semanario yugoeslavo aparece los sabados • Dirección: Dr. V. KJUDER Ambaré 964, D. 6. Bs. Aire» \ CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Coneeaión 2466 EL NUEVO PERIODICO M SEMANARIO YUGOESLAVO Leto III. BUENOS AIRES, 16. MAJA 1936 Štev. 129 NAROČNINA: Za Juž. Ameriko In mm celo leto % arg. 5.—, za pol leta 2.60. - Za druge dežele 2.50 U8A-Oolarj«v. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctrt. LIST IZHAJA OB SOBOTAH ttgoslavlfa n Italija v vseh drugih manjših dr-ivah, ki so z razvojem dogodkov v spoznale, da jim Zveza naro-v katero so dolga leta trdno za-ne nudi nikake zaščite pred !ein'je lačnimi močnejšimi narodi, je aneksija Abesinije s strani a"je vzbudila tudi v Jugoslaviji 'ot°vo vznémirjenje, ki je tem bolj Sumljivo, ker je naša država sosed ,llVeSa, z brezobzirnim nasiljem u-arjenega fašističnega imperija in se Italija doslej še nikakor ni Povedala svojim težnjam po Dal-V'ji in po vodilnem vplivu na Bal V ^zaupanje napram Rimu je še po utemeljeno tudi zaradi tega, ke tli iS. % I abesinija priključena italiji - ,.., . - 1 Viktor Emanuel proglašen za abesinskega cesarja, maršal Badoglio pa je postal etiopski podkralj - Italijanska delegacija zapustila Ženevo, ker Zveza narodov še vedno priznava abesinsko vlado - Veliki kolonizacijski načrti % kakš ■sne notranje spremembe v I- ne prekrižajo načrtov italijan-e,nu imperializmu, parila bo proti Jugoslaviji. julija lanskega leta smo pisal', s° bile italijanske vojne pripra-2adnjih let po vsej priliki usme-n<3 Proti Jugoslaviji, a da se bo l8tična osvojevalna sila sprožila ' Etiopiji, ker marseilleski aten J11 imel za posledico notranjih v Jugoslaviji, s katerimi ^Unali prav gotovo vsi oni, ki so i, e''kimi vsotami podpirali Paveli-0 ustaško organizacijo. Zanimi-Je> da smo par mesecev pozneje, C Je vojna v Afriki res izbruhni- ^tali podobno mnenje tudi iraškem dnevniku. ®kom zadnjega pol leta se itaJi-Hjj razpoloženje v bistvu ni prav % So bremenilo. V Italiji živeči dal s 'n«ki iredentisti se v zadnjih me ¡¡v. niso navduševali samo za Abe- "lin marveč tudi za "odrešitev" Pavelič in Kvaternik, «k Jena od francoskih oblasti na l|e, 2aradi sodelovanja pri marsei e,n atentatu, živita nemoteno bornem v Italiji in njima se je D^žil še Perčevic, ki se na Du ni čutil več tako varnega; fyp^je naše manjširie na primor- | il0 ^ se nadaljuje na način, ki ne jnobenega dvoma o resrtič-^th ia2P°l0Ženiu italijanskega fa--h a napram našemu narodu. italijanska vlada je proglasila priključitev Abesinije v novi i-taiijanski imperij. Viktor Emanuel nosi. od pretekle sobote dalje, naslednji podaljšani naslov: "po milosti božji in po volji naroda, kralj Italije in cesar Etiopije". Zavojevano "deželo bo upravljal generalni guverner /. naslovom abesinskega podkralja ter je bil na to mesto že ime novan maršal Badoglio. Druge ga višjega poveljnika afriških čet, generala Grazianija, je vlada nagradila s tem, da ^a je povišala: postal je maršal. Nova italijanska posest je, po po obsegu, skoro štiri krat tako velika kot Italija sama ter šteje okrog deset milijonov prebi valcev. Aneksijo Abesinije je rimska vlada že uradno sporočila Franciji, Angliji, Nemčiji, pozneje pa še drugim državam, ki pa v svoji pretežni večini nočejo priznati italijanske oblasti nad deželo neguša Hajle Seilassijeja, katerega smatrajo, prav tako kakor Zveza narodov, še vedno za vladarja Etiopije. V Rimu pa izjavljajo, da je Abesinija njihova ter da pojdejo z orožjem nad vsakega, ki bi se je skušal dotakniti. Tudi so že začeli odpravljati načrte za velikopotezno kolonizacijo ter za izrabljanje naravnih bogastev, ki jih baje skriva abe-sinska zemlja v svoji notran j ščini. kakor petrolej, zlato, platin itd. Fašistični komisar za notranje preseljevanje sestavlja baje že seznam kmetskih družin, ki naj bi se naselile v Abe-siniji. Kakor pravijo poročila iz Rima, nameravajo poslati v novo kolonijo 200.000 takšnih obitelji, ki štejejo «skupno skoro dva milijona oseb. Velike industrijske družbe pripravljajo sku pine inženerjev in specializiranih delavcev, ki naj bi, s pomo čjo krajevne cenene delavske sile, izvršile gospodarsko zavoje- vanje Abesinije. Ker pa italijanska oblast še ni povsod uveljavljena, marveč so še ogromne razsežnosti zemlje, kamor Italijani še niso pro drli, je rfculoglio poslal iz Addis Abebe močne vojaške oddelke v razne smeri, da razorožijo prebivalstvo ter poskrbe za varnost novih gospodarjev. Izmed večjih mest, ki so že padla v roke Italijanov, naj omenimo Harrar •šanje. Seje se je udeležila tudi ita lijanska delegacija, pod podstvom barona Aloisija, ki je ugovarjala proti vključitvi italijansko-abesin-skega spora v dnevni red in posebno še proti prisotnosti abesinskega za stopnika Miriama. Aloisi je dejal, da je Abesinija sedaj del italijanskega imperija ter da ima edinole rimska vlada pravico govoriti v i-menu Etiopije. Ker so bili zastopniki ostalih držav drugačnega mne- O dogodkih, ki so v zvezi z zavzetjem Addis Abebe, prihaja na dan marsikatera zanimivost. Na primer: I z glavnega mesta je bil neguš poslal skupino vojščakov s precejšnjo zalogo dinamita, da bi na več krajih pognali v zrak cesto, po kateri so se bližali Italijani. Pa so vojščaki srečali na poti trgovca, ki se je začel zanimati za dinamit. Po daljšem baratan ju so mu ga vojščaki prodali, cesta pa je ostala nepoško- da se razširi ita-«s „e oblast proti vzhodu. Zato fH *°rem0 čuditi, če je neki višji iüv¡|Cl°nar jugoslovanske vlade iz-^eSste dni' kakor Poroča United ^'."^ednje: če Italija okupira V0' bo to Pomenilo vojno z Ju- °do rabe in nošnje o-rožja, nego se je doslej potegovalo za neguša in njegove rase. S proglasitvijo aneksije pa so si Italijani olajšali izbero sredstev, ki jih bodo uporabljali pro ti prebivalstvu. Kdor se jim je doslej upiral, je bil samo bojevnik, ki je imel pravico do življenja, če se je predal: odslej pa ne bo več bojevnik, marveč ga smatrajo za upornika. Svoje no ve podložnike so Italijani že o-srečili z vojnimi sodišči, ki men da že marljivo poslujejo in ki gotovo niso preveč prizanesljiva napram upornikom. * Zveza narodov, ki se je doslej .ia tako otročji, če že ne hinavski na-, čin potegovala za svojo članico A-besinijo, po vsej priliki ne bo prav nič storila proti Italiji, dasi je po ženevskem paktu injena svelta dolžnost, braniti z vsemi sredstvi neokrnjen obstoj sleherne izmed njenih članic. V ponedeljek se je sestal v Ženevi odbor Zveze. Na dnevnem redu je bilo tudi abesinsko vpra- nja, je italijanska delegacija odpotovala. Nekateri pravijo, da je to prvi ko rak k izstopu Italije iz ženevske organizacije, vsak pameten človek pa se mora vprašati, kako je sploh mogoče, da Zveza Italije še ni izključila iz svoje srede, ko je vendar rimska vlada na tako brezobziren način pogazila njena pravila. Zvezin odbor je v odsotnosti Italijanov sklenil, da ostanejo sankcije za sedaj še v veljavi, odgodil pa je vsako nadaljnje razpravljanje o abe sinskem vprašanjju do 16. junija, ko se bo otvorilo novo zasedanje. O vprašanju, kaj naj Zveza stori, si niso vse države edine. Nekatere, kakor Chile, predlagajo, naj se sankcije ukinejo, ker je vojna itak že končana; skandinavske države, na primer, pa bi rade videle, da bi Zveza sedaj odločneje nastopila proti Italiji. Odbor se je, po svoji stari navadi, odločil za cinca-nje ter si je za dober mesec dni opral roke. Potem pa bomo že videli, kaj in kako bo. Angleška križarka "Enterprise" je v petek pripeljala neguša Hajle Seilassijeja v Haifo ter izkrcala v pristanišču deset ton cesarjeve prtljage. Neguš se je s svojim spremstvom, ki ga tvori 45 oseb, odpeljal takoj proti Jeruzalemu. Pravijo, da -boleha in da je sploh zelo potrt. Abesinski zastopnik v Ženevi je izjavil, da tri petine abesinske zemlje še niso v italijanskih rokah ter da je neguš dvema rasoma prepustil oblast; nadaljevala bosta vojno proti Italijanom. Abesinci tudi 11-pajo, da bo položaj Badogliovih čet postal zelo neprijeten sedaj, ko je že začelo močno deževje, ki bo trajalo do septembra. dovana.. . V Addis Abebi so Abesinci oblega li nemško poslaništvo, ki ga je branila skupina nemških častnikov. Na padalci so črez nekaj časa dobili tudi strojnice ter so začeli z njim; streljati proti braniteljem. Po posebnem odposlancu so Nemci tedaj ponudili kupčijo in res so jim A-besinci prodali tri strojnice, s ka- Dolgoletni predsednik Mehike general Plutarco Elias Calles je bil izgnan iz dežele terimi so častniki takoj začeli streljati nanje... Ko so Italijani zasedli glavno mesto, so prebivalci in vojščaki še vedno plenili po hišah. Domačinom so se pridružili v tem poslu nekateri "askari", italijanski kolonialni vojaki. Da bi zgled ne postal nalezljiv, je italijanske poveljništvo da lo takoj postreljati pri plenitvi za-sačene lastne vojake. RAZNE VESTI Azaña je 'novi predsednik španske republike in izvoljen je bil, kakor je bilo predvidevati, z ogromno večino. Odložiti je moral seveda funkcije predsednika vlade. Novi ministrski predsednik je sedaj levičarski re publikanec Stgo. Casares Quiroga. 42 milijonov lir so nabrali tekom lanskega leta po vsem svetu za Katoliške misijone. Jugoslovanskega podkonzula v Trstu g. Voduščeka je sodišqe obsodilo na eno leto ječe ter na globo od 100.000 lir, ker se je baje ukvarjal s tihotapljenjem jugoslovanskih cigaret. Deset drugih soobtožencev so sodniki obsodili na ječo od 7 do 11 mesecev ter na denarno kazen od 2 do 80 tisoč lir. 250 hiš je uničil velik požar v Da-widgrodeku na Poljskem; požar so povzročili otroci, ki so se igi-ali s povečevalnim steklom ter z njim vžgali zalogo sena. Par oseb je umrlo v pla menih. Prva kava iz Abesinije je prispela pred dnevi v Trst; 90 ton pridelka iz Kaffe in Negellija je pripeljala tovorna ladja družbe "Libera Triestí-na". 6 obtožencev hkrati je obsodil na električni stol sodnik Brancato v N Yorku, ker so ubili nekega tramvajskega uslužbenca, ki se jim bil postavil po robu, ko so ga napadli z na menom, da bi ga oropoli. 83 metrov visokega in 500 ton težkega Mussolinija — seveda v kipu. in sicer iz brona, bodo postavili v Rimu; zgoraj bo gol, spodnji del života bo pa pokrivala levja koža. — Stroške plačajo balilske organizacije, ki so v ta namen priredile posebno zbirko. S črnimi Abesinci bodo Italijani menda nekoliko bolj milo postopati nego s svojimi belimi podložniki slovanske krvi. Vsaj to so v Rimu že obljubili, da etiopskih krajevnih i-men ne bodo spreminjali v italijansko obliko. Paraguayska vlada je izgnala u-rednika komunist, lista "La Lucha" ter nekatere njegove somišljenike, poleg tega pa je dala aretirati več delavskih voditeljev. Ker teh u-krepov ni hotela preklicati, so delav ske organizacije proglasile splošno stavko za nedoločen čas. Oblasti pra vijo, da so komunisti pripravljali re volucijo. Alpinske čete, ki so se bojevale v Abesiniji, se bodo kmalu vrnile v I-talijo. Poslali jih bodo spet v obmej ne gorate kraje. V grškem mestu Solunu so delavci tobočne tovarne proglasili stavko, tekom katere je prišlo do hudih dogodkov. Delavci so napadli policijski oklopni avto, pa je njegova posadka začela streljati s strojnico. Trideset delavcev je bilo pri tem u-bitih. Po vsem Grškem vlada radi tega veliko vznemirjenje med delavskim slojem in stavka se širi tudi na druga mesta. Francija je dobila socialistično vlado, v kateri bodo zastopane tudi nekatere druge stranke Ljudske fron te, ne pa komunisti, ki so sodelovanje odklonili. Sovialistični voditelj Leon Blum je povedal, da bo delovni načrt nove vlade vseboval naslednje točke: zagotovitev demokratskih svo boščin; pospeševanj^ solidarnosti med evropskimi narodi ter podpiranje odklonili. Socialistični voditelj spodarskega položaja v okviru obsto ječega socialnega reda. — V bojazni, da bodoča vlada tega reda ne bo spoštovala, beže iz dežele mnogi kapitalisti s svojim denarjem, kar og raža položaj franka. Resni spori so izbruhnili v Avstriji med Schuschniggovimi krščanski mi socialci in Starhembergovimi ter Feyevimi avstrijskimi fašisti. Radi tega napovedujejo važne dogodke v notranjem življenju te obdonavske republike. i k Stran Z 5 ^íSNX/X" 7S> < ARGENTINSKE VESTI I Predsednikovo poročilo Na svečanostni otvoritvi novega zasedanja argentinskega kongresa, o kateri smo v prejšnji številki na kratko poročali, je državni predsed nik Justo prečita! obsežno poročilo o delovanju njegove vlade. Iz tega poročila podajamo tu glavne točke. Predsednik je dejal, da si je vlada predvsem prizadevala izboljšati gospodarski položaj, pa je izjavil, da je v tem pogledu imela tudi u-speh, ker da se splošne gospodarske prilike v deželi boljšajo. Kar se pa političnega življenja dežele tiče, niso prilike tako razveseljive. Razni politični voditelji takozvani .caudillos — se poslužujejo vseh sredstev in najgrše demagogije, da bi pridobili čim več pristašev; stranke razdvajajo narod ter se v medsebojnem boju poslužujejo najbolj brezobzirnih sred stev. Zato ni čudno, če so se poja; vili preroki, ki napovedujejo smrt •argentinski demokraciji. Tako hudo pa vsekakor še ni, da bi biio treba misliti na tuje vladne oblike, ki so v nasprotju z argentinsko tradicijo. Potrebno pa je vsekakor, da se strankarska sovraštva ublažijo, ker le na ta način je mogoče rešiti sedanjo politično krizo. Proti volitvam v nekaterih pokrajinah so se dvignile hude pritož be. Osrednja vlada je odločno ob sodila vsako volilno nasilje. Kar se volitev v buenosaireški pokrajini tiče, je lada poslala obširno dokumentacijo kongresu, ki naj, kot naj višje volilno sodišče, odloči o njih veljavnosti. Kar se zunanje politike tiče, je vlada ohranila dobre donošaje z vsemi državami sveta. Posebe treba še omeniti, da se je posrečilo zaključiti chacovsko vojno ter doseči sporazum med Paraguayem in Bolivijo, pri čemer je tudi Argentini-ja imela važno vlogo. Predsednik je nato podrobneje poročal o finančnem položaju dežele ter je v tem pogledu izjavil, da so razne reforme, ki jih je uvedla sedanja vlada, začele roditi zaželje-ne uspehe. Podal je tudi izčrpno poročilo o delovanju vlade v ostalih panogah državne uprave, nakar je proglasil novo kongresno zasedanje za otvorjeno. Javna dela v Mendozi Mendoška vlada je predložila pokrajinskemu parlamentu obširen na črt za javna dela, kateri predvideva zgraditev 42 šol, 9 velikih stanovanjskih hiš, mnogih skupnih bivališč za pokrajinske nameščence, 6 rešilnih postaj itd. Stroški za vsa ta dela so predvideni na 12 milijonov pesov, ki jih bo vlada dobila é posojilom. Otroška paraliza izginja Otroška paraliza, nevarna bolezenski se je bila tekom poletja znat no razširila v Buenos Airesu, je že pred par tedni začela močno poje mati in sedaj že izginjala. V preteklem tednu so ugotovili samo štiri nove slučaje obolenja, verjetno pa je, da bo s prvimi mrzlejšimi dnevi nevarnost novih obolenj popolnoma izginila. Okrevajoče otroke zdravijo v Radiološkem zavodu in pa v otroški bolnišnici. —•^—«•«-— Šivilje stavkajo V Tucumanu so zastavkale šivilje, ker prejemajo za svoje delo sramot no nizke plače, s katerimi se ne morejo preživljati, in ker so deloda jalci odklonili njihove utemeljene zahteve po izboljšanju delovnih pogojev. S šiviljami so potegnile tudi .druge delavske organizacije ter proglasile stavko v znak vzajemnosti. Med stavkujočimi in policijo je prišlo na več krajih do spopadov. V spor je posegla pokrajinska vlada, ki sedaj posreduje za čim prej šnjo dosego sporazuma. -»•«---— Poljske poslaništvo Poljske poslaništvo se je preselilo v nove prostore na ul. Tucumán 462. Istotam posluje sedaj tudi konzularni oddelek. ------ti«Ji----- Premog Pri Ullunu, v San Juanu, so pred nedavnim odkrili bogato m áj d išče premoga, oddeljeno 50 km od glavnega mesta in 10 km od najbližje železniške proge. Sedaj bodo pre-mogokop začeli izkoriščati, postavili pa bodo zraven še elektrarno ter nekatere druge tovarne. Razočarani dediči Pred petimi leti so v Salti pokopa li nekega Cirila Toledosa. Kmalu po pogrebu so se njegovi dediči o glasili pri sodniku s prošnjo, naj bi odredil, da se truplo spet izkoplje, ker da je pokojnik nesel s seboj v grob 7.000 pesov, ki jih je bil prejel tik pred smrtjo za prodano živino. Po obstoječih predpisih pa trupla ni dovoljeno izkopati pred pretekom petih let. In tako so morali dediči čakati do pred nekaj dnevi. Na pokopolišču se je zbrala precejšnja množica radovednežev s sodnikom in drugimi zastopniki oblastev na čelu. Poleg so stali se veda tudi nestrpni dediči, ki bi bili radi prišl do tsočakov. Lahko si pa predstravljamo, kako veliko je bilo njihovo razočaranje, ko so poleg zemeljskih ostankov pokojnega našli samo napol strohnelo usnjato denar nico z reci in piši — 70 centavi! I. D. TABOR Danes, v soboto 16. t. m., članski sestanek ob 8. zvečer. — Preds. vv v^v^rv^rvw •vv v v Banco Germánico DE LA AMERICA DEL SUD Av. L. N. Alem 150 — Bs. Aires — 25 de Mayo 149^59 Predstavnik za celo Južno Ameriko PRVE HRVATSKE ŠTEDIONICE - ZAGREB POŠTANSKE ŠTEDIONICE - BEOGRAD ZADRUŽNE GOSPODAR. BANKE LJUBLJANA BANCO DI ROMA - GENOVA Pošljite Vaša denarna nakazila v stari kraj, samo tem sigurnim potom BRZOJAVNO! Z AVIJONOM! Z POŠTO! NAŠ ODDELEK PAROPLOVN1H POTNIH KART, JE NAJHITREJŠI IN NAJCENEJŠI VRELEC za nabavo pozivnih ali pa povratnih paroplovnih potnih kart, za kakoršnnokoli linijo. NE NASEDAJTE NIZKIM PONUDBAM Ker bi bilo potovanje še dražje NIKAKIH POTEŽKOČ Naše uradne ure: od 8 1|2 do 7 zvečer; ob sobotah do 12 112 Sigurnost! Brzina! Uslužnost! Poverjen je! Italijani proslavili zmago v Abesiniji Preteklo nedeljo predpoldne so tu kajšnja italijanska udruženja priredila v Colónu veliko slavje v proslavo zmage v Abesiniji. Udeležba je bila tolikšna, da v gledališču ni bilo za vse prostora. Neki italijanski izseljenski duhovnik je blagoslovil zastavo odbora Pro Italia ter 'z vzhičenimi besedami poveličeval fašistično zmago. .--»•«-- Pevečana bolnišnica V sredo so s posebno svečanostjo otvorili nove naprave v bolnišnici Alvarez, s katerimi postane ta zdravstveni zavod eden izmed največjih v Buenos Airesu. Imel bo prostora za 669 bolnikov. Spremembe v avstrijski vladi Petrolejski odbor Vlada je ustanovila poseben odbor, ki bo proučeval vsa vprašanja, katera so v zvezi s petrolejem, ter bo vladi predlagal ukrepe in zakon ske osnutke za izboljšanje proizvod nje ter ureditev porabe tega važnega kuriva naše dobe. Poplava Pri Tigreju je reka prestopila bregove ter poplavila ulice. Takšne poplave že deset let ni bilo. Voda je narastla na dva metra, dočim je njeno navadno stanje 60 cm. Vile rojenice Vile rojenice so se oglasile v Saa-vedri pri Justini Poščič, iz Libušnje pri Kobaridu, ter razveselili njo in njenega moža Antona, iz Anjelijev pri Kastvu, s krepkim dečkom, — Mati in rojenček sta pri najboljšem zdravju.— Naše čestitke! Delovanje kongresa V sredo je imel kongres svojo prvo redno sejo. Določil je, da bo zasedal ob sredah, četrtkih in petkih popoldne in predsedništvo zbor niče je bilo pooblaščeno, da imenuje notranje komisije. Poslanec Len-cinas je obširno utemeljeval svoj predlog za razveljavljenje volitev v Mendozi; zadevo bo proučila posebna zbornična komisija. — Naslednjega dne pa je bil predložen radikalski predlog za razveljavljenje volitev v buenošaireški pokrajini. ZAMUDNIKOM Na ovojih, v katerih razpošljemo današnjo številko, brez posebnih te žav lahko ugotovite, do kedaj imate plačano naročnino oziroma od kedaj jo dolgujete. Nad naslovom pomeni prva številka mesec, druga pa leto. Zamudnike ¡prosimo, da izvršijo svojo dolžnost napram listu ter nam dostavijo .ono borno vsoto, kolikor znaša naročnina. Tudi za takšne ki so nam že večkrat sporočili, naj potrpimo, je menda že čas, da bi pokazali nekoliko dobre volje ter poravnali svoj dolg. — Upravništvo. Med skupinami, ki so imele v zad njem času v svojih rokah državno oblast v Avstriji, so se pojavila res na nesporazumljenja, ki so dovedla pred nedavnim celo do odkritih sporov. Že opetovano so se dogajali razni incidenti med Starhembergo-vim "Heimwehrom" in Schuschni-ggovimi krščanskimi socialci. Preteklo nedeljo pa je celo prišlo do tega, da so heimwehrovci javno iz-žvigali krščansko socialno manifestacijo ter žalili tudi kancelarja Schuschnigga. Ti dogodki niso ostali brez posledic. Schuschnigg je v sredo reorganiziral svojo vlado tako, da v njej ni več Starhemberga, voditelja avstrijskega fašizma in Mussolinije- Vlado Krmac, iz Vipolž v Brdih, dobro znani naš javni delavec, bivši u-čitelj. na naši prvi slovenski šoli v Buenos Airesu, tajnik I. D. "Tabora" in vodja njegovega šolskega odseka. Mlademu paru iz vsega srca želimo obilo sreče v novem stanu! TRGATEV Vse one, ki se še niso izneverili našim.lepim starim navadam, opozarjamo na tradicionalno "trgatev", ki jo priredi jutri, v nedeljo popoldne i. D. "Tabor" pod umetnim lat nikom v svojih prostorih ul. Paz Sol dan 4924. Beriči so si ves pretekli teden čistili nosove, da bodo takoj izvohali vsakega uzmoviča; sodnik se je poglobil v proučevanju starih trgave-nih paragrafov in ječarji so zamaši li vse luknje v "špehkamri" tako, da niti miška ne bo mogla pobegniti na svobodo hrez 'njihovega dovoljenja. Da jetnikom ne bo .predolgčas, bo tudi v "kehi" posloval bufet. Sploh bo vse tako pripravljeno, da ne bo noben udeleženec zehal — razen če se bo 'našel hudomušnež, ki bo namenoma odpiral usta, da bi to našo obljubo in trditev izpodbil. Za vstopnino bo vsak dal, kolikor mu bo ljubo, pri bufetu pa bo dobil toliko, kolikor bo plačal — seveda vse po običajnih zmernih cenah. — Začetek ob 4. popoldne. Vse prijatelje vljudno vabi poil društveni latnik ODBOU. Iz Ville Devoto Kakor je že znano, bo proslavljalo G. P. D. S. v Villi Devoto prvo obletnico svojega obstoja pod lastno streho, v ul. Simbrón 5148, s posebno prireditvijo, ki se bo vršila v nedeljo, 24. t. m. popoldne. Buenosaireški slovenski rojaki bodo gotovo pokazali s svojo udeležbo, (da znajo ceniti delo devotovskega druš tva, ki si je v kratkem času postavilo svoj skromen, a lasten — in zato nad vse lep "Dom". * ik * ^r * -fr vega miljenca. Vest o teh spremembah je vzbudila znatno pozornost tudi izven avstrijskih mej. V Rimu jim stvar ni všeč, ker predvidevajo, da nova vlada ne bo več poslušala Mussolini-jevih nasvetov s takšno vnemo, kakor jih je doslej, ko je v njej sedel še Starhemberg. Novi kabinet bo menda iskal bolj ših odnošajev z Nemčijo ter bo bolj naklonjen Angliji in Franciji. Govorijo celo, da je Starhemberg "zle-tel" zaradi teh dveh držav, ki sta bili neprijetno iznenadeni, ko je vo-.ditelj "Heimwehra" poslal Musso-liniju brzojavne čestitke k zmagi v Abesiniji. PRVA OBLETNICA G. P. D. S. iz V. DEVOTO se bo praznovala 24. maja 1936 v društvenem skromnem lastnem "Domu" ul. Simbrón 5148 SPORED: 1. Nagovor g. predsednika 2. Deklamacija 3. Dr. GuT-stav Ipavec: "Lastovki v slovo" — moški zbor 4. Dva modrijana — dvogovor 5. Anton Foerster: "Sarafan" — rus|a pesem, moški zbor 6. Marica Komanova: "Sestrin varuh" — otroška igra 7. Fr. Bevk: "Ivané" — žaloigra v enem dejanju Po končanem sporedu: Ples, srečo-lov, prosta zabava. — Za pijačo in gorko jedačo bo dobro preskrbljeno. Prireditev prične ob 4. popoldne. Vljudno vabimo vse rojake, da s svojim obiskom počaste to našo proslavo. ODBOR. Himen V soboto, 9. maja t. 1., sta si prisegla večno zvestobo gčna. Jožica Ci goj, iz Oseka pri Gorici, in rojak Ali ste že obnovili Naročnino? Če tega še niste storili, dostavite jo po poštni nakaznici (Giro Postal) ali v skrbno zapečatenem priporočenem pismu na naš naslov! Novi priseljenci BANCO GERMANICO javlja vsem onim, katerih zanima, kakor tudi vsem čitateljicam in čitateljem "Novega lista", da z motornikom "Neptunia", kateri je odplul iz tržaške luke dne 2. aprila in katerega prihod je prijavljen za pondeljek dne 18 t. m., potujejo naslednji pot niki, za katere so bile prevoznice izpostavljene pri zgoraj imenovanem zavodu: Troha Aloizija, Troha Marija in Bat Pavla iz Velih Zabelj; Štok A-lojzija in štok Marija iz Gabrovice; Radovič Gligo, ¡Radovič Drago in Radovič Darinka iz Bijele; Reljano vič Peter iz Obavice; Periš Stipan iz Strijane; Samokec Aloj!zija iz1 Vitovlj pri šempasu; Dvoržak Danil, iz šempasa, in Bakota Lucija, iz Krstatice. Krojačnico Obiščite L. UŠAJ • Tu boste v vsakem oziru najbolje postrežem • Ji GARMENDIA 4973 Bs. Aires — Paternal r * Gladys Orr (na desni), že!na večkra tnega milijonarja Normana Orra, odškodnine, ker se je njen mož zagledal v Dorothejo CERKVENI vestnih V četrtek je praznik Kristusove?' vnebohoda. Slovenske maše na & ternalu ne bo ta dan. šmarnice Pe poldne ob 4 uri pa bodo. Le prid'-v obilnem, številu. V ponedeljek, $ rej in sredo so dnevi Križeve? tedna. Doma so te dni prošnje Pr«vki in pred kratkim so bili j¡ Prvi trije slovenski zvonovi in It ** Po teži 235 kg, 175 kg in 115 h¡' ^o 20 marca so bili razstavlje-lj5t)-veži cerkve sv. Jožefa v Ljubic «akar, so jih odpeljali v Trst ]„ V^cali na ladjo, ki jih je odpelja Ind 1J0. t»»' apreso „G0RIZIA" ^ai 2 Jstarejše prevozno podjetje rn5sto in na vse strani de-Zmerne cene in solidna postrežba FRANC LOJK Calle VILLAROEL 1476 ^ Višina Dorrego 900 ' r- 54 Darwin 5172 in 2094 K dogodkom v Špa n i j i: Med mnogimi cerkvami, ki so bile zažgane tekom zadnjih nemirov, vidimo na sliki tj-di znamenito madridsko cerkev sv. Aloizija, ki jo plameni1 uničujejo. .. hud dogodek v ljubl janski bolnišnici V ženski bolnišnici v Ljubljani je prišlo do dogodka, ki bo zahteval najbrže smrtno žrtev. V bolnišnici se je zdravila 23-let-na Marija Pančurjeva. žena 46 letnega brezposel. trg. pomoč, v Viča pri Ljubljani. Mož je hodil svojo ženo obiskovat, obiskovat pa jo je hodil tudi brezposelni puškarski pomočnik Viljem Kramar iz Ljubljane, star 25 let. Kramar je bil lju'ni-mec Pančurjeve, kar je vedel tudi Pančur sam. Pogosto sta oba skupaj sedela ob bolniški postelji Pančurjeve. Dne 1. aprila sta jo spet prišla oba obiskat. Kmalu pa je prišlo med njima do prerekanja, menda zaradi besed pacijentke Koroščeve, ki je o-čitala Kramarju, da zavaja ženo in mater 3 otrok. Tedaj je Kramar potegnil revolver ter ustrelil proti Ko roščevi v sosed, postelji, a je krogla ženo oplazila ter se zarila v zid. Nato je stopil Kramar k zidu ter pomeril proti Pančurju in kričal, da morajo vsi ven. Pančur se je res o-brnil proti vratom, Kramar pa je u-strelil trikrat za njim in nato še dva krat. Tri krogle so zadele Pančurja, ki se je zgrudil na tla. Krogle so ga zadele v levo stegno, v desni bok in tik hrbtenice. Dve krogli sta šli v zid. Kramar je pobegnil iz sobe in po hodniku in stopnicah na plano. V bolnici je bilo vse zbegano zaradi strelov in v tej zmešnjavi je Krama rju uspelo pobegniti. Pančurja so brž prenesli v bolnico nasproti ter mu bodo morda z operacijo rešili življenje. Že drugi dan se mu je stanje zboljšalo, toda zaradi krogle, ki tiči tik hrbtenice, mu je ohromela ena noga. Po operaciji se bo to morda zboljšalo. Poškodbe pa so nevarne in če nastopijo kake komplikacije, utegne ra nam podleči. Izgubil je tudi mnogo krvi. Kramar se je pozneje sam javil na policiji. ★ & * & * Dopolavoro v Podbrdu Znano je, da fašistična organizacija "dopolavoro" po naših vaseh ne uspeva in je zapisana propasti. Ven dar pa sem ne spada "dopolavoro" v obmejnih krajih kjer se ga deloma nasilno, deloma umetno vzdržuj Navadno je v obmejnih krajih povsod mnogo priseljencev Italijanov, ki se hočejo izkazati kot vdani fašisti z delom v ustanovljenih fašističnih organizacijah. Tako je tudi v Podbrdu. Ustanovili so pri "dopola-voru" dramski odsek, ki se kaj pridno "uveljavlja". Naštudirano igro so kar petkrat zapovrstjo prirediti, in sicer po dvakrat dne 22 in 25, ter enkrat 23 marca. Predstav so se morali udeležiti vsi in celo vojaki. Razume se, da so sodelovale pri teh pri reditvah tudi domača, že znana de kleta. Za velikonočne praznike pa nameravajo prirediti spet drugo igro, ki bo združena s plesom. Časi so za take prireditve seveda kar naj primernejši in za take stvari more biti denar vedno na razpolago. --»•«---- Proti slovenskemu petju v cerkvah V Barkovljah pri Trstu je prišlo v nedeljo 22. marca med jutranjo slovensko mašo do neljubega dogodka. Kakor pravijo, so organi oblasti in fašistične stranke intervenirali pri pevkah na koru in jim prepovedali nadaljnjo petje. Vse pevke so se morale nato javiti na tržaški kve sturi. Aretacija Pod Bogatinom so finančni stražniki pred dnevi aretirali Antona Kra vanjo, ko je baš prekoračil jugoslo-vansko-italijansko mejo. Oddali so ga karabinjerjem v r.ezsoči, ki so ga takoj prepeljali v kobariške sod-de zapore. Proces proti Kravanji se bo vršil v kratkem. *. * # *• ft Nad očetom so se maščevali Kot poročajo iz II. Bistrice, je bil v začetku tekočega meseca odslov-ljen iz službe dolgoleten trnovski pismonoša Mihael Zidar, doma iz To polca. Zidar je znan daleč na okrog kot miroljuben človek, ki je svoj posel opravljal dolgih 27 let pošteno in vestno. Bi! pa je nenadoma odšlo vljen in svojega mesta, bržkone na pritisk političnih oblasti. S tem mu ie bil odvzet zaslužek, in ne samo to, ampak tudi težko zaslužena pokojnina. Njegovo odslovitev stavijo domačini v zvezo z dezertiranjem si na, ki je, ko je prišel domov izrabil priliko in baje izginil brez sledu. — Kljub temu, da oče ne more odgovarjati za dejanja svojih otrok mora vseeno prenašati težke posledice, ki so padle na njega kot maščevanje od strane fašističnih oblastnikov. V zvezi s tem dogodkom se raz širjajo tudi vesti, da je Zidarjev siri rojen leta 1913, ki je služil redni vojaški rok, ko je prišel na dopust pri povedal o skrajnem nezadovoljstvu, ki vlada med vojaštvom, o pomanj kanju hrane in sploh o slabih razmerah v katerih žive danes tudi vojaki v Italiji. O tem pa ni baje star šem niti črhnil, kaj šele, da bi jim zaupal načrt za beg. ---- Boj s tihotapci S precejšnjo zamudo prihaja naslednja vest iz Postojne: Dne 3. februarja t. 1. so prignali tihotapci v neko obmejno vas 20 konj. Za to je zvedel domačin Lojze Malnar št. 30. iz Bača. Ker je imel neke obračune z enim izmed tihotapcev in jih je hotel oslepariti, pa se mu ni posrečilo, je šel in iz maščevanja o pozoril na to miličnike. Miličniki so obkolili hišo ter ujeli enega iz med tihotapcev ter nekaj konj. U-jetega tihotapca so pretepli, drugim pa se je posrečilo uiti. Pri pre tepanju se je zlasti odlikoval kape tan milicije. Na to so ujetnika odpeljali na komando. Bil je sprem ljan od petih miličnikov in kapa-tana ter uklenjen. Sredi vasi so to družbo čakali trije tovariši ujetega s poleni. Tako so se razdelile sile obeh strank: šest oboroženih z orožjem proti trem s poleni. Priče la se je sredi vasi bitka katere konec je bil: nekaj miličnikov je ob ležalo drugi z oficirjem pa so junaška odkurili. Tihcftapec, ki je bil uklenjen, je odnesel za spomin ve rigo. Baje je šlo vse tako hitro da ljudje, ki so prihiteli niso dobro vedeli zakaj gre. Šele stokajoči miličniki so jih opozorili na ,komaj pretekli dogodek. •-«•»- Priprave za ljudsko štetje Konec marca je začela delovati v Trstu posebna komisija za ljudsko štetje, ki se je vršilo pretekli mesec v vsej Italiji. --»•«-- RAZNE VESTI' S PRIMORSKEGA Težke poškodbe je dobil po vsem telesu Ivan Paštrovič, ko je padel na delu v kamenólomu pri Režan-cih blizu Svetvinčenta. V Odolini, v Istri, so tihotapci ubili nekega finančnega stražnika, oblasti so izvršile mnogo aretacij iti vodijo preiskavo. * 10.000 kosov čokolate je daroval fašistični veljak Ricci za istrske otroke. . * Bivši tržaški fašistični tajnik in sedanji podtajnik rimske vlade — znani renegat Cobolli- Gigli (Ku-bol), je bil odlikovan s kordonom sv. Mavricija. Težka 'nesreča se je dogodila v rudokopu bavksita pri Svetvinčentu v Istri. Mina je nevarno ranila delavca Martina Orlica, Ivana Bili- ('•a, ter brata Remigija in Dominika Runiča. -»•::-- Prireditev V nedeljo, 24. t. m. od 4. popoldne in do 4. zjutraj, bo imel D K. D. Ljudski oder ul. Alsina 2832 prireditev' z naslednjim sporedom: 1. Otvoritv — godba. 2. Na planine — mešan zbor. 3. Na Adriji — moški zbor. 4. Opomin k petju — mešan zbor. 5. "VODA", komedija v dveh dejanjih in eni sliki, od Vom bergarja. Ta Vombergarjeva igra je vzeta iz kmečkega življenja. Oživlja nam spomine na dobo, ko so se naše občine začele modernizirati, pa so se občinski možje borili za in proti no votarijam; za in proti stroškom, ki so bili z moderniziranjem v zvezi. Glavne osobe so župan Rebrnik, taj nik Jakopič, njegova desna roka, in pa vplivni vaščan Kopriva. — Igra se srečno zaključi z zmago vašča-nov, ki si po raznih zapletijajih končno priborijo tako zaželjeno vodo. Vstopnina za moške $ 1.50, za žen ske in člane $ 1.—, članice prosto K udeležbi vljudno vabi ODBOR LJ. O. * <& * & * NAROČITE SE NA "Novi list" krojačnica P. CAPUDER se priporoča cenjenim rojakom Buenos Aires, BiUlnflhurst 271 d»t. (višina ulice Cangallo 3500) Pri Pacho del Macho, v Mehiki, je bil izvršen, zaradi političnih mrženj, atentat na vlak ter je bilo 13 potnikov ubitih. — Krojač izvršujem vsa v to stroko spadajoča dela, Obleke od $ 55 do 120. Hlače fantazija od $ 10-^-28. Delo prvovrstno. Blago Iz najboljših tovarn. Olajšave za plačevanje MAKSIMILIJAN SAURIN VARNES 2191 Buenos Aires (nasproti postaje La Paternal) — U. T. 59—4ŽT1 Krojaški mojster Dipl. v Buenos Airesu Izdeluje obleke po naj novejšem kroju, iz najboljšega blaga ter po nizki ceni JOSIP FAGANEL 1 SOLIS 1235 (blizu Constituciona, U. T. 23—1696 ŽIVELI BOSTE V MIRU - CE BODO VAŠI PRIHRANKI na varnem Če vlagate svoj denar pri našem JUGOSLOVANSKEM ODDELKU boste imeli naslednje možnosti. 1) S samo $ 5 lahko otvorite račun pri naši hranilnici. 2) Vaši prihranki bodo zajamčeni z vsem našim imetjem ter z glavnico in rezervo naše Centrale v Bostonu. 3) Vsako operacijo (dvig ali vlogo) boste izvršili v nekoliko trenutkih. 4) Postregil Vam bodo vljudno uradniki, ki govore Vaš jezik. 5) Posebna razdelitev delovnih ur Vam bo omogočila, da izvršite svoje denarne operacije brez izgube časa. JUGOSLOVANSKI ODDELEK je odprt od 9. do 18. ure, ob sobotah pa od 8.30 do 11. THE FIRST NATIONAL BANKofBOSTON FLORIDA 99 PUEYRREDON 175 Avda. Gral, Mitre 301 (Avellaneda) Córdoba 1223 (Rosarte) ZAUPANJE . VLJUDNOST.. VARNOST.. HITROST 485323535353534853534853234800000500532353534853530001000202000002013023232353234853482323234823532348534853532302010201010100010001020101010202000100000101000053485348000202000002020053535353020002020202530200010001 0001534823485323232323532353232323482348234823232353235323482353235323533000020202010201010053530001005348535300484853020200020202020001020002024823482353485323482348235323010101000100010002010202020202010201020101020102 ZA POUK IN ZABAVO \VAVA' Od česa umirajo ljudje Britski zdravstveni urad je objavil obsežen pregled smrtnih vzrokov s tozadevnimi številkami. Velike evropske zavarovalnice so mu dale gradivo za ta pregled, zato lahko rečemo, da gre pri tej statistiki za evropske povprečne številke. 30.000 proti 1 je možnost, da umre Evropejec zaradi strela. Samtf 1 človek od 29 umre naravne smrti, to je od starostne oslabelosti. Največji del sodobnih ljudi umre za srčnimi boleznimi, namreč skoraj tretjina. V tej zvezi ugotavlja poročilo brit-skega zdravstvenega urada, da umre za srčnimi boleznimi zdravnikov celo 44 odstotkov. Med temi boleznimi je najbolj razširjena angina pecto-ris. Tej so v ostalem duševni delavci bolj podvrženi nego ročni delavci. Za tifusom ali paratifusom umre vsak 1627. Človek, za črnimi kozami pa le vsak 79,479. Ošpice poberejo enega izmed 127 zemljanov, so torej bolj nevarna bolezen nego si mislimo. Nasprotno pa zahteva škrlatinka le eno smrt izmed 495 oseb, kar je še precej, a vendar dosti manj nego pri ošpicah. Med obema nalezljivima boleznima leži oslovski kašelj, ki u-smrti 1 človeka izmed 233. Za davico pa umre vsak 114. Evropec. Med 85 smrtnimi primeri gre 1 na račun in-fluence, spalna bolezen pa pobere le 1 izmed 605 ljudi. Razmerje za omit vični krč je kakor 1 fc>roti 4219, za steklino pa kakbr 1 proti 9.60,000. Pregled je torej v marsikaterem oziru popolnoma drugačen nego bi pričakovali. Strinja pa se s plošnim mnenjem, ko ugotavlja, da pobere rak vsakega sedmega človeka. "Do smrti se napije" le vsaka 9170, o-seba, seveda pa niso tu vpoštevane bolezni, ki izvirajo iz prekomernega uživanja alkohola. Med 85 materami umre 1 za porodnimi boleznimi, kar je zelo dosti, otroške bolezni u-morijo vsakega 31. otroka. Kar so tiče umorov, jim postane žrtev vsak 2110. Evropejec. Nož usmrti vsakega 11,029. človeka, strel točneje vsakega 30,734., strupene živali vsakega 14,900. (kakor rečeno velja ta sta tistika samo za Evropo), strupena živila vsakega 29,800.; zgori pa 1 izmed 7947 ljudi, utopi se 1 izmed 749, (to je nepričakavano visoka številka), od gladu ali žeje umre 1 izmed 31,787 ljudi, od sončarice 1 izmed 8514, od mraza 1 izmed 29,800, od strele umre vsak 43,346. človeK, od električnega toka vsak 7117. Nasprotno pa je število smrtnih nezgod na ulicah in doma zelo visoko: 1 izmed 38.5. Tudi samortiorov je v Evropi dosti: prostovoljno gre vsak 86. Evropec na oni svet. Končno so še izračunali, da se preseli v boljše življenje po smrtni obsodbi vsak 30,355. evropski mož in vsaka 233,-955. evropska ženska. V Združenih državah se že pripra vljajo na bodoče predsedniške volitve. Roosevelt, ki ga vidimo na sliki, ima še vedno mnogo pristašev. ZDRAVILO PROTI NAHODU Vseh nahodov bo konec — če je namreč popolnoma res, kar pripoveduje zdravniški sodelovalec londonskega "Daily Expressa" o poskusih bratov zdravnikov Davida in Roberta Thompsona. Dr. David Thompson je vodja e-nega izméd laboratorijev v bolnišnici Sv. Pavla v Londonu. Tam je s svojim bratom delal poskuse z bacili, ki povzročajo nahod in s klicami bronhitisa. Uspeh teh poskusov je bil serum, ki se ne vbrizgava kakor drugi serumi, temveč ga pacient e-nostavno zavžije. Najprvo sta zdravnika ta pripomoček preizkusila na sebi in čeprav je bila zadnja zima v Londonu kakor narejena za nahod ter imata tudi v Londonu ne prestano opravka z bacili nahoda, se ju bolezen ni lotila. Videti je še samo treba, kako bo serum zalegel pri drugih ljudeh. -»•«- MODERNE KVARTE Odkar so pod francoskim kraljem Karlom VII. izumili igralne karte, se njih podobe niso dosti spreminjale. Sedaj pa so spravili v Ameriki v promet karte, ki kažejo namesto običajnih figur slike slovitih ameriških državnikov. Namesto četvor:-ce kraljev so Američani uporabili n. pr. četvero svojih državnih predsednikov: Theodorja Roosevelta, Wilso-na, Lincolna in Washingtona. V vsaki zvezni državi imajo nadalje poseb ne figure svojih najbolj pomembnih guvernerjev in županov. ŽEBLJI IZ PAPIRJA Ni še dolgo tega, kar se je nekemu izanjditelj u posrečilo, da je začel delati žeblje iz papirja. Papirno maso dene pod posebni hidravlični pritisk in jo obdeluje tako da potem lahko oblikuje žeblje. Poskusi so do gnali, da taki papirnati žeblji po trpežnosti niso nič slabši kakor železni. Pa tudi rja se jih ne prime. MODAS "WILMA" Nudimo c en j odjjemal-kam veliko Izbero klobukov, torbic, svilenih bluz in fantazij. Izdelujemo fine in navadne obleke. — Cene zmerne. PRINČIČ & KUKANJA 1468 Rivera 1476 ŽENSKI KOTIČEK Zima se bliža Ob prihodu zime se obolenja prehlada javljajo v izredno velikem Ste vilu. Prehladimo se zaradi vsestran skega večjega oddajanja toplote od strani telesa. Možnost prehlajenja je pri posameznih osebah zelo različna, ta ji je bolj izpostavljen, dru gi manj. So ljudje, ki jim škoduje vsak vetrič in jim že pohleven dežek, malo megle ali nekoliko mraza povzroča nahád, katar ali trganje. Drugi zopet se ob najneugodnejšem vre menu nikoli ne prehlade, ali vsaj prav redkokrat. Seveda igra tudi veliko ulogo različni ustroj telesa. — Krepak, živčno zdrav človek je odpornejši nego slabotna, malokrvna oseba, ki mnogo sedi v sobi in sé malo giblje na zraku. Možnost prehlajenja lahko preprečimo ali vsaj zmanjšamo z razumnim oblačenjem in s smotrenim utrjevanjem.. Utrjevanje nam daljša življenje. Najnaravnejše in najudobnejše sred stvo pri tem je, da se navadimo svežega zraka. Vsakdo naj bi se tudi v neprijetnem letnem času izpreha-jal najmanj po eno uro na prostem, čistem zraku. Otrokom takisto ne odtegujmo tega dobrodejnega vpliva in jih pustimo tudi ob slabem zimskem vremenu vsak dan ven na prosto, seveda primerno oblečene in o-bute. Neodpustna je pretirana obzir nost in strah, s katerim nekateri starši zapirajo pozimi otroke ves dan v zatohle sobe in jim ne privoščijo trohice svežega zraka, češ, da je zunaj grdo. Prav take pomehkužene sobne rastlinice se prehlade najhitreje, medtem ko so jako odporni otroci, ki gredo vsak dan na zrak, ki sankajo ali drsajo. Bolj ko hodimo tudi ob slabem vremenu na prosto, bolj ko vodimo otroke redno na iz-prehod, tem manj smo mi kakor tudi otroci izpostavljeni raznim obolelostim vsled prehlada in njih neprijetnim posledicam. Kaj pravijo ločene žene Neki newyorski list je zastavil svojim čitateljicam, ki so se kdaj lo čile, vprašanje, da-li bi se danes zopet ločile od svojega bivšega moža. Prejel je 8749 odgovorov in ti so zelo zanimivi, ker kažejo, da se ameriška žena danes vendarle ne navdušuje več toliko za ločitev, kakor običajno menimo. Samo 500 žen, ki so se znova poročile, je izjavilo, da jim ni žal ločitve. Vse ostale, po sebno tiste, ki imajo otroke, pa so izjavile, da ločitev bridko obžalujejo^_> FOTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih šest slrk en« sliko v barvah MARKO RADALJ Specialist v modernem slikanju. Facundo Quiroga 1275 in 1407 D. Sud Migliaji za hišne gospodinje Dopoldne, ko se pripravljaš h kuhanju, pregrni kuhinjsko mizo s časopisnim papirjem ali s starim nerabnim prtom, da ti ne bo treba plošče pomivati. Posodo pomivaj sproti, drugače se ti je med kuhanjem nabere toliko, da po obedu nisi zlepa gotova, ali ti jo morda še' med kuho zmanjka. Že zvečer preudari, kaj boš kuhala naslednjega dne. Ako si še drugod zaposlena, si tudi vse takoj zapiši, da morda iznova ne pozabiš. Binkoštni kruh. Napravi testo iz 1 kg presejane moke, mlačnega mleka, 3 dkg vzhajanega drožja, 8 dkg pres nega masla, dveh rumenjakov, dveh polnih žlic sladkorja, soli, soka in olupkov pol limone ter dveh žlic ruma; naposled vtepi tudi dve polni žlici na rezance zrezanih mandljev in dve pesti rozin. Postavi na gorko, da testo vzide. Potem ga pogneti in napravi iz njega dve ali tri struč-ke, ki jih deni na pekač, da iznova vzidejo, nakar jih pomaži z raztepe-nim jajcem in jih speci v pečici. Umetniška kovačnica in mehanična delavnica Specializirana v oknicah, metaličnih pročeljih, železnih vratih, vestibilih, ograjah itd. itd. CUCIT & HUMAR se toplo priporoča slovenskim izseljencem za vsa v stroko spadajoča naročila-BOULEVARD BALLESTER 425 Villa Ballester MALI OGLASI Ana Chrpova Slov. babica dipl. v Praqi in Bs. Airesu. z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici "Rawson", se priporoča vsem Slovenkam. — Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. — Postrežba prvovrstna. ENTRE RIOS 621 U. T. 38 (Mayo) 8182 KO RABITE ODVETNIKA za kakršnekoli pravne nasvete, obrnite se na pi®81"" no M. D. Hočevar, Traductora publica nacional, Calle Tucumán 586, Buen" Aires, U. T. 31-3168, ker se boste « tenl zavarovali pred izrabljanjem ter ne ste padli v napačne roke. — Istotam se PREVAJAJO IN DOBAVLJAJO DOKUMENTI KDOR ŽELI spoznati samega sebe, svoje hibe in sposobnosti, svoj svoje doboče in preteklo življenj«, "'J Mi ebrn« na priznanega grafologa. Zadostuje napisati lastnoročno ime >" priimek, dan, mesec in leto rojstva poslati v pismu en peso na našlo*' GRAFOLOG, Calle Tucuman .586, Airse. — Pišeta lahko v svojem mat**" skem «li pa v kakem drugem » NAZNANILO. Sporočam, da sem >' preselila iz uL Fraga 61 ter bom, ** kor doslej, razpolagala vedno le z " nesljivo dobrimi službami za matrik nios, služkinje, sobarice Itd. BER** CERNIÓ, Dorrego 1583 (pol kvadre c° Rivera 1900) — U. T. 54, Darvin, 35* RADI SELITVE prodam hišo in Ijišče od m 25 x 25, na vogalu León pi nedo Norte in Humberto lo., na zelo pem kraju in pripravno za trgovino. N« bližji almacén oddaljen 2, drugi P» kvader. Travaj št. 2 in omnib. 6 voi|V v oddalj. 2 kvader. — Tudi prodam, samezno, eno zemljišče (m 8.33 x 25) " vogalu L. Pinedo in Humberto lo.. drugo, ist« velikosti, na ul. L. Pin«^ Obe zemljišči imata sadno drevje in 1 lenjavo. če te zanima, ne zamudi ugO"1* prilike, marveč, se obrni na: Luis Fr> .četic, León Pinedo Norte 498, Alto ' berti, Córdoba. PRIPOROČAJTE Novi list! _^ ^ PREK0M0RSKA POŠTA Iz Evrope dospejo V MAJU: 18. Neptunia 19. Cap Norte 21. Eubee x 22. Almanzora in Alm. Star Proti Evropi odplovejo V MAJU: 22. Neptunia in Madrid 26. Alm. Star 27. Almanzora SVOJI K SVOJIM! Slov. babica Bivša prva šefinja v praški porodnišnici ter s prakso v bolnici Juan Fernández, se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz meeta in dežele v popolno oskrbo. — Cene izredno nizke, postrežba prvovrstna. — Sprejema od 7. do 21., ob nedeljah in praznrkih pa do 20. — Vprašajte za informacije preden greste drugam Lečenje brez bolesti. FILOMENA BENEŠ-BILKOVA LIMA 1217 U. T. 23—3389 ROJAKI!' PRI 2IVCU v znani restavraciji, b°st< najboljše postreženi. ZBIRALIŠČE SLOVENCEV. Lefpi prostori, pripravni '' svatbe — Prenočišča. —■ ¡11 za prenočišče prenovljen« na novo opremljene. Rojakom se priporoča lastnik , EMIL ŽlV*C PATERNAL Ouotio P. A. de Alarcón: KAPETAN STRUP TRETJI DEL Srčne rane Angustias sama sebi. "Nikar ne iščita vzroka vzrokov!", je melanholično dejal dr. Sánchez. "Če slabega namena ni bilo, tudi krivde ni; in vidva prav gotovo nista hotela povzročiti nikakega zla doni Teresi!" Pomiloščenca sta se pogledala z angeljskim začudenjem, ko sta videla, da znanost napenja možgane, za tako razumljeve ali pa tako nedopustne sklepe; obrnila pa sta svo jo pozornost na ono, kar ju je v danem trenutku najbolj zanimalo, pa sta si oba obenem dejala: "Rešiti jo je treba!" In to je bil že začetek medsebojnega razumevanja. VI KATASTROFA Zdravnik je odšel in po dolgi razpravi so sklenili postaviti vdovino posteljo v sobico, ki se je nahajala, kakor smo rekli, na drugem koncu dvorane, nasproti spalnice, ki jo je bil zasedel don Jorge. "Na ta način", je dejala skrbna Angustias se bosta vidva, bolnika lahko videla ter klepetala, Rosa in jaz pa bova lahko iz dvorane obe- ma stregli ponoči, ko pride na vsa ko izmed naju vrsta". Tisto noč je čuvala Angustias in nič posebnega se ni zgodilo. Proti jutru se je bila doña Teresa že močno pomirila in je zadremala približ no celo uro. Naslednjega dopoldne je zdravnik ugotovil, da ji že gre na bolje; in ker tudi tekom dneva ni bilo hujšega, se je drugo noč, okrog dveh zjutraj, Angustias vdala nežnim prošnjam svoje matere ter zapovedujočim kapetanovim u-kazom; odšla je počivat v svojo sobo in strežniški posel je prevzela Rosa... v istem naslanjaču, v istem položaju in s prav takšnim smrčanjem kakor tedaj, ko je čuvala don Jorgeja tekom one noči, ko so ga bili ranili. Bilo je okrog polštirih zjutraj, ko je naš muhasti junak, ki ni spal, slišal, da doña Teresa zelo naporno diše ter 'da ga s tihim glasom naporno kliče. "Soseda, ali me kličete?", je vpra šal don Jorge, ki je skušal prikriti svoje vznemirjenje. "Da..., kapetan...", je odgovorila bolnica. "Zbudite na previden način Roso, da ne bo slišala moja hčerka. Jaz ne morem govoriti glasneje. .." "Ampak, kaj to pomeni? Ali se počutite slabo?" "Zelo slabo! In rada bi na štiri, oči govorila z vami, preden umrem ... Poskrbite, da vam Rosa pomaga v premakljivi naslanjač ter vas spravi semkaj... Vendar pa pazite, da ne prebudite moje uboge Angus- tias!" Kapetan je izvršil vse tako, kakor je želela doña Teresa, in črez nekaj minut je bil ob njeni strani. Uboga vdova je imela visoko mrzlico ter je le, s težavo dihala. Na njenem bledem obrazu je bil že neizbrisni pečat smrti. Prvi krat v svojem življenju je bil Kapetan ves potrt. "Pusti naju sama, Rosa...! Pa da ne zbudiš gospodične Angustias ... Bog bo tako dobroten, da me bo pustil pri življenju, dokler se zdani, pa jo bom tedaj poklicala, da se poslovimo... Poslušajte, kapetan... Jaz umiram!" "Kaj boste umrli, gospa!", je odgovoril kapetan ter stisnil mrzliča-vo roko bolnice. "To je le napad: kakršen je bil včerajšnji...! In poleg tega... jaz nočem, da bi vi u-mrli!" "Umiram, kapetan... Čutim to... Ne bi imelo smisla klicati zdravnika... Poklicali bomo spovednika... to že!... čeprav se bo moja uboga hčerkica prestrašila... Vendar pa se bo to zgodilo šele tedaj, ko se midva pomeniva... Kajti najbolj nujno je sedaj to, da se midva po-razgovoriva, in sicer brez prič!..." "Dobro, torej: razgovor se je ?e pričel!" je dejal kapetan ter si začel vihati brke, kar je bil znak, da se nečesa boji. "Vprašajte me Za mojo kri, ono "revno, ki sem jo bil prinesel s seboj, in ono bogato ter obilno, ki sem jo pridobil v tej hiši pa jo bom prav rad prelil do zadnje kapljice!" "Vem... Vem, prijatelj moj... Vi ste zelo pošteni in radi nas i-mate... Dobro torej, predragi kapetan : vse boste izvedeli... Pred-sinočjim je prišel moj zastopnik ter mi je povedal, da je vlada odklonila mojo prošnjo za pokojnino". "Ej, hudiča! In za tako malenkost se razburjate? Koliko prošenj je vla da že odklonila meni!" "Nisem več grofica in tudi generalova ne...", je nadaljevala vdova — "Prav ste imeli, ko ste mi odrekali ta naslova!" "Ta je pa še lepša! Tudi jaz nisem general in ne mejni grof. moj ded pa je bil eno in drugo! V istem položaju se nahajava!" "Dobro; toda stvar je ta, da sem jaz... da sem jaz v popolni propasti ! Moj oče in moj mož sta svoje pre moženje zapravila v boju za don Cariosa... Do danes sem živela z denarjem, ki sem ga prejela za svoje dragulje... in pred osmimi dnevi sem prodala svojo poslednjo dragocenost... ogrlico z zelo lepimi bi seri... Sram me je, da vam moram govoriti o teh mizerijah!" "Govorite, gospa! Le govorite! — Vsak izmed nas se je že nahajal v stiskah! Ko bi vi vedeli, v kakšne škripce me je že večkrat spravilo ono presneto kvartanje!" "V mojem slučaju pa je stvar ta, da ni rešitve iz stiske! Vse svoje upe in vso bodočnost svoje hčerke sem pologalá v to pokojnino, ki bi jo za menoj uživala tudi Angustias kot sirota... Sedaj pa... Revica nima nobene bodočnosti, tudi sedanjosti ne in še za moj pogreb ne bo imela denarja... Kajti vedeti morate, da mi je odvetnik, ki je zagovarjal mojo stvar — ranjen v svojem samolju-blju, ker ga je bilo dekle zavrnilo, ali želeč povečati naše gorje z namenom, da vkloni Angustias ter jo prisili, da se z njim poroči — poslal sinoči obenem z usodno novico tudi svoj račin... Prokurist je prinesel tudi seznam svojih stroškov ter mi je v odvetnikovem imenu govoril tako brezsrčno, uporabljajoč besede "nezaupanje", "insolventnost", "eksekucija" in ne vem še kaj, da se mi je kar črno storilo pred očmi; odprla sem predal ter mu izročila vse, kar je zahteval; to pomeni: vse, kar sem imela, vse kar so mi bili dali za biserno ogrlico, svoj poslednji denar, svoj zadnji kos kruha... Zato je od predsi-nočnjim Angustias prav tako uboga, kakor one nesrečnice, ki prosjačijo od vrat do vrat... In ona o vsem tem nič ne ve! Ona sedaj milno spi!... Kako naj še živim?!... Čudno je le, da nisem že predsinoč-njim umrla!" "Za božjo voljo! Zaradi takšne malenkosti vam nikakor ni treba u mreti!", je odgovoril Kapetan, ves oblit od mrtvaškega pota, vendar pa z najbolj plemenito vnemo. "Zelo prav ste storili, da ste mi to zaupali... Žrtvoval se bom ter živel med krili, kakor kak nunski uslužbenec! Tako je pač usojeno! Ko 0-zdravim, ne pojdem domov, marveč pripeljem sem mojo robb, moje 0-rožje in moje pse, pa bomo živeli skupaj na vekov veke..." "Skupaj!", je žalostno odgo?0' Guipuzcoanka. "Ali ne razumet®' umiram? Ali ne vidite tega? M1 nite, da bi vam bila govorila o jih gmotnih težkočah, ko bi ne gotova, da bom črez par ur drugem svetu?" te t* "Torej, gospa... kaj prav za V želite od mene?", je vprašal v x di grozi don Jorge de Cordob»' , "Kajti zdi se mi, da bi se v' ^ nahajali v tako strašni zadre*1' , bi imeli samo namen, da ne šate, ali pa da mi naročite, naJ ^ jega bratranca vprašam tisto r s. blato, ki se imenuje denar, saJ te, da vas oba globoko spe*1 ¡^j in tudi naju pač poznate, $ sva... Denarja vama nikoÜ 9¡j manjkalo, dokler bom jaz živ> ¿í arar Di Do*v sem gotov, da želite nekaj ai od mene, pa vas prosim, da slite v svečanost trenutka in ' ^ ne druge, zelo razumljive *"af tf preden izrečete vsake nadalje0 sedo!" , , di 5/ "Ne razumem vas >n tuo ne vem, kaj bi rada" doña Teresa s prav šfco. J« svetnis- „ „ zo"1 kritosrčnostjo. "Vendar pa-te se vi v moj položaj. Matlaa„,o ^ in svojo hčer obožujem I . f bom zapustila na tem svetU'le{r ^ moji smrtni uri ne vidim P ^e^'k be in nikjer na svetu n°ben^,n ^ \ kateri bi jo priporočila, I¡ ki jo, vkljub vsemu, imate ^ -0 1 "Res je, da ne vem, kako mogli podpreti---- IZDAJA; Konsorcij "Novega lista" UREDUJE: Dr /iktor Kjuder. "t