Acta agriculturae Slovenica, 88(december 2006)2, 91100. Agris category codes: E73 COBISS Code 1.01 ODZIVNOST PONUDBE V PRAI Č EREJI Janez JENKO a) in Emil ERJAVEC b) a) Poljanska cesta 41, SI-4224 Gorenja vas, Slovenija. b) Univ. v Ljubljani, Biotehnika Fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domale, Slovenija, prof., dr. Delo je prispelo 16. oktobra 2006, sprejeto 20. novembra 2006. Received October 16, 2006, accepted November 20, 2006. IZVLEČ EK Analizirali smo dejavnike ponudbe prai č ev v Sloveniji v obdobju med januarjem 1995 in decembrom 2005. Razvili smo dva sklopa modelov, ki pojasnjujeta trne koli č ine prodane ive mase prai č ev. Prvi sklop pojasnjuje odzivnost ponudbe prai č ev z realnimi cenami, drugi sklop pa na podlagi doseenih pokritij. Uporabili smo standardno Cobb-Douglasovo obliko profitne funkcije. Modeli so razviti na podlagi metode navadnih najmanjih kvadratov in ustreznih testov. S testiranjem različ nih oblik modelov in znotraj njih različ nih odlogov eksogenih spremenljivk smo razvili dva modela. Modela pojasnjujeta najviji dele variabilnosti koli č inskega odkupa ive mase prai č ev v Sloveniji ob upotevanju statisti č ne znač ilnosti parametrov in celotnega modela. Rezultati so pokazali, da ima največ ji vpliv na ponudbo prai č ev cena ive mase prai č ev oziroma doseeno pokritje v prai č erejski proizvodnji in cena koruze, ki tudi v Sloveniji predstavlja glavni vloek v reji prai č ev. Med drugimi statistič no znač ilnimi vplivi omenimo e vpliv sezone in nekaterih nepredvidljivih vplivov, kot sta vpliv prisotnosti pojava bolezni BSE ter vpliv krize na trgu s prai č jim mesom. Vrednosti koeficientov lastne cenovne elastič nosti so bile prič akovano nizke in so znaale okoli 0,3 ter tako potrdile tezo o neelastič nosti ponudbe prai č ev. Dobljene vrednosti lahko razloimo z neprilagoditvami trnim razmeram in prisotnostjo kvazi-fiksnih strokov v prai č ereji. Ključ ne besede: prai č i / iva masa / ponudba / odzivnost ponudbe / Slovenija SUPPLY ELASTICITY IN PIG PRODUCTION ABSTRACT The article analyses determinants influencing supply response in Slovenian pig production, in the period from January 1995 to December 2005. The two sets of models are developed. Both sets of models explain the quantity of pigs (live weight) sell on the market. The first set of models explains the quantity with own producer prices, whereas the second set of models is based on the gross margin. Standard Cobb-Douglas form of the profit function is used. The models are based on the ordinary least squares method and the corresponding tests. Based on the testing of various alternatives, including models, testing of statistical significance of individual lags of the exogenous variables, two models are developed. The model results reveal that the pig supply is influenced primarly by the own producer price, implying the achieved gross margins, and secondly by the price of maize, which also in Slovenia presents the main cost item in pig breeding. Other statistically significant determinants are the season and some unpredictable factors, such as the influence of the BSE disease and the crisis on the pork market. The elasticity of price values was low (about 0.3), as expected, thus confirming the thesis about the inelasticity of pig supply. Such results can be explained by a low level of producers adaptation to the market situation and by the presence of quasi-fixed expenses in pig production. Key words: pigs / live weight / supply / supply elasticity / Slovenia http://aas.bf.uni-lj.si Acta agriculturae Slovenica, 88(december 2006)2. 92 UVOD V prai č ereji zazanvamo v zadnjih letih precejnje strukturne spremembe. Pove č anju in koncentraciji rej sledijo spremembe v selekciji in prehrani ivali. Ponudba klavnih prai č ev se je zgostila okoli poljedelskih območ ij ali v bliini trga s krmnimi iti in nadomestki. Povpraevanje po prai č ih se v zadnjem obdobju ni bistveno spremenilo in stagnira (Volk, 2004). Agrarno ekonomska teorija izhaja iz tega, da je ponudba posamezne kmetije odvisna predvsem od cene proizvoda, cene ostalih proizvodov, ki jih kmetija lahko proizvaja, proizvodnih strokov, vrste (rav ni) uporabljene tehnologije in ciljev kmeta (Erjavec in sod., 1999). Analize dejavnikov ponudbe so pomembne z vidika proizvodnih odloč itev. Pomembne so odloč itve o izbiri vlokov ob danih cenah na trgu ter vpliv dostopnost stalnih dejavnikov, ki se v kratkem č asu ne morejo spremeniti (Sadoulet in de Janvry, 1995). Temeljni pristop pri analizi ponudbe ive mase prai č ev predpostavlja odvisnost ponujene količ ine od razmerja med prič akovano ceno proizvoda in prič akovano ceno vlokov (Heien, 1975). Glavni vloek v prai č ereji so krmna ita (Coase in Fowler, 1935; Heien, 1975; Ezekiel, 1938). Pomembno vlogo pri ponudbi ive mase prai č ev imajo tudi nekateri neprič akovani vplivi na trg, npr. uvedba proizvodnih kvot za ita (Ver e in sod., 2000), omejitev zalog krmnih it, trgovinski sporazumi, spremembe v trni politik i (Zwart in Martin, 1982), vojna (Coase in Fowler, 1935), bolezni (USDA, 1997). Pomemben je vpliv sezone. Prai č ji ali olimpijski ciklus (dve leti cene prai č ev padajo in zatem naslednji dve leti rastejo) pomembno vpliva na ponujeno količ ino ive mase prai č ev na trgu (Coase in Fowler, 1935). Znač ilno je, da se ti sezonski in več letni ciklusi periodič no ponavljajo. Dixon in Martin (1982) ugotavljata, da se s poveč ano kapitalsko intenzivnostjo mobilnost proizvodnje zmanja, gledano v smislu odzivnos ti na spremembe v lastnih cenah in sezonskih nihanjih. Zvianje cen it lahko pri kmetija h s kombinirano proizvodnjo it in prai č ev povzroč i zvianje obsega neposredne prodaje it na trg in obenem zmanjanje obsega prireje ive mase prail č ev. Raziskave odzivnosti ponudbe prai č ev v Sloveniji zajemajo predvsem obdobje do leta 1995 (Turk, 1995; Erjavec in Turk, 1997; Turk in sod., 1999). eleli smo preveriti, kaj se je na tem področ ju dogajalo po tem obdobju, in sicer z uporabo bolj konsistentnih č asovnih serij podatkov. Temeljni cilj prispevka je torej analiza dejavnikov ponudbe ive mase prai č ev v Sloveniji v obdobju med leti 1995 in 2005. Z identifikacijo in kvantitativnim ovrednotenjem dejavnikov, ki vplivajo na ponudbo ive mase prai č ev, smo eleli prispevati k razpravi o gospdarskih vpraanjih v slovenski prai č ereji ter obenem podpreti gradnjo različ nih modelnih sektorskih orodij. ANALIZA ODZIVNOSTI PONUDBE Temeljni cilj sleherne ekonomske analize trga kmetijske ponudbe je po Turku (2001) nazorno prikazati uč inke določ enih procesov sprememb gospodarskega okolja na posamezne trne dejavnike. Ocenjevanje uč inkov raznovrstnih gospodarskih kazalcev na trgih kmetijske ponudbe se obič ajno odvija s pomoč jo aplikacije bolj ali manj sofisticiranih ekonometrič nih modelov. Analiza odzivnosti ponudbe določ a, kako se bodo proizvajalci odzvali na spremembe cen proizvoda in cen vplivov v tehnologiji in dostopnosti do določ enih omejitvenih dejavnikov proizvodnje. Sadoulet in de Janvry (1995) poudarjata, da je taka analiza glavna pri politič nih odloč itvah v tem, da pomaga razumeti vplive alternativnih politik in zunanjih vplivov na proizvajalce. S spremembami, ki se kaejo v ponudbi nekega proizvoda in povpraevanju po dejavnikih proizvodnje, je analiza odzivnosti ponudbe glavna sestavina modelov, ki skuajo pojasniti trno ceno, pla č o, zaposlenost, zunanjo trgovino in prorač unska plač ila. Jenko, J. in Erjavec, E. Odzivnost ponudbe v prai č ereji. 93 Modeliranje kmetijskega trga po Turku (1998) zajema pester spekter uporabe najrazlič nejih gospodarskih analiz ter pristopov na mikro ravni. Agrarni ekonomisti se za potrebe celovite ekonomske analize kmetijskih trgov odloč ajo za uporabo raznovrstnih ekonometrič nih modelov. Sledijo jim različ ni simulacijski statič ni modeli, s pomoč jo katerih se ne ocenjuje postavljenih proizvodno-ekonomskih razmerij, temveč so ocene parametrov pridobljene na podlagi prejnjih ekonometrič nih ali ekspertnih ocen. Kategorizacija izbranih modelov trnega ravnovesja (parcialni in sploni model ravnoteja) je naslednji na č in ocenjevanja obravnavnih parametrov kmetijskega sistema in je v osnovi praviloma ekonometrič ne narave. Sodobna agrarno- ekonomska znanost razpolaga z najrazlič nejimi na č ini simuliranja gospodarskih dogodkov znotraj posameznih ali med seboj odvisnih kmetijskih trgov. Vrednotenje obstoječ ih proizvodno-gospodarskih razmerij navadno poteka na podlagi vrednosti ekonomskih kazalcev pridobljenih z empirič nim modeliranjem (Turk, 1998). Pri tem je razpololjivost kakovostnih podatkov temeljni p ogoj za izdelavo ustreznih kvantitativnih analiz. Za potrebe uč inkovite izvedbe ekonometrič nih modelov ponudbe na trgu so zanimive predvsem statistič ne informacije o količ inski porabi obravnavanih kmetijskih proizvodov, njihovih cenah ter uporabljeni tehnologiji pridelave in prireje. DEJAVNIKI PONUDBE V PRAI Č EREJI Coase in Fowler (1935) loč ita poveč an obseg ponudbe klavnih prai č ev v kratkem in dolgem obdobju. Kot pravita, so vse spremembe ponudbe, ki so kraje od dvanajstih mesecev, kratkoroč ne in so posledica poveč anja povpreč ne klavne mase pitancev oziroma poveč anega tevila izlo č enih plemenskih svinj. Glavni dejavnik ponudbe klavnih prai č ev je prič akovano razmerje med stroki, katerih velik del predstavlja krma in prihodki. Č asovni odziv ponudbe klavnih prai č ev glede na spremembe v razmerju med cenami krme in ive mase prai č ev pogojejo bioloki dejavniki (Vere in sod., 2000; Coase in Fowler, 1935). Poleg prič akovanj o ceni krme, katere precejen dele v prai č ereji predstavlja koruza, in prič akovanj o ceni ive mase prai č ev, lahko na ponujeno količ ino ive mase prai č ev vplivajo tudi drugi dejavniki. Coase in Fowler (1935) skupni vpliv prič akovanih cen ive mase prai č ev in koruze razirjata tako, da ponudbo prai č ev pojasnjujeta s prič akovanim pokritjem pri vzreji prai č ev za zakol, ki je lahko pozitivno ali negativno. e Harlow (1960) v modele za analiz o vplivov na ceno ive mase prai č ev vključ uje vplive cen nadomestnih proizvodov. Martin in Zwart (1982) pa v model za pojasnjevanje ponujene količ ine ive mase prai č ev vključ ujeta vpliv doseenega pokritja v konkuren č nih ivinorejskih panogah. Znotraj ivinorejskih panog se kot glavna tekmeca proizvodnji prai č ev omenjata govedoreja (Martin in Zwart, 1982; Harlow, 1960) in perutninarstvo (Harlow, 1960; Heien, 1975). Z več jim doseenim pokritjem oziroma vijimi cenami kon č nih proizvodov pri konkurenč nih proizvodnjah, lahko prič akujemo manjo koli č ino proizvedene ive mase prai č ev. Martin in Zwart (1935) kot pomemben dejavnik ponudbe ive mase prai č ev navajajta vpliv sezone. Tako se povpraevanje po klavnih prai č ih spomladi zmanja, prasitve pa so na č rtovane v č asu vijih letnih temperatur zaradi kodlji vih vplivov neugodnih zimskih razmer, ki bi lahko poveč ale smrtnost pujskov v gnezdu. Napredek v prai č ereji naj bi po besedah nekaterih avtorjev (Vere in sod., 2000; Heien, 1975) pomembno prispeval k več ji količ ini ponujene ive mase prai č ev. Vere in sod. (2000) napredek merijo v obliki č asovnega trenda. S č asovnim trendom zajamejo vplive napredka v selekciji in veterinarski oskrbi. Poleg zgoraj opisanih dejavnikov, za katere avtorji predpostavljajo vpliv na količ ino ponujene ive mase prai č ev, so za analizirano obdobje znač ilni tudi nekateri nenapovedljivi vplivi. To sta Acta agriculturae Slovenica, 88(december 2006)2. 94 predvsem dva, uč inek prisotnosti bolezni BSE (USDA, 1997) pri govedu in uč inek prisotnosti krize na trgu s prai č jim mesom (Agra CEAS consulting, 2003) MATERIAL IN METODE Podatkovni viri Osnovni podatki izhajajo iz več različ nih virov. Na Kmetijskem intitutu Slovenije smo pridobili podatke o nominalnih odkupnih (proizvajalč evih) cenah, nominalnih vrednostih materialnih strokov in koli č inskem odkupu v kilogramih ali litrih. Podatki se nanaajo na pet kmetijskih proizvodov, in sicer ivo maso prai č ev, ivo maso mladega pitanega goveda, ivo maso pi č ancev, mleko in koruzo. Podatke o krmnih dnevih smo pridobili na Biotehniki fakulteti (Kovač , 2006). Predstavljeni so v obliki tevila krmnih dni na ivorojenega in odstavljenega pujska. Podatke o indeksu cen ivl jenjskih potreb č in pridobljenih na portalu ISPO (Portal ISPO, 2006). Osnovne podatke o nominalnih cenah posameznih proizvodov smo s pomoč jo podatkov o indeksu cen ivljenjskih potreb č in spremenili v realne cene po naslednjem postopku: 1 1995 / 100 * M t t t I nomV realV = [1] pri č emer realV t predstavlja realno ceno izbranega kmetijskega proizvoda za izbran mesec t, prerač unano na bazni mesec januar 1995 (1995M1), nomV t nominalno ceno določ enega kmetijskega proizvoda za izbran mesec t in I t/1995M1 kumulativni indeks cen ivljenjskih potreb č in glede na bazni mesec januar 1995 (1995M1). Realne vrednosti cen za posamezni mesec smo na podlagi aritmetič nih sredin preoblikovali v č etrtletne realne cene. Na podlagi realnih podatkov o proizvajalč evi ceni, neposrednih plač ilih in materialnih strokih smo izra č unali pokritje na kilogram ive mase prai č ev, mladega pitanega goveda, pi č ancev in kilogram mleka. Pokritje izrač unamo tako, da od vrednosti proizvodnje (v tem primeru vsote proizvajalč eve cene določ enega proizvoda in neposrednih plač il za ta proizvod) odtejemo vrednost vmesne potronje oziroma potroenih vloenih sredstev (v tem primeru materialnih strokov nepos redno vezanih na proizvodnjo določ enega proizvoda; Volk 2004). To spremembo se izrazimo v SIT/kg mase. Meseč ne količ inske podatke o odkupu ive mase prai č ev smo seteli v obliko č etrtletnega odkupa ive mase prai č ev. Meseč ne podatke o tevilu krmnih dni na ivorojenega oziroma odstavljenega pujska smo agregirali po č etrtletjih in nato izrač unali srednjo vrednost posameznega č etrtletja. Po konč ani obdelavi smo dobili podatke za 44 č asovnih enot oziroma č etrtletij med januarjem 1995 in decembrom 2005, ki jih bomo uporabili v modelih ponudbe prai č jega mesa. Model Podatki narekujejo izbiro ekonometrič nega modeliranja trga klavnih prai č ev, kjer so koeficienti elastič nosti ponudbe določ eni s pomoč jo modificiranih profitnih funkcij ali strokovnih funkcij. Odloč ili smo se za Cobb-Douglasovo obliko profitne funkcije, ki sta jo uporabila tudi Erjavec in Turk (1998) pri prouč evanju koeficientov elastič nosti ponudbe v slovenskem kmetijstvu. Ena od pozitivnih lastnosti Cobb-Douglasove profitne funkcije je enostavnost izrač una koeficientov parcialne konstantne elastič nosti odvisne spremenljivke na ustrezno pojasnjevalno spremenljivko Jenko, J. in Erjavec, E. Odzivnost ponudbe v prai č ereji. 95 (povpreč na konstantna odstotna sprememba odvisne spremenljivke zaradi odstotne spremembe posamezne pojasnjevalne spremenljivke), ocene parcialnih regresijskih koeficientov za diskretno porazdeljene (v naem primeru neprave) spremenljivke pa parcialne konstante semielasti č nosti. Torej, č e imamo k spremenljivk v logaritemsko linearnem modelu: i ki k i i i u X X X Y + + ⋅ ⋅ ⋅ + + + = ln ln ln ln 2 2 1 1 0 β β β β [2] Vsak od (parcialnih) regresijskih koeficientov od β 1 do β k pomeni (parcialno) elastič nost Y glede na spremenljivke med X 1 do X k (Gujarati, 2003). Druga pomembna prednost take oblike funkcije je zmanjanje variabilnos ti podatkov (Erjavec in Turk, 1998). Pri razlagi ocen parcialnih regresijskih koeficientov za neprave spremenljivke raje uporabljamo razlago parcialne konstantne semielastič nosti, ki sta jo predlagala Halvorsen in Palmquist (1980) in jo izrač unamo takole: i e k = − 100 * ) 1 ( β [3] pri č emer je e = 2,71828183, β k koeficient ocene parcialnega regresijskega koeficienta in i koeficient ocene parcialne semielastič nosti. Oba sklopa modelov smo razvijali po induktivnem pristopu, ki ga v svojih raziskavah uporabljajo tudi Davis in sod. (2001). Osnovni model smo do konč nega razvili v več korakih, v katerih smo v modela vključ ili po eno eksogeno spremenljivko, katere znač ilnost smo nato testirali v obliki različ nih odlogov. V primeru, da se je vpliv spremenljivke kot statistič no znač ilen izkazal v več odlogih, smo za nadaljnji razvoj uporabili odlog z več jo statistič no znač ilnostjo. Č e nobeden nobeden od uporabljenih odlogov ni izkazal statistič ne znač ilnosti, tega vpliva nismo zadrali v modelu. Na koncu smo dobili modela, s katerima smo ob upotevanju statistič ne ustreznosti pojasnili največ ji del variabilnosti količ inskega odkupa ive mase prai č ev izmed uporabljenih modelov posameznega sklopa. REZULTATI IN RAZPRAVA Analiza trendov uporabljenih spremenljivk Podatke, uporabljene v modelih ponudbe ive mase prai č ev, smo analizirali s pomoč jo grafič nega prikaza. Za opazovano obdobje pri odkupu ive mase prai č ev ni opaziti trenda rasti ali padanja odkupa. Na sliki 1 lahko opazimo nekatera zelo izrazita nihanja v količ inskem odkupu ive mase prai č ev. Nihanja lahko pojasnimo z nekaterimi nepredvidenimi vplivi na trg prai č ev ali na trg konkurenč nih proizvodov, kot je na primer trg govejega mesa. Za opazovano obdobje je znač ilen trend padanja realnih odkupnih cen ive mase ivali vseh treh analiziranih vrst. Posebno je padec realnih odkupnih cen ive mase izrazit pri pitanem govedu in prai č ih. Poleg trenda padanja realnih cen ive mase prai č ev so predvsem za prai č erejo znač ilna izrazita nihanja v cenah ive mase prai č ev. Iz slike 2 lahko vidimo, da so cene kravjega mleka v opazovanem obdobju realno rasle. Realne cene koruze, ki predstavljajo glavni vloek v prai č ereji, so ostale na enaki ravni in niso sledile trendu padanja realnih cen ive mase prai č ev. Za trg s prai č i je znač ilno, da se je skozi celotno opazovano obdobje realno pokritje na kilogram ive mase zmanjevalo. V obdobju me d letoma 2003 in 2004 opazimo, da je realno pokritje na kilogram ive mase prai č ev dosegalo izjemno nizke vrednosti, v nekaterih č etrtletjih teh dveh let je pokritje celo negativno. Pri proizvodnji kravjega mleka in klavnih pi č ancev se Acta agriculturae Slovenica, 88(december 2006)2. 96 kae precej ve č ja stabilnost pri doseenem pokritju skozi opazovano obdobje. Medtem ko je za realno pokritje pri proizvodnji kravjega mleka znač ilen rahel trend rasti, pa se pokritje pri proizvodnji klavnih pi č ancev skorajda ni spremenilo. Posebno velike spremembe so se pokazale pri doseenem pokritju pri proizvodnji klavnega mladega pitnega goveda. Tu je skozi celotno opazovano obdobje opaziti rast doseen ega realnega pokritja, ki je e posebej izrazit po letu 2000. 8000 9000 10000 11000 12000 13000 14000 1995Q1 1996Q1 1997Q1 1998Q1 1999Q1 2000Q1 2001Q1 2002Q1 2003Q1 2004Q1 2005Q1 Č etrtletje Odkupljena iva masa prai č ev (t) Slika 1. Količ inski odkup ive mase prai č ev po č etrtletjih (Q) v Sloveniji v obdobju 1995 2005 (Volk, 2006) Figure 1. Quantity of purchased live weight pigs by quarters (Q) in Slovenia in the period 1995 2005 (Volk, 2006) 0 50 100 150 200 250 300 1995Q1 1996Q1 1997Q1 1998Q1 1999Q1 2000Q1 2001Q1 2002Q1 2003Q1 2004Q1 2005Q1 Č etrtletje SIT/kg ive mase oz. SIT/l prai č i mlado pitano govedo pi č anci koruza kravje mleko Slika 2. Gibanje realnih cen ive mase prai č ev, ive mase mladega pitanega goveda, ive mase pi č ancev, kravjega mleka in koruze, po č etrtletjih (Q) v Sloveniji v obdobju 19952005 (Volk, 2006). Figure 2. Real price of live weight pigs, live weight young fatten cattle, live weight chicken, cow milk and corn by quarters (Q) in Slovenia in the period 19952005 (Volk, 2006). Jenko, J. in Erjavec, E. Odzivnost ponudbe v prai č ereji. 97 -20 0 20 40 60 80 100 120 1995Q1 1996Q1 1997Q1 1998Q1 1999Q1 2000Q1 2001Q1 2002Q1 2003Q1 2004Q1 2005Q1 Č etrtletje SIT/kg ive mase oz. SIT/l proizvodnja klavnih prai č ev proizvodnja klavnega mladega pitanega goveda proizvodnja klavnih pi č ancev proizvodnja mleka Slika 3. Doseeno realno pokritje pri razli č nih ivinorejskih panogah po č etrtletjih (Q) v Sloveniji v obdobju 19952005 (Volk, 2006). Figure 3. Achieved gross margin of different type of cattle breeding by quarters (Q) in Slovenia in the period 19952005 (Volk, 2006). Konč na aplicirana modela Po testiranju različ nih vplivov in njihovih odlogov smo iz vsakega od sklopov dobili po en konč ni model. S tema modeloma smo ob upotevanju statisti č ne znač ilnosti pojasnili največ ji dele koli č inskega odkupa ive mase prai č ev. V prvem sklopu, kjer smo količ inski odkup ive mase prai č ev ocenjevali na podlagi realnih cen konč nih proizvodov v ivinor eji, se je kot najbolji izkazal model: K BSE S k pr pr kol t t + + + + = − − 2 4 5 _ [4] kjer kol _ pr predstavlja količ ino odkupljene ive mase prai č ev, pr t 5 realno ceno ive mase prai č ev odloeno za pet č etrtletji, k t 4 realno ceno koruze, odloeno za tiri č etrtletja, S 2 drugo č etrtletje, BSE prisotnost uč inkov bolezni BSE in K prisotnost krize na trgu s prai č jim mesom. V drugem sklopu, kjer smo količ inski odkup ive mase prai č ev ocenjevali na osnovi doseenega realnega pokritja pri razli č nih ivinorejskih panogah, pa se je kot najprimerneji izkazal model: K S S k pr pok pr kol t t + + + + = − − 3 2 4 4 _ _ [5] pri č emer je kol _ pr količ ina odkupljene ive mase prai č ev, pok_ pr t 4 doseeno realno pokritje v prai č erejski proizvodnji, odloeno za tiri č etrtletja, k t 4 realna cena koruze, odloena za tiri č etrtletja, S 2 drugo č etrtletje, S 3 tretje č etrtletje in K prisotnost krize na trgu s prai č jim mesom. Vrednosti lastne cenovne elastič nosti znaajo med 0,13 in 0,36, torej so neelastič ne. Ob poveč anju cene ive mase prai č ev izpred petih č etrtletji se ponujena količ ina ive mase prai č ev poveč a od 0,13 % do 0,36 %. Vrednosti izpeljane lastne cenovne elastič nosti so e bistveno nije. Ob pove č anju doseenega realnega pokritja za 1 % se koli č ina ponujene ive mase prai č ev poveč a le med 0,01 % in 0,05 %. Navzkrina cenovna elasti č nost glede na ceno koruze znaa v modelu 4 med 0,17 in 0,23 in v modelu 5 med 0,02 in 0,07. Ob pove č anju realne cene koruze izpred tirih č etrtletij se torej količ ina ponujene ive mase prai č ev zmanja. Acta agriculturae Slovenica, 88(december 2006)2. 98 Izkazalo se je, da se količ inski odkup statistič no znač ilno razlikuje le v drugem č etrtletju modela 4 in drugem in tretjem č etrtletju modela 5. Razloge v manjem vplivu sezone lahko i č emo v poveč ani kapitalski intenzivnosti in specializiranosti prai č erejske proizvodnje. Za bolj enostavno tolmač enje smo za neprave spremenljivke uporabili razlago parcialne konstantne semielastič nosti, ki sta jo predlagala Halvorsen in Palmquist (1980). Izkazalo se je, da se je v č asu prisotnosti uč inkov krize na trgu s prai č jim mesom ponudba prai č ev, namenjenih klanju, poveč ala kar za 10 %. Razloge za poveč anje ponudbe v nasprotju s prič akovanim upadom lahko i č emo v odloenih u č inkih krize na trgu s prai č jim mesom. Uč inek prisotnosti bolezni BSE pri govedu pa je poveč al ponujeno količ ino klavnih prai č ev za 1 %. Preglednica 1. Vrednost koeficientov parcialnih konstantnih semielastič nosti Table 1. Value of the partial constant semielastic coefficients Model Vpliv / Influence Odlog vpliva (t. č etrtletji) Lag of influence (number of qarters) Ocena vrednosti koeficienta parcialne elastič nosti Estimation of the semielasticity coefficient value Dele pojasnjene variabilnosti Share of explained variability 4 Realna cena ive mase prai č ev Real price of live weight pigs 5 med 0,13 in 0,36 0,7611 Realna cena koruze Real price of maize 4 med 0,17 in 0,23 Drugo č etrtletje 2 nd quarter 0,08 Kriza na trgu s prai č jim mesom Crisis on the pork market 0,10 Vpliv bolezni BSE Influence of BSE diseas 0,05 5 Doseeno realno pokritje na kilogram ive mase prai č ev Achieved gross margin per kilogramme live weight pigs 4 med 0,01 in 0,05 0,7742 Realna cena koruze Real price of maize 4 med 0,02 in 0,07 Drugo č etrtletje 2 nd qurater 0,06 Tretje č etrtletje 3 rd qarter 0,06 Kriza na trgu s prai č jim mesom Crisis on the pork market 0,10 Predhodne raziskave, opravljene za potrebe analize elastič nosti ponudbe ive mase prai č ev, potrjujejo cenovno neelastič nost ponudbe ive mase prai č ev. Zanimivo primerjavo lahko naredimo z vrednostmi lastne cenovne elastič nosti, ki sta jih v svojih raziskavah ponudbe prai č ev med leti 1966 in 1995 dobila Erjavec in Turk (1998). Lastno cenovno elastič nost ponudbe prai č ev sta ocenila na 0,45. Razloge za zmanjanje cenovne elasti č nosti ponudbe prai č ev lahko i č emo v premiku h kapitalsko intenzivnej i proizvodnji, ki po besedah Dixona in Martina (1982) zmanja nihanja v koli č ini proizvedene ive mase prai č ev. Erjavec in Turk Jenko, J. in Erjavec, E. Odzivnost ponudbe v prai č ereji. 99 (1998) opozarjata, da so nizke cenovne elastič nosti lahko posledica prisotnosti kvazi fiksnih strokov. Drugi razlog pa gre iskati v kakovosti pridobljenih podatkov in drugač ni metodi dela. SKLEPI Rezultati, pridobljeni za analizo ponudbe ive mase prai č ev, potrjujejo prič akovano lastno cenovno neelastič nost ponudbe prai č ev. Vrednosti koeficientov lastne cenovne elastič nosti so okoli 0,3. e manja je odzivnost glede na spremembe v ceni vlokov, pri ceni koruze znaa med 0,1 in 0,2. Za analizirano obdobje je znač ilna izrazita nestabilnost na trgu s klavnimi prai č i v Sloveniji. Pomemben je vpliv uč inka pojava bolezni BSE pri govedu in vpliv prisotnosti krize na trgu s prai č jim mesom. Kriza na trgu s prai č jim mesom je zaradi odloenih u č inkov povzroč ila 10 % vijo ponudbo ive mase prai č ev. Vpliv sezone se manja. Razloge lahko i č emo v poveč ani kapitalski intenzivnosti in specializaciji proizvodnje v prai č ereji. SUMMARY The results show that our thesis, about inelasticity of price values of pig (live weight) is right. The elasticity of price values is low, about 0.3. The elasticity of input prices is even lower. The elasticity of price values for maize is between 0.1 and 0.2. For the analysed period a typical instability on the pigmeat market in Slovenia is expressed. The influence of cattle BSE disease on the crisis on pigmeat market is important. The pigmeat market crisis, increased the live weight pig supply for about 10 %, because of the lagged influence. The influence of season is decreasing. The reasons for this can be sought after the increase of capital intensity and specialization of pig production. VIRI Agra CEAS consulting. Economic evaluation of the pig industry restructuring scheme. Final report for DEFRA. Univ. of London, Department of agricultural sciences imperial college, 2003, 166 str. Coase, R.H./ Fowler, R.F. Bacon production and the pig-cycle in Great Britain. Economica, 2(1935)6, 142167. Davis, G.C./ Capps, O./ Bessler, D.A./ Leigh, J.H./ Nichols, J.P./ Goddard, E. An econometric evaluation of the pork checkoff program. College station, Texas A&M univesity, Department of agricultural economics, 2001, 206 str. Dixon, B.L./ Martin, L.J. Forecasting U.S. pork production using s random coefficient model. American Journal of Agricultural Economics, 64(1982), 53038. Erjavec, E./ Turk, J. Supply elasticities in Slovene agriculture. Zb. Bioteh. Fak. Univ. Ljublj., Kmet. (Zooteh.), 70(1997), 8598. Ezekiel, M. The cobweb theorem. Quarterly Journal of Economics, 52(1938)2, 255280. Gujarati, D.N. Basic econometrics. 4th international ed. Boston, McGraw Hill, 2003, 1002 str. Halvorsen, R./ Palmquist, R. The interpretation of dummy variables in semilogarirtmic equations. American Economic Review, 70(1980)3, 474475. Harlow, A.A. The Hog Cycle and the Cobweb Theorem. Journal of Farm Economics, 42(1960)4, 842854. Heien, D. An econometric model of the U.S. pork economy. Review of Economics & Statistics, 57(1975)3, 370375. Kovač , M. »tevilo krmnih dni na ivorojenega in odstavljenega pujska v Sloveniji za obdobje med letom 1995 in 2005« Ljubljana, Biotehnika fak., Odd. za zootehniko (osebni vir, 2006). Martin, L./ Zwart, A.C. A spatial and temporal model of the North American pork sector for the evaluation of policy alternatives. Canadian Journal of Agricultural Economics, 30(1982)3, 201208. Acta agriculturae Slovenica, 88(december 2006)2. 100 Portal ISPO, informacijski servis podatkov. http://e-uprava.gov.si/ispo/indeksi/izvozExcel.ispo?vrstaPregleda=tip4 &osr=oddelki&timeIzbira2=on&odDatuma=199502&doDatuma=200512&datumZacetka=199501&indeks=inde ksiCen (3. feb. 2006). Sadoulet, E./ de Janvry, A. Quanitative development policy analysis. Baltimore and London, The Johns Hopkins university press, 1995, 397 str. USDA (United States Department of Agriculture). Foreign Agricultural Service. 1997. http://www.fas.usda.gov/dlp2/circular/1997/97-03/pork.htm (14. mar. 2006). Turk, J. The model of supply dynamics in pig production. Zb. Bioteh. Fak. Univ. Ljublj., Kmet. (Zooteh.), 66(1995), 3340. Turk, J. Agrarna ekonomika, teorija in aplikacije. Maribor, Univ. v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo, 1998, 176 str. Turk, J./ Erjavec, E./ Gambelli, D. Supply trends in Slovenian agriculture under transition to the market. Eastern European Economics, 37(1999)3, 633. Turk, J. Teoretič ne in empirič ne analize v agrarni ekonomiki. Maribor, Univ. v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo, 2001, 225 str. Vere, D./ Griffith, G./ Jones, R. The specification, estimation and validation of a quarterly structural econometric model of the Australian grazing industries. Adelaide, CRC for weed management systems, 2000, 53 str. Volk, T.S. Uticaj agrarne politike na razvoj pojoprivrede Slovenije u periodu tranzicije i uključ evanja u Europsku uniju. Domale, Drutvo agrarnih ekonomistov Slovenije in Drutvo agrarnih ekonomistov Srbije, 2004, 213 str. Volk, T.S. »Statistika odkupa kmetijskih pridelkov po mesecih za obdobje med januarjem 1995 in decembrom 2005 prera č un na podlagi podatkov Statistič nega urada Republike Slovenije«. Ljubljana, KIS (osebni vir, 2006).