Drobiž.
Najmanjše   cesarstro   na   svetu,   Na
meji med franoosko ekvatorialno Airiko in angleškim Sudanom se nahaja cesar-atvo ali sultanat afriškega plcmeaa Dor Masalit. Prebivalstvo tega najmanjšega cesarstva šteje le nekaj par sto du§. Zgodovina tega cesarstva je pa precej zammiva. Ko je ieta 1916, nameraval neki francoski polkovnik s par sto vo-jaki zasesti to državico, so ga domačini navidezno siccr prijazno sprejeli, toda ponoči so napadli Francoze ter do zad-njega vse pomorili, Slična usoda je za-dela nekega anglešfcega polkovnika. Ni-
ti eden ni utekel. Sedanji cesar ali sul-tan tega cesarstva je Mohamed Bafar et Din, Ne Francozom in tudi ne AngSe-žem ne pride veČ na misel, da bi si pod-jarmili to deželo. Pač pa Francozi kot mejaši opazujejo to državo iz bližnje francoske trdnjave Fort Adre. Glavno mesto tega cesarstva je Jenini, Vse hiše te prestolice so zgrajene iz visoke trave, ki tamkaj raste, U cesarjeva hiša je zgrajena iz ilovice.
Amerika zgradi najvcčp most na svetu. Amerika je pač del svata, ki hoče lobdržati slavo, da naj bo "vse, kar jc največje, najžerujalnejše in najzaniraivej-še, edino v Ameriki. Blizu osemmilijon-sko mesto New York je ločeno od osta-lih velikih mest, ker se promel vrfi na ladjah. Čez Hudsonski zaliv so začeli graditi most, ki bo dolg nad 10 km, bo torej najdališi tnasi na svetu, Glavni lok mosta bo dolg 987 metrov. Most bo iin.il dvoje nadstropij, Spodnji most je name ¦ njen za že)e2rtiški promet, gornji pa za ostali. Dvigal se bo 50 metrov nad vodo, Stnoški za zgradbo tega tnostu so pre-računjeni na 210 milijonov doHarjev. Ako stane 1 ameri&ki dolar 300 naših kron, si lahko vsak sam izračuna ogromno vso-to, ki bo stal ta most.
Ns^e železnice. Naša dižava ima pre-ko 8000 ikm železnic. Qd tega odpade: na zagrebško ravnateljstvo 2782 km, na belgrajsko 2372 kra, na subotiško 1792 km in na sarajevsko 1127 km. Pofleg tega imamo 1200 km privatnih ieleznic, in sicer južne železnice, podravske, po-žarevačke, šabačke, Steinbeisovs in drugih, torej državnih in privatnih sku-paj 9285 km. Ko bosta dogotovljeni progi Niš—Knjaževac in Bosanski Novi—Bihat, ki sta v delu, bo v naSi državj 9285 km proge. Na državni železnici je zaposlc-nih 80.000 uslužbencev, na privatnih pa 15,000. Državne nonnalnotirne železnice razpolagajo s 1392 lokomotivami in 28.560 vagoni, ozkotirae s 431 Iokomo-tivami in 7198 vagoni. Proge 70 cm prc-mera v južni Srbiji imajo- 174 lokomotiv in 741 vagonov. Privatne ž&leznice raz-polagajo s 458 lokomotivarai in 6742 va-goni. V celem se naiiaja v naši driavi 2475 lokomoliv \n 43.269 vagonov.
Kje je dorooTina tvoje priljubljcne fcjnre? Že v starih časih so se ljudje sladkali z dišečo kavo. Zgodovinarji tr-de, da je prva kava prišla iz Abesinije, dežele doli v vroči Afriki. Tam se na-haja pokrajina »Kaffa«, kjer raste divja kftva. Najbrž pa tam niso pili te krepke pijače radi prijetne disave, marveč zato. ker draži živce in brani, da se prehitro ne prikrade zaspanec, Menihi so pili kavo zato, da so lažjc čuli in Iažje oprav-ljali nočne molitve. Kava se je zelo zgo-daj udomačila zlasti raed Perzijani in Arabci. V Arabiji ima še danes velik sloves majhno mestece, ki se imenuje Mokka; po njem nazivljejo Še danes ne-ko posebno izvrstno kavo. Drevo, ki na njem dozorevajo kavina zrnca, so nato presadili tudi na evropska tla, kjer se pa goji bol) prisilno. Veliki nasadi kave so zlasti v Južni Ameriki in v Afriki. Rjava pijača se je jeia širiti v Evropi v 16. stoletju. L. 1551. je bila otvorjena prva kavarna v Carigradu.
Prva pomoč, Če se raniš, brž iz-pžri rano s čisto vodo! Pazi, da ne pride nesnaga vanjo! Nato ]'o obvcži s snažnim platnom!
Če krvaviL na roki ali nogi, drži ranjeni del kolikor možno visok«>! Ako pa teče kri s silo, pošlji po zdravnika; medtem pa rano dobro stisni in pod-veži!
Če seopečeš, zavaruj opeloHno pred zrakoml Za to porabi čiste obvez-ninef Mehiirjev ne razdirajl Opečene rana pokrij s čisto vato (pavolo)!
Če te vkolje stekel pes, strupena žival ali kača, skušaj urno rano podve ¦ zati, da se ne razleze strup v telo! Ce usta in ustnipe niso nič ranjene, kaže rano izsesati. Seveda tudi zdravnika po-klicati!
Če je zastrupl jen je v že-lodcu, pij mleko, olje in spiloh take stvari, ki povzročajo, da človek nepri-rn^rno fed izbruhne/