Peč
Nepremična in molčeča                     da  bi  sama si postregla.
kakor tiha, bolna žena                     Ni ne bolna in ni svojeglava.
v kotu tam na eni nogi                    Ko je sita, zadovoljno
mesece stoji,                                     piha,  puha, pridno kuha,
glad je ne mori.                                 greje nas, da vsi po vrsti
Kakor mrtva nič ne diha.                 radi  gremo z mvaza  v sobo
Je li bolna, je li svojeglava?           v blagodejni njen objem.
Toda glej, v gotovem časi               Pa nam tudi ponagaja.
strašen glad se v njej oglasi:           Puha dim nam v zračno sobo,
nenasitna je, požrešna,                     da nas vse oči skelijo,
vse premalo ji jedi je,                     da nas žgo, da se solzijo. nikdar dosti ni gostije. —
Žlica njena je — lopata.                  Je li bolna, je li nagajiva?
Mica z njo pa na vse kriplje           Pa naj pride k njej zdravnik!
jed ji v žrelo vroče siplje,               Dimnikar nam jo popravi,
fcer pečica nima rok,                         brž jo  vseh   nadlog  ozdravi.
Andrej  Rapi