobni. Glede eseja je dejal, itu Se ni široko posegel v našo problematiko. Kritika povoljno rešuje sodobna vprašanja in obeta čvrst razvoj. Mladinska književnost je v preteklem letu tiodala nekaj odličnih delt kakor Prežihove «Solzice», Bevkova «Mlada leta», in Seliškarjeve «Črtice». Ob zaključku svojega poročila je navedel še delo za scenarij, ki pomeni novo 11-terarno zvrst.
PROSVETA i
med Ijmli lmm
Sv. Križ je zopet povzel svojo kulturno tradicijo. Ze od nekdaj so si Križani močno prizadevali za prosveto in izobrazbo in njihova žilavost in vztrajnost je v daljni in bližnji preteklosti vedno rodila bogate uspehe. Kraška tla, slikovitost prirode, trdo delo na morju ali v tržaški luki in tržaških delavnicah, trdo delo v 'bregu v vinogradih pri obdelovanju v ogradah in njivah in na paštnih, kamor je treba z muko vse znositi in od koder je zopet treba pridelke na ramenih prenesti na vrh, na planoto, in morda šele od tam zvoziti na do. move, vse to je povzročilo, da so postali tamošnji ljudje odporni in zavedni ter razgledani. Pred prvo svetovno vojno, med obema vojnama je obstajala y Sv. Križu močna prosvetna matica, žarišče kulturno prosvetnega delovanja, vse tja do razpusta prosvetnih društev po fašističnih oblasteh. Podtalno prosvetno delo pa niti potem ni zamrlo. Po drugi svetovni vojni so Križani zopet ustanovili svoje prosvetno društvo, ki je uspešno delovalo. Po resoluciji Infcrmbiroja je pa ž.al nastopil močan zastoj. Vendar pa so se v Sv. Križu zopet zbrali prosvetni delavci in začeli na novo z delom.
V četrtek 8. t. m. je domača dramska družina uprizorila Stan-dekerjevo dramo v treh dejanjih «Prevara». Igralci so se resno lotili dela pod dobrim in spretnim vodstvom požrtvovalnega člana SNG tov. Staneta Raztresena. S trdno voljo, veliko vnemo, ljubeznijo, navdušenjem in vztrajnostjo so i-gralci pripravili to delo in uspeh predstave jih je bogato poplačal za njihov napor.
Strastnega Lemeža, ki se posluži tudj. zločina, da bi dosegel to, kar misli, da je njegov življenjski cilj, je prepričljivo podal Srečko
igralska skupina iz Sv. Križa Je pr etekli teden nastopila v domači vasi t i«ro «Prevara». Premieri Je prisostvovalo nad 400 domačinov.
Maganja. Zares dobri so bili še ostali nositelji glavnih vlog kakor Sedjnak Alma, ki je precej težko vlogo Lonke prav lepo podala; dalje Giorgi Sonce Marija, ki je bila Lemeževa žena Tereza, Vera Košutova kot Pepa, Švab Marija kot Tina, Košuta Rudi kot ženin Tone, Košuta Edi kot Simon. Triinsedemdeset-letna Semec Ana, Jù ni novinka na odru, je dobro podala Tonetovo mater. Prav tako je dobro igral 70 let stari Purič Jože. Najmlajši igralec pa je bil štirinajstletni Košuta Kamilo, Nastopili so še Dovšak Mirko kmet, Antončič Ervina godec, Kralj Jože, Tance Mila, Sirk Irena, Kovač Vanda, Stepančič Srečko in Kariš Vladimir kot
svatje, prežarji, orožniki. Vsi ti nastopi so ustvarili skladno celoto.
Pohvaliti moramo dobro izgovarjavo, kar je Pri ljudeh, ki so obiskovali italijansko šolo, že posebno omembe vredno. Kretanje na odru je bilo dovolj sigurno in predstava je tekla gladko brez kakih običajnih diletantskih nerodnosti, zatikanj, šumov in ropotov za odrom itd. Povsod je bila opaziti dobra, vestna in smiselna režija.
Igralci so pokazali precejšnjo zmogljivost. Ta dramska družina spada brez dvoma med' boljše odrske skupine in vse kaže, da se bodo igralci še zelo razvili.
Dvorišče pr; Bibčevih jg prav primerno za predstave, ker je zelo prostorno in akustično. V četrtek je bilo natrpano občinstva, ki je z velikirn zanimanjem sledilo poteku dejanja kljub temu da je «zaščitnik» slovenske kulture Justo Košuta nagovarjal ljudi, naj gredo rajši v kino gledat «Meksikanske noči».
kulturne delavce. Ministrstvo za znanost in kulturo LRS bo dalo odboru navodila za delo.
V	soboto 10. t. m. je odprl v navzočnosti predstavnikov oblasti, znanosti in umetnosti predsednik slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Fran Ramovš razstavo Zupančičevih knjig in rokopisov, katero je priredila omenjena akademija v Narodni jn univerzitetni knjižnici. Razstava ima namen približati javnosti pesnikovo delo, njegovo rast in okolje, y katerem je pesnik ustvarjal. Od enega Jconca razstave do drugega spremljamo pesnika na poti njegovega življenja in ustvarjanja ob njegovih rokopisih, slikah, knjigah, pismih, ob listinah, ki govore o njem.
V	nedeljo 1L t. m. so v avli ljubljanskega dramskega gledališča odkrili spominski kip Otona Zupančiča, mnogoletnega upravnika slovenskega narodnega gledališča. Kip — delo kiparja Zdenka Kalina — je prevzel y varstvo ravnatelj drame tov. Slavko Jan.
Za obletnico smrti so izšle pri Slovenskem knjižnem zavodu Zupančičeve «Izbrane pesmi» v miniaturni izdaji v 10.000 izvodili na 278 straneh. Zbirko je uredil Janko Giazar. Ta zbirka bo najbolj pomagala širiti Zupančičevo umetnost med slovensko javnost in te knjižice bodo prav gotovo zelo priljubljene. Prepričani smo, da je ta naklada mnogo premajhna.
Slovenci iz Trsta in Primorske se moramo še prav posebno zavedati, da je Župančič trepetal za usodo slovenskega rodu na Primorskem in v tržaškepr mestu, ohraniti moramo v nas to zavest, tako da bo šlo sporočilo, ki smo ga sprejeli od njega in od rodu tistih dni, od roda do roda. V pesmi «Zemljevid» nam je povedal to svojo zaskrbljenost in svoje sočustvovanje:
«Ko drugi grabijo vse dalje,
s ir j e,
boš rod, ki bivaš tod', boš v
duši črvst?.
O, kaj bo z vami, yi mejniki
štirje
Celovec, Maribor, Gorica Trst?..;
Rod Primorske, na katero je «sam bog udari] sonce, svoj pečat», je ostal tudi v dobi trpljenja v duši čvrst in zato bo ostala Zupančičeva beseda in misel Za vedno v’ njem in ohranil bo Zupančiču vso. hvaležnost za njegovo veliko sočustvovanje.
. Ustvarjalno delo Petra Konjovlča se začne ob prehodu v naše stoletje, ko vodijo srbsko umetno glasbo ideje Kornelija Stankoviča, Josifa Marinkoviča in Stevana Mokranjca, treh utemeljiteljev srbskega glasbenega nacionalizma, ideologov, ki so sledili družbenim silnicam svojega časa in so skladno idejam nacionalnih kompozicijskih šol 19. stoletja usmerili svoj pogled v ljudsko glasbeno tvorbo. V njej so iskali izvore umetni glasbeni tvorbi, ob njej so se oplajali, iz nje so črpali spodbude za lastno ustvarjanje.
Takšno miselnost si je osvojil tudi Konjovič in jo utrdil zlasti v času svojega praškega študija, ko je spoznaval prizadevanja Vitezslava Novaka na področju slovaške narodne pesmi, in ustvarjalne značilnosti Smetane, Janačka in drugih pomembnih slovenskih skladateljev, med njimi zlasti ideologijo Musorg-skega in Borodina. Vse te vplive, ki so prihajali z raznih strani, je označevala več ali manj skupna ali vsaj zelo sorodna idejna linija, ki je bila blizu Konjovičevemu pojmovanju glasbene ustvarjalnosti. Zato se je Konjovič obrnil k prido-l*itvam teh mojstrov in njihovih šol in se tudi poglobil v delo Stevana Mokranjca. Proučeval je problem modernega stiliziranja ip harfno-niziranja ljudske pesmi, zanimal se je za ljudski, srbski govor kot osnovo za gradnjo muzikalne arhi-tektonike, v izrazu ljudske čustvenosti je iskal prvine dramatskoga oblikovanja in psiholoških fines, na temelju katerih naj bi se odvijale situacije. Klesal sl je svojo ustvarjalno metodo, osvajal izsledke svojega raziskovanja, da so postajali sestavni del njegove ustvarjalne bitnosti in so preko nje dobivali odraz izvirne skladateljeve sile, pre-
pojene z duhom ljudskega glasbenega snovanja.
Na teh in takšnih osnovah se je razvijala Konjovičeva skladateljska osebnost. Konjovič je z izrazito u-stvarjalno silo stopil na pot, ki sojo ''začrtali njegovi veliki predhodniki. Sledil jo je vse razdobje svojega delovanja, ki kaže tipičnosti njegovih naziranj. Prepričan v ljudski melos, poznavajoč dosežke modernih stilnih smeri evropske umetne glasbe in tehnično pripravljen je začel plodno posegati v glasbeno ustvarjanje. Pisal je dela, ki so se umetniško vedno bolj razraščala Ih so se najbolj razmahnila, ko je prešel v zrelo obdobje svojega skladateljskega razvoja.
Naslonitev na ljudsko motiviko kažejo že njegovi začetni samospevi. Po teh je zbral In obdelal sto narodnih melodij pod naslovom Moja zemlja, ki mu je bila nekaka študijska podlaga za nadaljnje u-stvarjalno delo. Z njo se je poglobil v značilnosti elementov ljudske motivike, jih doživljal in presajal vase, da bi jih pregnetene s svojo izvirnostjo samobitno prelil v svojo glasbo. Ta zbirka pa razodeva tudi njegovo stilno orientacijo: harmonično je v njej moderno zajeten, izogiba se običajnih prijemov, ki so dotlej z izjemo Marinkoviča in Mokranjca označevali oblikovanje ljudskega melosa v srbski glasbi. Tako že v teh začetnih delih uveljavlja svojo osebnost in vnaša v ,nje svoja občutja in nazore, še značilnejša je njegova smer v simfoničnih variacijah na selu, ki jih je posvetil svojemu vzorniku Mo-kranjcu in mu svoje spoštovanje izrazil s tem, da je v njih uporabil temo iz X. rukoveti (Pušči me) ter ohranil, izvirno Mokranjč.evo tonaliteto in harmonizacijo, idejne osnove njegovih naziranj kažejo tudi
Uh. Uiagoliii Cuetko
ostale večje in manjše Konjovičeve skladbe:
V svojem razvoju je Konjovič vedno bolj čistil svoj pogled, Iskal svoj izraz in sproščal svoje sile. Ta nežno čuteči lirik je vedno močneje razodeval tudi smisel za dramatiko in se Je končno znašel tam, kjer je najizrazitejši: na področju odrske glasbe. Leta 1917 je napisal Miloševo ženidbo, znano kot vilin veo, leta 1929 je ustvaril Kneza od Zete, kjer na tekst Laze Kostiča v dramskih scenah prikazuje tragedijo Maksima črnojeviča. Leta 1931 je sledila njegova najbolj dognana opera Koštana na tekst Bore Stankoviča. če se v Miloševi ženidbi preizkuša, so v Knezu od Zete njegovi pogledi na operno oblikovanje že mnogo bolj jasni. Naglas, pravilno razumevanje teksta In struktura melodičnih linij sb mu središče pozornosti. Verno hoče slediti psihološkim odtenkom vsebinske zasnove. Temu ustrezno oblikuje melodične linije v široko razpletenem recitativu, harmonsko je pester, mo-dulatorično drzen in marsikje samosvoj, zvočno je bogat, včasih še prepoln. Koštana je stilno še bolj izčiščena In enotna, arhitektonsko plastična zgradba z bogato melodično, harmonsko in ritmično strukturo, blestečo Instrumentacijo in učinkovitostjo. Vse opere, ki so po značaju pravzaprav glasbene drame, preveva duh ljudskega melosa, ki dobiva v njih izvirne skladateljeve poteze, v slednji, Koštani, se je Konjovič široko razpel. Tako je Koštana najvišji skladateljev vzpon na tem ustvarjalnem področju in hkrati delo, ki predstavlja višek dosedanjih prizadevanj na področju srbske operne tvorbe.
Nadaljevanje na 14- strani
14
L i ud s ki TEDNIK
Film • šah • radio
KERESOVA NESMRTNA PARTIJA
partija.
Crni: Kotov c7-c5 d7-d6 c5-d4: Sg8-f6 izognil ne-
črm
Šahovski turnir kandidatov za svetovno prvenstvo v Budimpešti je prinesel nekaj krasnih partij. Posebno velemojster Keres je zadivil z duhovito in težko preračunljivo kombinacijo v svoji partiji proti velemojstru Kotovu. Napad, ki ga je Keres izpeljal je edinstven in zasluži, da se njegova partija uvrsti med nesmrtne partije.
Sicilijanska Beli: Keres
1.	ež-e4 '
2.	Sgl-f3
3.	d2-d4
4.	Sf3-d4:
Z. 2 d6 se je varni varianti, ki nastane po 2. — Sc6 3. d4 cd4: 4. Sd4: Sf6 5. Sc3 dG 6. Lg5! itd.
5.Sbl-c3	a7-a6
Crni se razvija po receptu starega mojstra Paulsena. Postaviti hoče damo na polje c7 in s skakačem namerava preko d7 doseči polje c5, kjer bi imel lepo mesto.
G. Lfl-e2	Dd8-c7
Ta način razvoja v tej partiji kakor bomo videli ni bil dober. Bolje je vsekakor e6.
7. Lcl-g5!	---------
Sedaj pa eG ne gre več, ker beli potem vzame na f6 in oslabi črne kmete. Prav tako ne gre več «zmajeva varianta» 7. — gG iz istega razloga.
7,	------------------------- Sb8-d7
8.	0-0	e7-e6
18.	I>dl-d2
19.	Tal-el
20.	Tel-e7+
21.	Tfl-el
Grozi mat na a5,
21. --------
22.	Ijh8-d4
Lovec hoče na polje bG
22. --------
23.	Dd2-f2
To je že obup,
Ld7-cS
Lf8-h6
De4-g6
Kc7-d8
ae-aS
Crni
Ta8-a6
Lh6-f8
nima nobene
obrambe več. 24. Ld4-b6 -j
25.	Te7-e8-l
26.	Tel-e8:.f
27.	Te8-f8:
Kd8-c8 Lc6-e8: Kc8-d7 Crni se vda.
Po lepoti in globini ideje, s katero je velemojster Keres zmagal, spada ta partija med najlepše, ki smo jih v zadnjih letih videli.
Ing. BORIS SIKOSEK
Novi uspehi
jugoslovanskega šaha
Prepreči neprijetno potezo Sd5!
9. Le2-h5!	---------
Navidezno je grožnja 10. SeG: preveč preprosta, da bi jo Kotov ne bi videl. Poteza pa Ima Se drugo ne-
varno ozadje. Ako študiramo položaj, že vidimo za črnega prve obrambne težave. Ne bi bilo dobro iz pozicijskih ozirov 9. ---------- Sh5: zaradi
10.	Dh5: SfG 11. LfG: gfG: 12. Khl
Le7 13. f4! z jasno boljšo igro za belega. Tudi 9. -------- gG ne gre, ker
bi bila vsa črna polja v črni kraljevi poziciji izrazito slaba. Prav tako ne gre 9. --------- SbG 10. LfG: gX6:
11.	f4! z izredno močnim napadom.
Po daljšem premišljevanju se je Kotov odločil, da parira grožnjo s potezo Dc4j ki pa je od imenovanih možnosti še slabša. Kotov ne vidi, da mu Keres pripravlja globoko past.
9. -------- Dc7-c4?
10. Sd4-e6:!i	--------
Redko vidimo partije s sličnimi žrtvami. Kombinacija, ki jo izvodi beli je tako težko preračunljiva, da res ne vidimo kaj se skriva za to presenetljivo žrtvijo. Spominja nas na partije bivšega svetovnega prvaka Aljehina, ki je neštetokrat v sličnih
situacijah prav tako zaigral, ne da bi mogli predvideti nadaljni razplet partije.
10.--------- Dc4-e6:
Jugoslavija -6 in pol
Švedska, 13 in pol :
Kot smo že poročali, je jugoslovanska šahovska reprezentanca na Švedskem, kjer je med 9. in 11 junijem odigrala dvoboj z reprezentanco Švedske na desetih deskah. Čeprav spada Švedska med najmočnejše šahovske države in čeprav ima v svojem moštvu vrsto velikih mednarodnih mojstrov s Stahlbergom na čelu, je jugoslovanska reprezentanca dosegla v dvoboju zmago in znova potrdila veliko kvaliteto jugoslovanskega šaha. Rezultati na posameznih deskah so bili naslednji.
Gligorič—Stahlberg remis, remls.
Pirc—Sueld 1:0, 1:0 Trifunovič—Lundin 0:1, remis Rabar—Stolz remis, remis ing. Vidmar—Danielsson remis, 1:0. Puc—Hjdrt remis, 1:0 Matanovič—Ekenberg 1:0, remis Nedeljkovič—Sundberg remis, 1:0 Ivkov—Johnsson 1:0, 0:1 V naslednjih dneh bo enake dvoboje odigrala jugoslovanska reprezentanca še proti Finski in Danski.
Rešitev študije
Iz filma «Pot upanja», ki ga bodo prikazovali na mednarodnem Ulmskem festivalu v Benetkah.
KRONIKA
Beli: Kc3, Tc2, a4 (3)
Crni: Kal, La2, a5, g3, h3 (5)
Beli na potezi remizira.
1. Tel-F Lbl 2. Kb3 g2 3. Ka3, h2 4. Tc2 glD 5. Ta2-f- La2: pat^ ali 4. --------Lc2: pat.
Ing. Sikošek
V zadnjem času so na Dunaju igrali precej filmov, ki jih je izdelalo filmsko podjetje «Deta» v sovjetskem sektorju Berlina. Ti so: «Naš vsakdanji kruh» Zlatena Dudova iz leta 1946. Glasbo je napisal Hans Eis-ler.
«Figarova svatba»; film je točno prirejen ob opernem libretu in glasbeni partituri. Vse vloge razen Fi. gara in Almavive igrajo dramski igralci, namesto katerih pojo člani berlinske opere.
Film «Blumova afera», ki so ga
izdelali pred dvema letoma, obravnava rasistični problem, podobno ka-j kor Pabstov «Proces».
Film «Rotacija», ki ga režira Wolfgang Standte obravnava odnose med nekim očetom in sinom, ki spozna, da je njegova predvojna vzgoja bila zgrešena.
Vsi omenjeni filmi globoko in na zorno ter brez olepšavanja prikazujejo življenje Nemcev do leta 1945.
NOVA SLOVENSKA
dokumentarna filma
FILM O OTONU ZUPANČIČU
Kmalu po smrti Otona Zupančiča so se v filmskem podjetju «Triglav film» zedinili, da posnamejo dokumentarni film o velikem umetniku slovenske besede. Scenarij in režija sta bila poverjena Kosmaču Francetu, književniku, ki je izdelal že film o Prešernu. Film, ki je eseistični prikaz Zupančičevega dela in življenja, so pričeli snemati že lansko jesen, zdaj se pa delo za film že približuje koncu. Scenarij se pričenja z dobo Moderne, sledi Zupančičeva študijska pot, spoznavamo znamenite ljudi njegovega kroga, nakar doživljamo pesnika ob njegovem delu in raznih dolžnostih.
Ob prikazu narodno-os vobodilne borbe zaslišimo pesnikov glas iz leta 1941., ko je po ljubljanskem radiu recitiral svoj bojni poziv: «Veš, poet, svoj dolg?» Nato gledamo Zupančiča, kako pozdravlja partizane v osvobojeni Ljubljani, nakar zopet pri njegovem literarnem in javnem delu. Film je poln prelepih slik slovenskih krajev, ki so se pesniku posebno priljubili. Po proslavah, s katerimi se je velikemu pesniku oddolžila nova domovina, ga pospremimo končno na njegovi zadnji poti. Da pa nanv pesnik ostane v spominu tak, kakršnega smo poznali v življenju, se nam ob koncu filma ponovno pokaže njegov živi smehljajoči se obraz.
DOKUMENTARNI FILM «PREŠEREN»
France Kosmač pravi o svojem dokumentarnem filmu «Prešeren» med drugim tudi to-le: «Od množice materiala je bilo treba izbrati takega, ki govori klasično in izrazito in ki direktno sodi v celotno zgradbo filma. Življenjepis, po šolsko vzeto jc moči sestaviti, toda ta način je šablona, nedostojna ustvarjalca, še bolj pa avtorja, katerega resnici se Je trfcpa čim bolj približati. Torej je treba študirati in komponirati materia!, ki je
pač na razpolago. Povrh tega bi se ob sestavljanju življenjepisa brž izkazalo, da zevajo v materialu velike praznine, ki jih ni moči napolniti, če hočeš ostati zvest dokumentarnemu filmskemu principu.
Osnovna misel in osnovni občutek o poetu sta bila v meni prisotna in živa. Morda bi to lahko najkrajše, lakonično izrazil s stavkom Franceta Kidriča, ki pravi, da Prešernov nastop in delo «porcenja prvo in še vedno najveljavnejšo kulturno legitimacijo slovenstva in prvo slovensko besedo, ki napoveduje našo zmago». To osnovno’ temo, če je možno tako reči, je bilo treba dialektično izvesti in razpresti v materialu, ki se nudi kot filmsko uporabno gradivo, treba pa jo je bilo podpreti in dopolniti še z živo besedo in muzikalnimi sredstvi.
Tako se prikaže kot uvod v film komparacija Prešernovega lika z liki velikih pesnikov evropskih kulturnih narodov. Se več: da bo primerjava plastičnejša in zato bolj temeljita In učinkovita, je treba na kratko videti tudi obraze tistih evropskih duhov, ki so kot predhodniki in ((tradicija» v precejšnji men pogojevali blesk In težo Prešernovih velikih evropskih sodobnikov. Trejia je dalje v kratkem pokazati, na kakšni domači tradiciji je zrasel Prešernov genij. In ker so ti veliki duhovi v svojih delih še danes živi, mora stati nujno na kraju filma material, ki govori o tem, kako je Prešeren še danes živ v svojih delih, v besedah, vrezanih v partizansko puško, v Prešernovi knjižnici, v romanih in razpravah.
* * *
Argentina je javila, da bo na medna, rodni filmski festival v Benetkah poslala film «Strah» po istoimenskem romanu Richarda Wrighta. Francija, Anglija in Belgija so doslej predložile samo seznam kratkometražnih filmov. Poljska se pa baje festivala ne bo udeležila.
PETAR KONJOVIC
Nadaljevanje s 13. strani
11. Sc3-d5 Crni je že v zadregi. Grozi Sc7-f-. Crni skakača ne sme vzeti, ker bi
bil potem Izgubljen. 11. ---------------
Sd5: 12. ed5: Df5 13. Tel+ Se5 14. f4 hG 15. g4 Dd7 16. Lh4 g5 17. fe5: gh4: 18. edS:+ Kd8 19. Dd4!i In bel! dobi, ker grozi Dh8: in Df6-|.. Vse črne poteze so bile izsiljene.
-------- Ke8-d8
Crni se odloči za težko obrambno
potezo. Malo kdaj vidimo v partijah velikih mojstrov, da je nasprotnik že po 10. potezah izgubljen. Žrtev skakača je bila presenetljiva in odločilna. V nastavku partije bo beli izvajal tale manever : glavni napad bo usmeril na slabo točko 16. Ker je ta točka trikrat branjepa, beli jo pa napada samo dvakrat, mora najprej prepoditi Crno damo iz območja te kritične točke.
12.	Lhr»-g-i	DtC-eS
ism* e7,.ali e8 bi dan‘a zaprla
? ia	^ d0 raz^'
13.	f2-f4!	De5-(4-
Na Db2: sledi Tbi j„ Oam:, mora
m f P° kateri £uva poiJC 86.
14.	Lg4-d7.	-	Lc8-d7-
15.	Sd5-f6:	g7_f6
Vse zadnje poteze so izsiljene.
16.	Lg5-f6:+	Kd8-c7
17.	Lf6-h8:	-
Partija je s tem že odločena. Crni je na koncu po vseh številnih žrtvah ostal s kmetom in kvaliteto več. Tudi v nadaljevanju partije igra velemojster Keres zelo natančno.
PRED ŠAHOVSKO 0L1MPIAD0
V JUGOSLAVIJI
Prva povojna šahovska olimpiada Se vrši letos v Dubrovniku v mesecu avgustu. Ta važen šahovski dogodek je posebno za Jugoslavijo izrednega pomena, saj je Jugoslavija v šahu po	množičnosti	in kvaliteti	igralcev
na enem izmed prvih mest v Evropi, posebno po zadnjih uspehih, z ZDA, Avstrijo in Svico, katere je premagala s prepričljivimi rezultati.
Pred zadnjo svetovno vojno je bilo odigranih 8 šahovskih oiimpiad in sicer:
London 1927. leta. Sodelovalo je 16	držav.	Med	njimi	tudi	Jugosla-
vija v postavi: Kostič, Astaloš, V. Vukovič in Kalabar. Zasedla je 9 mesto. Prva je bila reprezentanca Madžarske pred Dansko in Anglijo.
Haag 1938. leta. Sodelovalo je 18 držav. Jugoslavija ni sodelovala. Prva je bila zopet Madžarska pred ZDA, Poljsko, Avstrijo, Dansko, Svico, in Cehoslovaško.
Hamburg 193«. leta. Sodelovalo je
18	držav. Jugoslavija tudi tu ni bila udeležena. Prva je bila Poljska pred Madžarsko, Nemčijo, Avstrijo, Ceho-slovaško, ZDA,Holandsko in Anglijo.
PRAGA	1931.	leta.	Sodelovalo je
19	držav,	med	njimi	tudi	Jugosla-
vija v postavi: dr. Vidmar. Astaloš, Kostič, Pirc, rezerva Kijnig. Jugo-slavija je zasedla 4. mesto dve točki
za zmagovalcem. L ZDA, 2. Poljska, 3. Ceboslovaška, 4. Jugoslavija, 5. Nemčija, 6. Letonska, 7. Švedska, 8. Avstrija, 9. Anglija, 10. Madžarska.
Folkestone 1933. leia. Sodelovalo je 17 držav. E. ZDA, 2. Ceboslovaška, 3. in 4. Poljska in Švedska, 5. Madžarska itd. Jugoslavija se olimpiade ni udeležila.
Varšava 1935. leta. Udeležencev je bilo 20. Rezultat 1. ZDA, 2. Švedska, 3. Poljska, 4, Madžarska 5. Cehoslo-vaška, 6. Jugoslavija v postavi dr. Vidmar, Pirc, Kostič, dr. Trifunovič, 7. Avstrija 8. Argentina. 9. Letonija, 10. Francija itd.
Slokholm 1937 leta. Udeležencev 19. 1. ZDA, 2. Madžarska, 3. in 4. Poljska in Argentina, 5. Cehoslovaška, 6. Holandija, 7. Litva 8. Estonska, 9. Jugoslavija v postavi: Pirc, dr. Trifunovič, Kostič, S. Vukovič.
Buenos Aires 1939. leta. Sodelovalo je 27. držav. Zaradi velikega števila moštev so bila vsa razdeljena na 4 grupe. Prva 4 moštva iz vseh grup so odigrali finale. Potek turnirja se je že odigral pod vplivom vojne psihoze in rezultati niso bili realni 1. Nemčija, 2. Poljska, 3. Éstonska, 4. Švedska, 5. Argentina, 6. in 7. Holandska in Letonska.
V svojem ustvarjanju Konjovič dosledno stremi za uresničenjem svojih idej. V ljudski glasbeni čustvenosti in miselnosti odkriva vrelce, ki so eden najvažnejših virov za njegovo oblikovanje, iz značilnosti srbskega govora gradi melodične linijo in celotno orkestralno strukturo. vsemu pa daje Izraz svoje umetniške osebnosti, ki je tako značilno vzrasla prav iz tega iskanja. In ko priznava tudi druge metode ter umetniška naziranja, je sočasno prepričan O pravilnosti svoje poti In o dejstvu, da je le na teh temeljih mogoče izgraditi izvirno nacionalno glasbeno tvorbo, ne da bt bil pri tem izviren umetniški ustvarjalni duh v svojem poletu omejen.
Konjovič Je najbolj tipični zastopnik glasbenega nacionalizma v o-kvlru srbske glasbene moderne, u-stvarjulec, ki je v svojih delih dosegel evropski raven In je v njih u-veljavll značilnosti svoje skladateljsko osebnosti. O podrobnostih njegovih naziranj in njegovega u-stvarjal nega dela Je seveda mogoče tudi diskutirati, vendar so njegove ustvaritve umetniško izrazite in v njih kakor v njegovih pogledih je mnogo resnice, med katerimi je gotovo najbolj tehtna ta, da se jc treba približati ljudskemu glasbenemu Izrazu In občutju in z njima plemenititi umetno glasbeno tvorbo.
V realizaciji lastnih del Konjovlča no zanima toliko forma kot izraz. Ta mu jo vodilni činitelj, v njem neumorno grebe, dokler ni tako čist, kot sl ga je zamislil. Iz ljudskega govora črpa bogastvo akcentov in arhitektonsko širino, pri tem pa združuje dva pomembna činitelja: značilnosti ljudskega izraza In svojo izrazno samobitnost. Išče, razglablja, razteza svojo misel in jo upodablja v hotenju, da bi dal svojim doživetjem resničen odraz. Njegova glasba je 'polna globokih čustev, ki jim je sentimentalnost tuja, marsikje je elementarno trda In široka, ostro izklesana, razmišljajoča. Z življenjem Je skladatelj tesno povezan: vsepovsod je v o-
spredju ljudstvo, ono mu je začetek in konec vsega dogajanja, ono mu daje ritem, melodiko, vse, kar govori s svojo glasbo, ki je prav zato zelo resnična in naravnost zahteva, da se spoji s stvarnostjo in najde tudi na sceni realističen, svojemu značaju ustrezajoč izraz. Ta usmeritev je nujna posledica Konjovičeve povezanosti z ljudsko glasbeno tvorbo, ta pa jo posledica njegovih umetniških in življenjskih nazl- -. vanj, njegove osebnosti. Na teh o-snovah in s takimi ustvarjalnimi dosežki pa je Konjovič dal Srbom to, kar so potrebovali zn ustvaritev lastne opere ih kar je bilo nujno za njen nadaljnji samostojni razvoj.
'Kur je Konjovič uresničeval v svojih skladbah, to jc razlagal, utemeljeval in zagovarjal tudi v člankih in esejih. Naj govori in piše o Mokranjcu, Stankoviču, Smetani, Janičku, Musorgskem all celo Mozartu, o značilnostih srbskega glasbenega razvoja ali folklora, iz vsega odseva ena sama osnovna misel: ljudski melos more In mora biti In postati Izvor umetni glasbeni tvorbi vsakega naroda, čc hoče ta v njej doseči samobitnost, ustvariti nekaj Izvirnega, resnično svojega, nekaj, kar bo glede Izvirnega Izraza vplivalo tudi izven nje same, v širšem, občečloveškem merilu. To so že doka- | zali In dokazujejo veliki mojstri svetovno glasbene umetnosti pred KonJovičem to za njim:	Konjovl-
čeva zasluga pa Je v tem, da j« Srbom dal v velikih formah to s pomočjo moderno kompozicijske tehnike to, kar so ostvarjaii ali vsaj poskušali ostvarjatl njegovi predhodniki v manjših ln° majhni» formah, in dalje še v tem, da se )e v svojem ustvarjanju dvignil na visoko kvalitetno raven to je svoji111 delom vtisnil Izvirni Izraz svoj® umetniško osebnosti.
Konjovlčevl idejni pogledi to stvarjalnl dosežki bodo nedvomno odmevali v nadaljnjem razvijanj» srbsko glasbene ustvarjalne mis»' Dali pa bodo Konjovlču tudi značilno mesto v zgodovini srbske g'as' bene umetnosti.
m

Fizkultura • uganke

15
JUGOSLAVIJA - ŠVICA 4:0
DOBRA PRIPRAVA
pred svetovnim prvenstvom
No stadionu Wandenborg v bližini Berna se je v nedeljo srečala jugoslovanska reprezentanca s Švicarsko pred 16.000 gledalci. Ta tekma naj bi bila za Jugoslovane zadnja preizkusna tekma pred nastopom v Braziliji. Jugoslovansko moštvo je z odlično igro 4:0 premagalo švicarsko reprezentanco, ki bo prav tako sodelovala na svetovnem prvenstvu v isti skupini kakor Jugoslavija. Da bi se igralci navadili vročine, ki bo v Braziliji še večja, je vodstvo obeh reprezentanc sklenilo začeti z igro dve uri preje.
Jugoslavijo so zastopali: Mrkušič, Horvat, Colie, Čajkovski /., Jovanovič, Djajič, Ognjanov, Mitič, Toma-ševič, Bobek, Čajkovski II.
Švico pa: Huber, Gyger, Stef/en, Neury, Eggimann, Bichel, Antenen, Siegenthaler, Friedlaender, Bocquest, Bader. — Sodil je Berth (Belgija).
Jugoslovani so že takoj v prvem delu prvega polčasa prevzeli vodstvo in zabili prvi gol v 14’. Dosegel ga je po lepi kombinaciji Čajkovski u, takoj za njim pa je srednji napadalec Tomaševič zvišal rezultat na 2:0, nakar se je napad Jugoslovanov če povečal, tako da so prvi jiolčas zaključili s 3:0. V drugem polčasu ■to Švicarji izmenjali oba branilca, desno zvezo ,levo zvezo in levo krilo z novimi igralci, igra pa je potekala ves čas izenačeno, švicarsko moštvo je v tem delu igralo isti sistem kakor dunajski Rapid (1 branilec vedno v ozadju), vendar pa so jugoslovanski gostje zaradi neodločenih napadov domačinov, ki so s tem izgubili marsikatero lepo priliko, zopet vodili. V 35 minuti je bil poškodovan Bobek, ki ga je nadomestil Mihajlovič, Atanackovič pa ie zamenjal Ognjanova in tik pred koncem tekme dosegel četrti gol z lepo plasiranim strelom.
S svojimi zadnjimi močnimi zmagami imajo Jugoslovani vsekakor
0	Izglede in lahko upamo
na njih dobro kvalifikacijo na svetovnem prvenstvu.
0IVRGPSIM
prvenstvu v atletiki
Prvi predlog za evropsko prvenstvo v atletiki je bil stavljen *-« leta 1926 in sicer ga je poslal Mednarodni amaterski zvezi Madžar M. Stankovits. Ta predlog je IAAF odbila, nakar je Stan kovits leta 1932 ponovno predlagal prvenstvo, ki ga je IAAF na ongresu v kos Angelesu sprejela >n odobrila. Leta 1933 so bila v **e-rhnu sprejeta pravila, Italiji P“ ie bila poverjena izvedba pr-evropskih tekem, ki so bile rniejene v dneh 7. dg 9. septem-u Torinu. Zaradi izrednega d„ i Je fco'^es jAAF odločil, Izvedi? posJaJo prvenstvo stalno, im i „ našlednjega prvenstva je Francija, tekme pa so bile ‘o olimpijskem stadionu Colom-
br«	0/1 3' do 5- seF>iem-
wrve!,9J8' T° je bil° tudi zadnie Pred dru0o svetovno UO.WO Tretje prvenstvo je bilo leta 1946. v Oslu na Norveškem. Letosnje prvenstvo pa bo od 23. do 27. avgusta v Bruslju. Organizacijo je IAAF poveril leta 194S ob priliki olimpijskih iger Belgijski atletski zvezi. Tekme bodo na stadionu Heysel, v katerem je pro-f°ra za SMO gledalcev. Tekali-ie dolgo 440 m in se bodo tek-začele z maratonskim tekom, 'enstvo samo pa bo otvorjeno Po vzorcu olimpijskih iger. Več *£oč golobov, ki jih bodo izpu-stva bodo °2nanili začetek prven-o®' Za vstop vnolfinalna tekmo-“n3a so postavljeni precej viso-minimalni rezultati, določeno m ^ l^ide v polfinalna tek-banja 9 najboljših tekmoval-■ v: Sest najboljših tekmovalcev tekmovalk v vsaki disciplini pa ° prejelo kolajne.
Nem*?ilCo mitram ne bo imela 'zastala pa bo tudi CSR,
* ie prepovedala vsem svojim
ivro’1'1*0™ nastoPania v zahodni
Uspehi jugoslovanskih športnikov v inozemstvu
V	Saarbrueckenu se je v soboto iiaćejl mednarodni nogometni turnir za saarski pokal. Na turnirju je igral tudi splitski «Hajduk». Prvo tekmo sta odigrala «Rennes» in «Metz». Zmagal jc «Rennes» s 3:2 ter se tako plasiral v finale. V drugi tekmi sta se srečala favorita turnirja «Hajduk» in «Saarbruc-eken», kj jc zmagal z 1:0 (0:0). V tekmi za tretje in četrto mesto pa je «Hajduk» premagal «Metz» s 3:2 (1:0).
V	finalnih tekmah j<> moštvo «Saarbrueckena» premagalo reprezentanco mesta Bonna z rezultatom 4:0 in si osvojilo saarski pokal. Na drugem mestu je reprezentanca Bonna, na tretjem «Hajduk» in na četrtem moštvo «Metz» iz Metza.
V	Haderslevu na Danskem pa je v nedeljo gostoval beograjski «Metalac», ki je premagal mešano moštvo «Aarhusa» in «Hadersleva» s 6:2 (2:1), To je že tretja zmaga «Metalca» na Danskem. Prvi dne zmagi je dobil v igri z reprezentanco Koò'anja. V prvi tekmi dosegel rezultat 7:1 (3:1), v drugi pa
Naslednjo tolcmo bo «Metalac» odigral na Švedskem, kjer že gostuje novosadska «Sloga», ki je tamkaj dosegla tudi lep uspeh. Prvo tekmo je igrala- v Linkoepin-gu proti moštvu Kenta, ki ga je učinkovito premagala s 6:1 (4:1).
DIRKA 0RR0G OPČIN
Kolesarji se pripravljajo na tekmo po Sloveniji in Hrvatski
Končana kolesarska dirka
Slalom na Velikem Kleku
Velike smučarske tekme ,ki je bila v nedeljo na Velikem Kleku, se je udeležilo 75 tekmovalcev iz Avstrije, Italije, Svice in Jugoslavije. Jugoslavijo so zastopali Mulej, brata Lukanca, Cvenkelj, Bizjak in Stefe, ter tekmovalke’ Zupančičeva, Adamičeva in Lukan-čeva. Nekaj rezultatov. 1. Schoepf (A) Nogler (I) 2:21,8; 3.-4. Huber (A) in Gartner (I) 2:23,0; Jugoslovani so zasedli: Lukane Matevž deveto, 2:29,4, Lukane Slavko trinajsto 2:31, Mulej ena in dvajseto mesto, Bizjak je bil 34., Stefe 38.
Veleslaloma se je udeležilo 17 tekmovalk, od katerih je bila na progi dolgi 2000 m s GOO m višinske razlike prva Avstrijka Zibertova v času 2:09,4, druga- Majerjeva (A), deseto mesto je dosegla Jugoslovanka Lukanževa v 2:45, za njo pa Adamičeva v 2:53. Plasman moštev 1. Avstrija, 2. Hali ja. 3. Jugoslavija, 4. Švica.
Pogled s ptičje perspektive na največji stadion na svetu, ki so ga začeli graditi avgusta 1948 leta v Rio de Janeiro za letošnje nogometno prvenstvo. V njem bo prostora za 155 tisoč gledalcev, od katerih jih bo lahko 100.080 našlo zavetje pred soncem pod podstreškom, čigar zadnji del je dvignjen 30 m nad zemljo. Igrišče je preraslo z mehko in gosto travo ter meri 108 krat 72 m. Namesto varnostne mreže Je okoli igrišča napeljan 3 m globok in 3 m širok kanal. Napeljanih bo 422 oddajnikov z Jakostjo 4 wattov, pod tribunami pa bodo urejeni uradni prostori ter tudi začasno bivališče za najmanj 2 ekipi s tehničnim vodstvom.
rn-mtimimm
Šved Lundberg je na mitingu vi Stockholmu postavil nov Švedski in evropski rekord v skoku ob palici — 4.38 m. Na istem mitingu je Dalle-flod vrgel kopje 67.35 nv.
Italija je v waterpoolu premagala Avstrijo z 8:2.
Kljub temu da je Francija odpovedala svoje sodelovanje na svetovnem prvenstvu, se razpored tekem ne bo spremenil. Prvak skupine, v kateri bi morala igrati Francija, bo postal zmagovalec edine tekme med Urugvajem in Bolivijo.
Organizatorji svetovnega nogometnega prvenstva so ustregli upravičeni pritožbi Jugoslavije in določili tekmo med Mehiko in Jugoslavijo na dan 28. junija namesto 29. junija.
Pretekli četrtek so prispeli v Jugoslavijo košarkarji «Borlettija» iz Milana. Dosegli so dve zmagi Sji sicer v Zagrebu proti «Mladosti» z rezultatom 50:39 (22:23) in v Beogradu proti domačemu «Železničarju» S 50:46 (22:30).
Kolesarska federacija Avstrije je poslala Jugoslaviji prijavo na IV o-krožno dirko po Hrvatski in Sloveniji, ki se bo začela 24. junija. Avstrijska ekipa je sestavljena iz najboljših kolesarjev Avstrije.
Nogometna reprezentanca Finske je premagala Nizozemsko z rezultatom 4:1 (3:0).
V	Parizu se je končalo .boksarsko srečanje Italije in Francije z 8:8.
12 . letna Nizozemska Anny Wie-lema, sestra Gertje VVielema, je pre-. plavala v Hilversumu 100 m prosto v 1:15.0.
Na prvenstvu Slovenije v rokometu za ženske so zasluženo osvojile prvo mesto tekmovalke Enotnosti.
V	dneh od 14. do 16. julija bo v Baslu prvo svetovno prvenstvo v vae jati na orodju po zadnji svetovni vojni. Prvenstva se bo poleg Finske, Francije, Italije, Avstrije, Luksemburga, Nizozemske, Švedske, Danske udeležila tudi Jugoslavija.
Na nedeljski kolesarski tekmi okrog Opčin je tekmovalo 27 kolesarjev, med katerimi je to pot manjkal nevarni Fontanot. Tekma se je začela ob 8.50 in se je prvi pognal s cilja Della Santa, član koprskega Proleterja. Vodstvo so kmalu prevzeli Rinaldi, Cola, Germani in Javornik, ki potem ves čas tekme vodstva ni zapustil. Njegova najresnejša sotekmeca sta bila mladi Della Santa in Colja, ki pa je fmel na tej tekmi precejšnjo smolo. 20 km pred ciljem je bij namreč prisiljen ustaviti se zaradi okvare na kolesu, ki ga je hotel zamenjati. Ko pa so ga opozorili, da krši pravilnik, je spet zasedel svoje kolo in se pognal proti cilju.
Medtem pa sta Javornik in Della Santa njegovo nezgodo izkoristila in v napeti medsebojni borbi z veliko brzino vozila proti Opčinam, kjer je bil cilj. Prvi je privozil Javornik, za njim pa Della Santa. Colja jima je bil kljub svoji nesreči kaj hitro za petami in zasedel bi bil tretje mesto, da ne bi bil kaznovan zaradi svojega prekrška z nazadovanjem za celih pet mest.
Omeniti moramo, da so se v nedeljo posebno izkazali nekateri mlajši kolesarji, med katerimi je tudi Della Santa. Na tej tekmi se pokazali, da znajo biti kos tudi takim dirkačem kot so Colja, Rinaldi, Sclausero itd.
Tehnična komisija je izbrala najboljše kolesarje, ki se bodo s treningom pripravljali na veliko krožno dirko po Hrvatski in Sloveniji celih 10 dni v Portorožu. Po izidih nedeljske tekme smemo upati, da se bodo naši kolesarji na veliki tekmi, kakor lani, tudi letos dobro izkazali.
Rezultati: 1. Javornik (Velo Club), pretekel je 177 km v 5 urah 20’12’” (povprečna hitrost 33.172 km na uro), 2. Della Santa (Proleter), 3. Sclausero (V.C.), 4. Rinaldi Walter (Velo Club).
Giro d’Italia
Z zadnjo etapo Napoli — Rim :-e je zaključila 33 kolesarska dirka Giro d’Italia s sijajno zmago Švicarja Kobleta.
Koblet je prvi inozemec, kateremu se je posrečilo odnesti prvo mesto y tradicionalnih kolesarskih tekmah p0 Italiji. Pokazal je v svoji dirki izredno tehniko, sigurnost in samozavest. Vsekakor }e njegova zmaga kaj težko razočaranje za italijanske kolesarje, ki niso zmogli doseči zmage v tej tekmi in so dopustili, da se je povzpel na prvo mesto «e do včeraj nepoznan ino-zemec.
Končna lestvica: 1. Koblet v 117:28,03; 2. Bartali 117:5,12; 3. Martini 117:8,41; 4. Kubler 117:8,45; 5. Magginj 117:10,49; 6. Magni Fior. 1X7:12,14; 7. Pedronj 117:13,07; 8. Pezzi 117:14,34; 9. Bresci 117:18,06; 10. Giudici 117:20,05, itd.
Na lahkoatletskem dvoboju med Avstrijo in Jugoslavijo so bili že na prvi dan doseženi lepi rezultati. Postavljeni so bili 4 novi državni reu kordl. Tako je Ceraj tekel na 1500 m s časom 3:53,1 (prejšnji rekord 3:55,0), Mihalič je postavil nov rekord na
10.000	m s časom 30:50,4, Radosavlje-vičeva pa je vrgla disk 40,67 m (prejšnji rekord 38,57). Avstrijska tekmovalka Kladenska je postavila nov avstrijski rekord v teku na 800 nv s 2:19,2. Ob prvem dnevu tekmovanj vodi Jugoslavija pri moških s 66:39 točkam, pri ženskah pa vodi Avstrija z 28:23.
Vodoravno in navpično: 1. lepo-tičje, 2. malik, 3. kurivo, 4. kraj na Gorenjskem, 5. moško ime, 6. pas, 7. kraj na Siciliji, 8. žuželka, 9. žensko ime, 10. moško ime.
POSETNICA
Žigon p. Roh Živa Peca
Kako se imenuje in kdo je napisal knjigo, ki jo bere ta tovarišica?
Magični lik
1.
2.
3.
4.
1.	2.	3.	4.
A	A	A	A
B	C	C	E	E
E E I K N N
5. O O S
G I L N O O R S T V
Besede pomenijo vodoravno in navpično: 1. hrib v Ljubljani, 2. zabela, 3. glasen zveneč, 4. delati težave, 5. mesto v Italiji.
Rešitve
KVADRATNA DVOJICA
1. ušla, 2. Srem, 3. tele, 4. ametist, 5. Ibar, 6. sapa, 7. trak.
ZEMLJEPISNA BESEDNICA
Vreme nikogar ne čaka.
POSETNICA
Zdravnik.
SATOVJE
L meteor; 2. letalo; 3. omizje; 4, jokate; 5. Kalčan; 6. zastoj; 7. Trinko,
— -.J ; —	-■
Odgovorni urednik KAVS FRANC Tiska z dovoljenjem AlS-a Tržaški tiskarski zavod v Trstu, ulic» Montecchi 6
Rokopisi se ne vračajo
16
Liud?ki TEDNIK
ZAMAN
TROBENTAL BO...
Pri zadnji diskusiji v rimskem parlamentu o Tržaškem vprašanju go Se enkrat zatrobiti vsi od kominformistov, socialistov pa do demokristjanov, monarhistov in faSistov v en sam naclonallstlÉnl rog.
GCNOvA a-
Pomota ali kaj?
pi5s
JUCI
Zadnjič, draga moja Juca, pisala si menda meni, toda, kakor sem dognala,
Škrat tiskarski prismojeni
'je zmaličil «.Pepa piSe...n Urednik se izgovarja, da vročina mu Škoduje in da nima še tiskarja,
ki bi ločil dve pojavi.
«Strela», pravim, «jaz sem Pepa in čeravno nisem mlajša, sem pa vendarle bolje lepa
nego moja znanka juca».
Vendar mož je trmoglavil, da sva si preveč podobne.
No, napako bo popravil
in potrudil se v bodoče, da bo volk sit —■ koza cela.
Jaz pa, tokrat, Juca moja, o Križanih bi želela
Se enkrat spregovoriti.
Oni teden kakor pravi gledališki strokovnjaki so nastopili v «Prevari»
sami kriški domačini.
Pred Številnimi gledalci so posrečeno podali svoje vloge vsi igralci.
Takšne dramske prireditve gledati se res izplača, še posebno, če pomislim na starejša dva glumača:
kdo bi vraga vendar sodil, da na deske se spoznata, ko že vsak po sedem križev poleg svetega imata.
In potem še ves ta narod v Križu, kjer baje gorijo vsi za zmago Kominforma.
Kakor časi nas učijo,
nas Slovencev ne prepriča vpitje raznih tuligojev, akoprav groze s terorjem.
• Tudi v Križu ni pogojev
Tujec je zmagal
Benečan:	Propadamo. «Giro» je
končai z zmago Švicarja Kobleta.
Rimljan: To je samo znamenje časa: V politiki narekujejo tujci, industrija |e v rokah tujcev, v modi od nekdaj vodijo tujci, v glasbi, filmu prevladujejo tuji elementi, zakaj potem ne bi imeli tujci prvenstvo tudi v JSportuV
Benečan:	Skratka:	Po tvojem.' bi
moral jaz zdaj zaklicati: Živela modra De Gasperijeva vlada!
Rimljan: Seveda. Odkar sonce stoji, ni bil v Italiji «tujski» promet tako razvit kakor. danes!
Med vrstami
Obletnica: Lani 12. junija so bile občinske volitve v Trstu. List «Lunedi» se je te obletnice primerno spomnil ter ji posvetil približno 150 kvadratnih centimetrov naslova ter nič manj kot 220 vrstic besedila. Vsebina Je seveda sama «Hozana» in «Aleluja!»
Med vrstami: Samo dva dni prej, 10. junija, je bila obletnica drugega dogodka, ki je imel in ima vse drugačne zgodovinske posledice kakor Pa borne občinske volitve iz leta 1949. Zakaj je «Lunedi» pozabil na to Obletnico? Ali bi mu škodilo, če bi enkrat za spremembo poleg «ho-zan» in «aleluj» zapel tudi mal «mi-serere»??
Teror
Kirurg:	Operacija žal ni uspela.
Prav nerodna mi je ta stvar, čeravno ni moja krivda, temveč je kriva Smrti le bolnikova šibka konstitucija.
Asistent: Nič si ne belimo glavei Bolnik je Istrski ezul. Rekli bomo pač, da je umrl od terorja.
za ribarjenje v mlakuži, ker od nekdaj že Križani kot zavedni domoljubi f» kot puntarji so znani.
To pa, kar se je v nedeljo na stadionu ljudstva zbralo, naj se loti le kdo drugi, ki mu spretnejše pisalo
zna nazorneje zajeti vse dogodice: v prvem redu petje, pestre noše, igre, lei so bile na sporedu
te kulturne prireditve.
V Trstu se je s tem začela nova doba med Slovenci.
Ta bo bržkone uspela
zdramiti številne mlačne in brezbrižne Tržačane, razen onih, ki igrajo kominformovske tlačane l
Vidiš, takšna je ta pesem, Jucg moja. če se vzame, smo na dobrem. Bodi zdrava in se kmalu spomni name.
V Viterbu se vrši proces proti nekaterim Giulianovim banditom, ki so obtoženi pokolja v kraju Portella della Ginestra, kjer je bilo 11 smrtnih žrtev. Med prvimi sodnimi ukrepi je bil ta, da so na razpravi preči-taii dolgo Giulianovo pismo, kjer leta brani svoje pristaše, češ da so nedolžni.
Zares idilično! Ne manjka drugega kakor da pokličejo bandita Giuliana, naj kar sam pride osebno na razpravo, da prevzame obrambo svojih pajdašev!
Mihec in Jakèc
Mihec: Zakaj neki je šel Viđali v Rim?
Jakec:	Manica tako zahteva.
Obisk je treba vrniti s protiobi-skom!
Mihec: Tega pa ne razumem.
Jakec: Ali ne veš, da je prišla v Trst Madonna Pellegrina, ki jo je poslal papež? Kominformovci so se morali vendar revanžiratl!
Te dni se končuje šolsko leto. Srednji učni zavodi v Italiji so ob tej priliki prejeli od poligrafičnega Zavoda v Rimu obširno okrožnico, ki je vsebovala tvarino In vprašanja, ki se Imajo obdelovati na končnih Izpitih raznih srednjih šol. V tem razposlanem načrtu so bili zabeleženi tudi ti-le predmeti: «Doktrina Mussolinijevega fašizma», «Italo Balbo In njegova antologija», «Carta del Lavoro» Itd.
Bilo je pa le nekaj šolnikov, ki so se čudili temu programu in ki so svoje začudenje sporočili v Rim. Sledil Je takoj splošen preklic omenjenega načrta z obrazloženjem, da gré za pomoto, ker se je pomotoma natiskal v Poligrafičnem zavodu nek program iz leta — 1937.
Saj smo hvaležni vladnim krogom, da v teh dolgočasnih, lenih, vročih dneh skrbijo za humor in razvedrilo. Toda vprašamo: Ali je res šlo samo za — pomoto.
SIZIFOV P : SEL
Kominformistični svetnik in «fedele milite» Gompacci je v Lavoratoru objavil člančič, kjer se poveličuje in pere spričo dokumentov, ki jasno dokazujejo njegovo črno preteklost.
Gombaccl: V umazani vodi prat] črno srajco Je pa res zaman ..,
Trobentarji rimljanski že dolgo trobijo v en rog, da Trst bi bil Italijanski In da bi jih uslišal bog.
Naj novejši sovjetski izum
TASS poroča:	Sovjetskim znan-
stvenikom je uspelo izumiti novo epohalno zdravilo, ki daleč prekaša tako penicilin kakor tudi strepto-micln. Na smrtni postelji ležečemu, docela negibnemu umirajočemu vbrizgaš v kri kubik novega, vse nadkriljujočega sovjetskega zdravila. Rezultat je tak. da po vbrizgu lahko, še štiri ure govoriš z umirajočim.
Ne. verjamete? Le verjemite! VI lahko govorite z njim, samo. on ne more z vami.
(pavliha)
Ni res,
da na Madžarskem preganjajo jugoslovansko manjšino, — res je le, da preganjajo tam večino jugoslovanske manjšine!
(Pavliha)
Več Čerinov
Kakor poročajo tržaški listi, bo tvrdka Torraquilli začela na Opčinah kmalu izdelovati Čerine. Kakor da bi jih ne imeli že odveč Y Trstu...
A vse zaman je njih početje čez zgago svojo naj nar’dijo križ, če še tako se bodo tresle gore rodila se bo samo .,, miš.
Pozimi je padel vrabec z drevesa na cesto. Zeblo ga je in ves se je tresel. Mimo pride krava in spusti nanj velik kravjek. Vrabec se je v toplem kravjeku dobro počutil, začel je brskati po njem. Konično je pomolil kljun z njega in začel čivkati. S čivkanjem je privabil lisico, ki ga je potegnila iz kravjeka in požrla...
MORALA za Gorobaccija: Nikar ne čivkaj, če si v dr...
Košutova slaba vest in njegov biciklizem
Ko je svetokriška igralska skupina igrala v vasi igro «Prevara», je Košuta prepričeval ljudi, naj je ne grejo gfkdat in da naj gredo raje y kino, kjer so predvajali film «Meksikanske noči».
y g v. Križu pravijo, da se je spričo slabe vesti, ki jo ima, Košuta bal, da ne bi ljudje igro «Prevara» spravili v zvezo s politiko Kominforma, po drugi strani pa.-dg je' navajal ljudi k filmu «Meksi-kanske noči» zato, da bi naredil uslugo svojemu šefu Vidaliju, ki je bil tudi junak meksikanskih noči.
m .
Ni šia v denar
Ko so preteklo nedeljo prišle skupine Goričanov, Benečanov in Korošcev, ki so nastopile na stadionu «Prvi maj» na ogled tiskarne v ul. Montecchi, je znani Vidalijev oproda Spadaro organiziral skupinico običajnih pretepačev in kriča-činj, ki so pred vhodom v poslopje vsiljevali gostom v roke njihovo «Delo» in jih seveda po kominfor-movskem receptu istočasno zmerjali.
Vidi se, da jim je zadnja številka «Dela» šla preklelo slabo v denar, ker jim j0 je toliko ostalo; še slabše pa jim je šla v dobiček njihova akcija... ,
Po sili doktor
Čeprav je bil že enkrat razkrinkan, se pusti Bidovec v kominfor-mističnem tisku še vedno nazivati z doktorjem, kar ni in nikoli ni bil. Toda možu očividno tisti dri strahovito prija. Pa naj ga ima, saj zanj tisti dr. pomen: lahko tudi kaj drugega...
Ne čudijo se več
Italijanski brezposelni delavci se nič več ne čudijo, kako je mogel Gandhl zdržati 8 dni brez hrane...
KOMFOLKLORA

Viđali Je sviral Košata Je pel Morana Je plesala Siko je klel:
Kje so ljudje, kje so kostumi?
Se kar jih je blo so zginli po šumi.. ,
Tako je pač z njimi, njib dnevom kulture vino, klevete, samba in vugi to njih so bravure.
Sodna idila
Basen Gombaccia