Koliko računskih načinov naj se pri xačetneiu naukn o račmiaiiju ali rajtaiiju razločuje in vadi. Po navadi se šteje čvetero racunskib načinov. Tudi jaz iip inislini Ipga splo.šnega pravila ovreči in kaj novega zaeeti; vendar bi rad nčileljeni po Ijudskili šolab pokazal, kako naj se sploh ravna s števili, da bi se ne zgrešila naravna pof, in da bi bil ta nauk razumljiv in olrokom koristen. Ce prpmislimo 4 rajtbp, nanirpč sošfpvanjp, odštevanjp, množenjp in deljenje po njihovem pravem pomenu, vidimo, da se po njih štpvila sprpminjajo; — po soštevanji in ninoženji se dano .število pomnoži ali povpkša, po odšlevanji in deljenji se pa zniža ali pomanjša. Tedaj bi bilo vse računanje, s kterim se pečamo, le premenjenje števil, ali pomnoženje, ali pomanj.šanje. Vendar ni tako. Med praktičnimi nalogami računstva so tudi takp, pri kterili sp števila ne sprpminjajo, temuč se Ip primerjajo, pri kterih tpdaj preudarjamo, ktpro število je večje; in ako tp prinierjavne naloge bolj na tanko pregledamo, vidimo, da se to primerjanje ravno tako, kakor množenje in zniževanje na dvojno vižo opravlja, ker pervič se mora povedati, za koliko je število vcčje memo števila, — drugič pa: za kolikrat je večje ali manjše. Pprvikrat iščemo razločka, drugo pa, kolikrat je število v štpvilu zapopadeno. Ako (pdaj tp iinenovane rajtbe prištevamo k navadnim štirini, imamo skup 6 rajtb. Imenujino jih 6 računskih opravil, da se ločijo od unih 4 poglavitnih rajtb. Ker se pa odštevanje od iskanja razločka, kakor tudi razšievanjc od iskanja zapopadka v leorii ne loči, se te opravila nipd sabo premene, če se zavoljo tega ložeje in piipravnpjše rajta. Zato se tukaj po dvoje opravil, ker se ravno lisli odgovor dobi, le v eno sfrinja, ali lo so le umeiniške pola. Prosla paiuel vse drugače misli, in si išče naravnili polov. To se naj ložeje spozna iz praktičnih nalog in iljanskili izgledov. Olrokoni praviti od 6 rajlb I)i ne bilo kaj prikladno; zadosti jo, da jili le djansko rabijo. Po teh splošnih opombali bumo posamezrio dokazovali, kako in zakaj se inoramo ozirali na v.seli 6 opravii, ako hočeino, da bo računski nauk dobro vrpd jen; po lem bonio pa tudi pokazali, kako da sc delonia eno z driigim strinjajo, lako, da poslednjič, kadar z vcčimi števili računimo, le še čvetero opravil razločujpmo. Zravpn bonio tudi vidili, da veliko lislih, ki mislijo, da pri šlevilslvii le 4 rajtbc rabijo, jih resničnu 6 rabijo, dasiravno ne vedo. Kar sp tičp naj pred IpIi 3 opravil, namreč: došfevanja, odštevanja in razlorenja, kfero .skupaj slisi, se poslednje dvoje opravil (odštevanje in razločenjej zavoljo doštevanja med sabo loči. Ve pa hočpuio ta razloček po doštpvanji spoznali, vzemimo do.štpvanjp v listi goli obliki, kakor.šna jp pri drugih računskib opravilih, da se nainrpč šfevilo za število povek.ša. Na navadne naloge, kakoršne se nahajajo pri soštevanji s številkami ne smpniu misliti, ker te so .so.stavljpiiP nalogp. Kadar iz glavp soštevamo, v rpsnici 1p doštevauio, kpr se Ip od dvpli šfevil govori. Ako je nauk vredjen in lempljit, se število, ktpro se prišteva, razloci od števila, h klprpmu se prišteva. Naloga je, postavim: Janez hna 7 kr., Tone jili ima 9 več; koliko jih ima Tone? — Učpniku ne sme tukaj vsp eno biti, ali bo učpnec leh 7 kr., kiere ima Janpz k Tonetovim 9 kr. prištpval, ampak mora paziti, da nčeiipc Janezovili 7 kr. za 9 povekša, ali kar je vse cno, k 7 pri.šlpva 9. — Pri takih nalogah se morate dani števili, — imenujino ji poglavitno število in doklado, — ravno lako na (anko razločevali, kakor pri množenji innožpnec in množivec; razločpvati sp morate, dasiravno se odgovor ne sprpmeni, če se med sabo premenite. Ako se v kaki nalogi poglavitno število in doklada posebej ne ločita, se vzame število, ktero se popred imenuje, za poglavno število, in drugo za doklado. Pri nalogi: Koliko je 48 in 7? — je tedaj 48 poglavno število in 7 je doklada ali število za kolikrat se mora 48 povekšati. Oe pa rajtamo, koliko je 7 in 48, je 7 poglavno število in 48 doklada. Tndi pa se niorete te števili prempniti, ako je priložno, Ipdaj se tnkaj more reči: 7 in 48 jp toliko kakor 48 in 7. To pa naj se (ako vravnujp, da se nčenci priinerjanja popolnoma zavedd. (|)nije prii, ,