tf^r*? to«* tf.trt»k ta t ?*tO t m s poiHJ«n|ei» t , u cel« leto 52 dUv, r! S*4a 1« diru, četn leta n4M»o prejema n«r©/*«£3» limilf in reklam an^h C«m Imaratom p« «tejs* yon. Za večkratne f primaren popunt r" reki «ki acije te prttM "l3 Č«koTBi račun ■rada Ljubljana & Mi Telefon interurban M. lil uusa&H^v r»" sr^mrasm ixj« as. dtovilln. MARIBOR, dn^ lO. julija 19^4. '«mil*. Pojdimo na mladinske dnete v Mgribir! Kadar je velik požar uničil in upepelil celo vas, takrat morajo vsi prebivalci začeti pridno delati, graditi nove hiše, popravljati stare in poškodovane, voziti skupaj potreben materijal in zidati. V požganih hišah, upepeljenih gospodarskih poslopjih ni mogoče stanovati. Nalik vseuničujočemu požaru so se danes ujedle v slovensko ljudstvo strupene in pogubljive razvade, ki pretijo uničiti njegovo nekdaj tako krepostno dušo in ga privesti na rob verskega in narodnega propada. Na zunaj še danes stojijo povsod po lepih naših ravninah, gričih in hribih isti beli domovi, a kaj se je zgodilo s prebivalci, ki v njih prebivajo, tega nam beli zidovi in rdeče strehe ne razodevajo. Komu se ne krči srce, če opazuje, kako že komaj dorastli fantje omahujejoj po cestah in v alkoholni omami bruhajo iz sebe bogokletne glasove. Kje je tista mladinska skromnost, treznost in spoštljivost, ki je di-čila stari naš rod? Zajedno z moralnim propadom gre verski propad. Neki stari slovenski župnik je rekel: »Toliko let že živim, obhajal sem že nešteto praznikov in vodil mnogoštevilno obiskane procesije. Ne vem, kaj je prišlo sedaj v moje farane. Ne splača se več procesija pri po- J družnici,- saj niti občinski možje ne pridejo blizu.« Plemenito slovensko ljudstvo je nekdaj zidalo take lične cerkve, nasledniki pa jih ne marajo. Po naših vaseh propadajo lepe kmetske šege, navade. Kako beli stare očete in matere, da sinovi to oma- j lovažujejo, kar je jim sveto. S šegami propadajo na- j rodne noše, mesto njih se pa uvajajo moderne, gizda- j linske mode, ki obenem s popačenostjo jasno kažejo, kako daleč smo že prišli. Slovenščino bi radi zamenjali. Razven tega smo se znašli v novi državi. Nemci nas \ sicer več ne pritiskajo, pač pa imamo druge sovražnike, ■ ki so tem nevarnejši, ker so med nami samimi skriti. Nekdaj, ko je živel naš nepozabni Slomšek, ni ni- j komur niti na misel prišlo, da bi svojo milo sloven- j ščino izdal ali zamenjal, za kako drugo mešanico. Da- ; nes pa vstajajo med nami ljudje in hočejo, da zatajimo | svoj jezik in ga zamenjamo za neko mešanico jugo- i slovanščine. Silijo slovensko ljudstvo, da napravi po- \ polen prelom s svojo preteklostjo in najrajši bi imeli, j da bi celo kat. vero zatajili in prešli v pravoslavje. Na celi črti prodira počasi, a dosledno ta moderni strup v naš narod, dnevno izgubljamo odporne sile, iz- dajamo svojo preteklost, za katero so se naši očetje borili stoletja. Kar pa je najslabše, je to, a je slovensko ljudstvo čisto ravnodušno ob teh zlih pojavih. Mesto, da bi vsi, kakor eden mož vstnli in stari slovenski program obnovili, ostaja naše ljudstvo gluho in nemo in se vgre-za v alkoholnem močvirju, da si uduši v omami boljše spoznanje. Ne smemo več dalje tega trpeti! Prelomiti moramo s tem gnilim stanjem nezanimanja in brezdušnos!'. Vse naše ljudstvo se mora zopet zavedati svojih nalog, ne samo posamezniki. Nazaj se mora povrniti med nas stara slovenska čednost, treznost, vera, stare šege in navade; vse ljudstvo se mora obnoviti. Namen mladinskih dnevov. Mladinski dnevi imajo ta namen. Naša mladina, ki se po vsej pravici imenuje seme lepše bodočnosti, bo prišla skupaj in pokazala s svojim nastopom, da še v njenih žilah polje tista pristna slovenska kri, ki je tekla po žilah naših prednikov, ki so se borili za staro prav do pri Brežicah, v Posavju in Dolenjskem. Na mladinskih dnevih bomo pokazali, da še gori v naših srcih plamen tiste vere, ki je dala našim prednikom moč kri prelivati v obrambo očetnjave proti zahrbtnemu sovražniku Turku, naša mladina bo pokazala, da se zna žrtvovati in se odreči, da še ni tisti moderni slabič, ki mu je edini vzor uživanje in telesna naslada. Nobenega fanta in dekleta naj ne bo, ki bi ostal te dneve doma. Vsak ve, da bo tu dobil take nauke in navdušenje, ki mu jih more dati le pogled na naše krasne hribe in doline, polja in travnike, ki so na njih naši predniki stavili svoje slovenske domove in ustvarjali slavna dela naše preteklosti. Ko bo naša dobra mladina, cvet slovenskega naroda, zbrana v Mariboru, bo zopet v duhu prišel med nas naš veliki Slomšek in nas navdušil za stare vzore ljubezni do katoliške cerkve in do rodnega jezika. Če pa se bomo navduševali za slovenstvo, nikakor ne bomo pozabili širše naše domovine Jugoslavije. Prepričani smo, da vse to lepo, ';ar v sebi skriva slovenski jezik in slovenska omika, nikakor ne nasprotuje jugo-slovenstvu. Nasprotno, povdarjati slovenstvo, se pravi povdarjati tudi jugoslovanstvo. Slovenstvo ima v sebi toliko lepih stvari, vrednih, da jih unesemo v jugoslovanstvo, da bi bila neprecenljiva škoda in skrumba preteklosti, ako bi vse to zavrgli. Slovenstvo mora ravno vsled tega, ker je po svoji notranji vrednosti najimenitnejše med tremi jugoslovanskimi kulturami, tvoriti jedro bodočega jugoslovanstva in imeti prvenstvo med srbstvom in hrvatstvom. j Zato se mladinski dnevi vršijo v imenu slovenstva, i obnove vsega, kar je domače, ker mora biti jugoslovanstvo sestava treh narodnih kultur, slovenske, hrvatske j in srbske, ne pa samo posnemanje srbstva. Kdor čuti torej slovensko, tako slovensko, kakor so čutili Slomšek in drugi prvoboritelji našega malega, a žilavega naroda, bo prišel na mladinske dneve v Maribor. — Dr. J. Kateri peklici le imajo bodočnost? Ser1"! po končanem šolskem letu in ob nastopu velikih počitnic prinaša časopisje pregled vseh peklicov, ki imajo izgled za bodočnost in daje staršem nasvete: katerih stanov se naj oprime v naši državi šolana mladina, da bo pri kruhu in preskrbljena za življenje. Kakor je videti, se nismo v teh desetih letih, odkar smo začeli ter končali vojno in se oprijeli nove države, veliko naučili in glede marsičesar bi še danes lahko trdili, da smo v vojskinem času. Za časa vojne smo lahko izpre-videli, da višja šolska izobrazba še nikakor ni vse na svetu, da ni naslov doktor nobeden porok za življenjsko preskrbo in da ni maturitetno spričevalo zagotovilo: posestnik tega zrelostnega spričevala se bo res oklenil poklica, kateri mu bo zadostoval v življenju in w katerem bo koristil človeštvu. Danes moramo žalibog beležiti, da stojimo pred pre-napolnjenjem takozvanih akademičnih poldicev (poklici, ki zahtevajo višješolsko izobrazbo). In ravno to prenapol-njenje nas navdaja s strahom, ker gredo v zgubo naše duševno največje ter najboljše moči. Kratek pregled posameznih poklicov . Od poklicov, ki zahtevajo višješolsko izobrazbo, je bogoslovje še edini, kamor je naval po končani vojni ma-lodane popolnoma prenehal. Izvzemši Slovenijo so bogoslovna semenišča skoro čisto prazna, ni več kaplanskega naraščaja. Veliko je župnij katoliških in pravoslavnih v naši državi, ki niso zasedene od župnikov, ampak opravlja po dve in še več far en župnik. Nekaj, česar mi v Jugoslaviji nimamo in kjer ne moremo beležiti nobenega napredka, moramo posebno omeniti, to je: zanimanje za širno polje poljedelstva. Jugoslavija kot izključno agrarna država nima, izvzemši Slovenijo, poljedelskih srednjih in strokovnih šol. Kot eno panogo teh dveh ravnokar omenjenih šol beležimo vrtnarstvo. V bogati in rodovitni Jugoslaviji je vrtnarstvo tako na neznatni in nizki stopinji, da ne prihajajo naši trgi glede zelenjave niti v poštev. V vseh drugih državah igra Džungla. Roman iz afriških pragozdov. Angleški spisal E. R. Burroughs. — Prevedel Paulus. 15 Tesno je položila ušesa h glavi in izzivalno rjovenje ¡je zagrmelo iz njenega strašnega žrela. Iz varne višine pa je odgovoril Tarzan z grozečim bojnim krikom, ki je z njim Kršakov rod izzival svoje sovražnike na boj. Tako strašen je bil ta bojni klic, da je umolknila džungla in v nemem strahu poslušala in da so se njeni prebivalci v plašni grozi umaknili v goščavo in poskrili. Nekaj trenutkov sta se molče gledala oko v oko neizprosna sovražnika, nato pa se je velika divja mačka-levinja obrnila v džunglo in ta jo je požrla kakor morje požre kamen, ki ga vržeš vanj. V Trzanovi duši pa se je rodila velika misel. Da jo razumemo, moramo seči za par dni nazaj. Pred par dnevi namreč se je zgodilo, da je Trzan ubil silnega Tublata. Sprla sta se za košček mesa. Mladi belokožec je koprnel po mesni hrani. Saj je bil potomec plemena, ki živi po večini od mesa, njegovo naglo in krepko se razvijajoče telo je zahtevalo take hrane. In poskrbel si jo je. Ujel je skokono^o antilopo v svojo letečo zanko, jo zaklal z lovskim nožem in razkosal, se najedel in drugo nesel seboj v tabor Kršakov, da bi imel zalogo že za bližnje dni. Pa videl ga je stari Tublat in koj planil nadenj, nevoščljiv in razdražen. Umaknil se mu je v varne višine stoletnega veli- kana, kamor težki nasprotnik ni mogel za njim. Tedaj je Tublat pobesnel. Z divjim rjovenjem je planil med zbrani rod, tolkel in grizel in sekal strašne rane, kamor je zadel. Vse je bežalo. V hipu ni bilo nikogar več na trati, le zapoznela samica je hitela k drevesu, na katerem je sedel Trzan. Kala je bila. Ko je Trzan opazil, da je njegova varuhinja v smrtni nevarnosti, je kako strela planil k llom in se postavil pred Kalo. Z zmagovitim krikom je skočil naden Tublat. Videti je bilo, kako ga veseli, da bo mogel obračunati z nadležnim tujcem. Pa njegovi strašni zobje se niso dotaknili mladega lorda. Mišičasta roka je sunila kvišku in ga pograbila za kocinasti vrat, druga roka pa je zagrebla ostri lovski nož pač dvanajstkrat v široke prsi. Kakor blisk so padali udarci in prej niso nehali, da je orjaško telo mrtvo zdrknilo na tla. Belokoži zmagovalec pa je stopil premaganemu sovražniku na vrat, dvignil ponosno mlado glavo vznak in zmagoslovni krik Kršakovega rodu je zadonel iz njegovega grla, da je daleč odmevalo po pragozdu. Trzan pa se je čutil junaka, nepremagljivega borca. Bral je o takih junakih in njihovih borbah v knjigah in ponosen je bil, da je tudi v tem podoben ljudem. In tisti dan ko se je srečal s Saboro, mu je prišla velika misel —. Če je premagal strašnega Tublata, zakaj bi ne premagal tudi drugih sovražnikov? Zakaj ne tudi — Sabore? Da, na Saboro pojde, nad silno levinjo! In tudi njo bo ubil! Saj je junak, nepremagljiv borec! In ko jo ubije, sleče njen lepi zlatorumeni kožuh — in imel bo obleko! Podoben bo popolnoma ljudem, svojemu rodu. — Tisti dan pa ni imel več mnogo časa, da bi razglabljal svoje velike načrte. Sredi poldneva se je stemnilo, džungla je umolknila, drevesa so stala nepremična kot bi strahoma pričakovala veliko, usodno nesrečo. Vsa narava je čakala —. In kmalu je prišlo. Rahlo izprva in iz velike daljave se je culo votlo, otožno ječanje. Bliže in bliže je prihajalo, bolj in bolj je naraščalo. Orjaki pragozda so se sklonili k zemlji kakor pod mogočno roko. Globlje in globlje so se sklanjali in še vedno ni bilo drugega glasu ko otožno ječanje vetra. In hipoma so gozdni orjaki zavihteli svoje vitke j vrhove kakor bičevnike, kot bi hoteli jezno ugovarjali bližajočemu se nasilju. Živ slepeč blisk je zaplamlel skozi temno goščavo. Globoko grmenje je pribobnelo za njim. In nato je pekel spustil svoje moči nad džunglo. Tresoča se v mrzlem deževju se je stiskala Krša-kova čreda pod široke veje dreves. Tema je bila kakor o polnoči. Bliski so švigali in treskali in osvetljevali vihrajoče veje klanjajoče se vrhove in globoko upognjena debla. In lilo je, lilo, kot bi se morje hotelo izliti nad džunglo. In tu in tam se je stoleten gozdni očak, zadet od strele, razletel v tisoč tresk in padel med sosede, polomil v padcu neštete veje in mlada drevesa ter še povečal neprodirno goščavo. Cele veje je trgal vihar, jih nosil seboj in prinašal smrt in uničenje neštetim nesrečnim in brezbramb-nim prebivalcem gosto obljudene džungle. Ure in ure je trajala strašna nevihta, kakršno po- vrtnarstvo važno ulogo in prinaša ogromne dobičke posameznikom kot splošnosti. Pri nas pa se razven Dalma-tincev in Primorcev ne more odločiti nobeden 'oče, da bi dal svojega sina študirat za vrtnarja. Na tisoče uradnikov pri nas danes jadikuje in se pritožuje, češ: krojaču in čevljarju se godi dandanes mnogo bolje nego državnemu uradniku, a kljub temu ne opazimo v resničnem življenju tozadevno nobenega preckreta. Rokodelskem poklicu se posveti mladina le v tem slučaju, ako jej v šoli ne gre. Pred kratkem je zborovalo v Zagrebu advokatsko društvo in so dognali, da je v Zagrebu 280 advokatov in da pride na 450 prebivalcev po eden advokat. Kakor v Zagrebu je glede advokatov po vseh drugih mestih in trgih. Celo v Bosni, kjer je bilo pred leti pomanjkanje advokatov, jih je danes že veliko preveč. Komaj je minulo eno dobro leto, ko so postali na zagrebški zdravniški visoki šoli naši prvi zdravniki doktorji in danes ne vejo ti mladi gospodje kam. Od Jugoslovanov postane v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu in v inozemstvu na leto približno 400 novih zdravnikov. Še par let in tudi zdravniška mesta bodo pri nas ravno tako prenapolnjena kot so advokatska . O preobilnem številu profesorjev v naši državi še danes nikakor ne moremo govoriti, ker je še po naših srednjih šolah dovolj profesorskih mest prostih. Treba pribiti, da je v delih naše države, ki so bili poprej pod Avstrijo, veliko preveč srednjih šol in ima že vsako gnezdo v Bosni ter Liki svojo lastno gimnazijo. Ako se bo zmanjšalo in skrčilo število srednjih šol, kar se bo radi štedenja moralo zgoditi, bo tudi pri nas preveč profesorjev. Kar se tiče tehničnih-inženerskih znanosti, bodemo kmalu tudi v nadprodukciji. Pred par leti je vse vrelo k trgovskim strokam v tako-zvane trgovske šole. Te trgovske šole so nam dale v resnici le trgovske uradnike, ki so danes zaposleni po bankah in zasebnih podjetjih. Kakor znano, so začele banke in privatna podjetja v zadnjem času znatno skrčevati število nastavljencev in tudi v trgovski stroki romamo znatni nadprodukciji nasproti. Manjka pa nam res praktičnih trgovcev, v tem oziru ni naraščaja, ki bi prevzel trgovine za že onemoglim očetom. Manjka pa takih trgovsko naobraženih ljudi, ki bi znali novoustanovljena trgovska podjetja iz malega povzdigniti v nekaj velikega in res dobičkanos-nega. Ob koncu naših kratkih razmotrivanj glede poklicov in njihovega izgleda za bodočnost hočem po zagrebškem listu »Der Morgen« pribiti obžalovanja vredno dejstvo: naša država še do danes nima po večjih mestih posvetovalnic glede izbire poklicov. Take posvetovalnice najdemo po vseh večjih mestih drugih držav; pri nas pa mora kmetski oče ali vzgojitelj in pa tudi šoli odrasli fant odločiti sam: kam, v kateri stan in poklic, da bom preskrbljen za življenje? V naši državi imajo danes še največ izgleda za dobro bodočnost fantje, ki se odločijo za: poljedelski, gozdarski ter vrtnarski študij, ali pa se posvetijo kakemu rokodelstvu, ki edino ne more propasti nikoli! Izvoz naših vin, Rob. Košar. Znano je, da smo pred preobratom izvažali največ vina, v dosedanje nevinorodne dežele Nemške Avstrije. Nemški krčmarji so imeli z nami celo osebne stike in posečali so naše vinogradnike leto za letom ter odvažali njihov pridelek. Kar je ostalo, so vzele vinske veletrgovine, ki so rabile fino kislino naših vin za rezanje z mehkimi ogrskimi in banatskimi vini. Stoletja je trajala ta trgovska vez. Kako so pokopali izvoz naših vin v Nemško Avstrijo? Takoj po preobratu še smo tudi lahko trgovali z nemško-avstrijsko republiko, dokler se ni otežkočila živahna trgovina začetkom leta 1919 z razglasom deželne vlade za Slovenijo, oddelka za trgovino in obrt z dne 13. maja 1919 št. 2819, s katerim se je uvedlo »izvozno dovoljenje«. To dovoljenje je izdajala »Centralna uprava za trgovački promet s inostranstvom u Beogradu«, podr. Ljubljana. S tem razglasom, ki v urejenih razmerah ne bi povzročil nobene gospodarske škode, pa je bil naš vinski izvoz težko ranjen, ker je trajalo mesece, dokler se je dobilo izvozno dovoljenje. Nemška Avstrija še v tem času ni delala nobenih ovir uvozu tujih vin in Madžari so nemoteno trgovali vse leto 1919 in še le 15. junija 1920 so sklenili pogodbo, da smejo uvažati v Nemško Avstrijo 20.000 hI vina — mesečno. Ta pogodba je trajala do 31. decembra 1920, potem pa je nastopila zopet brezobvezna doba in do sredine leta 1921 ni bil kontingentiran uvoz madžarskih vin. Italijanska vina pa so še vedno stala pod strogimi določili stare avstrijske vinske določbe. Z naredbo našega ministrskega sveta z dne 16. aprila 1920 br. 4858 pa se je na izvoz naših vin uvedla izvozna carina 100 D za 100 kg. S tem je bil naš izvoz v Nemško Avstrijo ubit, posebno, ko se je dne 14. maja 1920 z naredbo fin. min. br. 16160 še zahtevala za plačilo »zdrava valuta«. Nemci, ki so imeli še mnogo prazne posode v naših krajih, čakaje na izvozno dovoljenje, so začeli prodajati to posodo po nizkih cenah, naši vinogradniki pa so začeli odločno protestirati proti tem odlokom ter pošiljati deputacije v Beograd. Z naredbo od 5. junija 1920 br. 6503 se je na to izvozna carina znižala na pet dinarjev za hektoliter. Bazveselili smo se tega uspeha in začeli iskati novih zvez, toda zaman. — Čeravno je nsiredba z dne 21. februarja 1921 št. 9802 dovolila celo carine prosti izvoz naših vin. Naredba trgovinskega ministrstva br. 1521 od 4. junija 1921, ki določa, da se morajo vsi iz tujih držah uvoženi sodi na novo cementirati, ni več škodovala iz enostavnega vzroka, ker nikdo ni več pošiljal, sodov v našo državo. Izvoz naših vin je bil pokopan. Vinska trgovina Madžarske z Nemško Avstrijo. Madžarska pa je nemoteno trgovala z Nem. Avstri-' jo, in nobena stranka ni delala težkoč ne izvozu ne , uvozu vina. Še le v drugi polovici leta 1921 je začela Nemška Avstrija vezati uvoz madžarskih vin na uvozno dovoljenje in zlato carino 20 Iv za 100 kg, ker so jo v to silile gospodarske neprilike (padec valute) in priprave za sanacijsko posojilo. Uvozna dovoljenja so se dajala naglo in se nikdar, niso izvajala s posebno strogostjo, ker je Avstrija trpela na pomanjkanju vina in ji je posebno izvrstna kapljica letnika 1921 bilo dobrodošla. Dne 22. junija 1922 sta sklenili obe državi tako-zvani »Warenaustauschvertrag«, ki je reguliral medsebojne izvozne in uvozne omejitve. Na madžarski strani je igral izvoz vina največjo vlogo in posebna pažnja se je obrnila na lo, da Avstrija ne bi mogla brezobvezno zvišati prvotne zlate colnine po 20 K za 100 kg. V tem času so se namreč začela pogajanja za sanacijo Avstrije in opravičeno so se Madžari bali, da bi se pod pritiskom razmer ta colnina zvišala, kar se je tudi pozneje zgodilo. Toda dobro orientirana avstrijska veletrgovina je že pred meseci slutila, kaj se bc moralo zgoditi, da pride avstrijsko državno gospodarstvo v ravnovesje in je takoj krepko izrabila položaj. Do zvišanja uvozne carine na 60 zlatih kron je že imela spravljenih v svoje zaloge 58,464.700 kg madžarskih vin. Zvišanje colnine se je izvršilo koncem julija leta 1922. Nemška Avstrija pa je bila do grla napolnjena z madžarskim vinom. Italijanska vina in Nemška Avstrija. Toda v hipu uvedbe te visoke colnine napram vsem državam je Italija stopila na plan posebno ker je dobro razvita nemško-avstrijska industrija začela iskati novih z,ez. Ta položaj je Italija spretno izrabila ter prosila »samo« za izvoz južnotirolskih vin, izrabljaje pri tem nacijonalno stališče tirolskih Nemcev, kakor je skušala tudi k nam vtihotapljati »samo« slovenska, oziroma hrvatska viha svojih novih podložnikov. In zgodilo se je, da je Italija dobila dovoljenje za uvoz 5 milijonov kilogramov vina in mošta ne glede na alkoholno stopnjo in razen tega še znižanje colnine od 60 zlatih kron na 30 za vina, ki imajo nad 13 odstotkov alkohola. Italijani so bili veseli te pridobitve, Nemci pa se tudi niso žalostili. S tem se je v drugi polovci leta 1922 začel uvoz italijanskih vin v Nemško Avstrijo. Naša vina pa, ki so stoletja dominirala v teh ---elah, so bila položena ad akta vsled naše lastne nespretnosti. Naše zanimanje za čehoslovaški vinski trg. V prvi polovici leta 1921 smo se začeli vsled zastoja naše vinske trgovine zanimati za čehoslovaški vinski trg in radi naših »lepih oči« so nam Čehi tudi dovolili uvoz naših vin proti izvozni cotnini 4.20 čK dočim so Italijanom in Francozom dovolili uvoz po 2.10 čK. Naravno je, da nismo mogli konkurirati, pa ne samo vsled dvojno povišane colnine, ampak tudi radi tega, ker nismo bili zmožni spraviti na. češki trg onih tipičnih vin, ki so tam bila že stoletja v navadi in vpeljana po dunajski veletrgovini. V 66. številki »Trgovskega lista« iz leta 1921 sem izrazil sledeče misli: Pod naslovom »čehoslovenska republika in naša vina« je gospod viš. vin. nadzornik Boh. Skalicky, znan veščak tudi izven mej naše kraljevine, priobčil v 57., 58. in 59. številki tega lista daljšo in zanimivo študijo glede prodaje naših vin na čehoslovaško. Kot vinogradnik pozdravljam to razpravo, ki išče novih potov za izvoz naših vin, vendar pa sem mnenja, da je izvoz našega ^ina v bratsko ČS republiko za sedaj samo — sekundarnega pomena. V prvi vrsti moramo gledati, da si zopet pridobimo po lastni krivdi izgubljeni vinski trg v Avstriji. To misel naj zastopajo sledeče vrsitce: 1. sedanje jugoslovanske dežele niso glede vina do danes direktno in v večji množini trgovale s kraji sedanje ČS republike. Vzrok je ta, ker so bila naša pristna, več ali manj kislasta ali sladka vina nerezana vina za čehoslovaške jezike nepKMadna. 2. Ta prepad med našim blagom in češkim okusoni je premostila dosedaj dunajska vinska trgovina. V njene velike zaloge se je stekala nadprodukcija naših krajev in od tukaj se je razlivala cepljena in okusu primerna kot precej enoten tip — v severne dežele stare monarhije, kakor pravi gospod Skalicky v svoji razpravi: »pred vojno sta bila v Češki razširjena samo dva vinska tipa in sicer belo avstrijsko in temnorudeče znajo le kraji v vročem afriškem pasu, Ivršakova čreda se je v trepetajoči grozi stiskala k deblu. Veje in drevesa so padala krog njih, plameneči blisski so jih plašili, bučeči grom jih je stresal, — v strahu in trepetu so čakali, da mine divjanje. In minilo je, prav tako naglo, kakor je prišlo. Vihar je prenehal, solnce je posijalo, narava se je nasmehnila. Od vej in od listja je kapljalo, nešteti biseri so se svetili v solnčnih žarkih na bujnih cvetljicah. Narava je pozabila na svoje grozote — in njeni otroci so prav tako naglo pozabili na svoj strah. Življenje je šlo svojo pot prav kakor malo poprej pred temo in grozo. Trzanu pa se je ined gromom in bliskom rodila nova misel. Našel je skrivnost obleke. Zeblo ga je v dežju in nevihti. Tudi mokrota mu ni dobro dela. Kako suho in toplo bi bilo pod težkim Saborinim kožuhom! Gotovo nosijo ljudje zato obleko, da jih ne zebe. in da se varujejo mokrote —. Saborin kožuh mora imeti! Z novo vnemo je šel na veliki lov. Po več mesecev je poležaval Kršakov rod ob rutu džungle, kje stala Claytonova koča. Trzan jo je pridno obiskoval in se učil iz knjig. Vmes pa je tudi pridno hodil na lov in se uril v metanju leteče zanke. Marsikatero žival se je ujela, dobrodošel pien mesa željnemu mladenu lovcu. Pa bile so le same majhne, lahke živali. Nekoč pa se je zanka zadrgnila krog vratu Horti, merjascu, in njegovi besni napori, da bi se osvobodil moreče vrvi so potegnili Trzana z visokega vejevja prav nemilo na tla prav pred merjasca. _ f Mogočna žival se je koj obrnila, sklonila glavo in besno napadla neznatno postavico. Pa Trzan je bil naglejši. i . Priletel je kakor maček na vse štiri, v hipu je bil na nogah, gibčno je poskočil in se rešil na bližnje drevo. Merjasec Horla pa je sunil svoje mogočne čekane v prazen zrak in seve odnesel zanko seboj —. Trzan je izgubil svojo dolgo vrv, pa se je tudi marsičesa naučil. Ni bilo varno, prosto sedeti na veji in držati vrv v rokah, če se je v zanko vjela težka močna žival. Okornemu merjascu je še ušel, pa da se je ujela na primer Sabora in ga potegnila z drevesa, z življenjem bi bil plačal svojo neizkušenost. Koj je šel na delo, da si naredi drugo vrv. Več dni jo je pletel in ko je bila gotova, se je odpravil na lov s trdnim namenom, da ujame Saboro in ji sleče kožuh. Vedel je za pot, po kateri je hodila k potokp pit. Trdo ob shojeni stezi si je poiskal veliko drevo, se skril v gosto obraščeno vejo, ki je visela nad stezo, pripravil zanko in čakal. Manjše živali, ki so prišle mimo, je pustil pri miru. Ni mu bilo zanje, čakal je na Saboro in na njen krasni kožuh. Končno je prišla. Njene velike šake so mehko in neslišno stopale po ozki stezi, visoko je nosila glavo, pozorno in čuječe je nastavljala ušesa, pod njenim lepim rumenim kožuhom so valovele mišice, dolgi gladki rep se je vlekel za njo in včasi sunkoma zamahnil. Bliže in bliže je prihajala pod vejo, kjer je Trzan čepel in čakal z zanko v rokah, zavito v dolge, rahlo naložene kolobarje. Kakor bronast kip je bil, nepremičen kakor smrt. Sabora je bila pod vejo. Stopila je mimo, eden, dva, tri korake. In tedaj je^ zaplavala nad njo tiha zanka —. Za kratek trenutek je visela raztegnjena nad njeno glavo kakor velika kača. Sabora je pogledala kvišku, odkod prihaja neznani, i rahlo sika joči glas. In tedaj se ji je zanka položila krog ' vratu —. Mladi lovec je krepko potegnil, zanka se je tesno I zadrgnila Sabori krog vratu. Brž je izpustil vrv in si poiskal oporo. Sabora je bila ujeta. V dolgem skoku je šinila preplašena žival med' drevje. Pa Trzan ni bil več tako neroden, da bi izgubil plen in vrv, kakor se mu je onidan zgodilo z merjascem. Izkušnja ga je izučila. V skoku se je Sabori zanka še huje zadrgnila krog vratu, sredi skoka je obvisela y zraku, se prekopicnila in padla vznak. Trzan je namreč topot vrv trdo ovil krog debla, ob katerem je slonel. Do sem je šlo vse dobro in prav kakor si je stvar zamislil. Toda ko je pograbil za vrv in opirajoč se z nogami ob veje hotel potegniti Saboro kvišku in jo obesiti, je uvidel, da si je preveč zaupal. Orjaška levinja je bila pretežka! Brcala, tulila, rjovela in besnela je, grabila s ša-kami po tleh in le edini slon Tantor bi jo bil spravil na 1 drevo. Vrhu tega je Sabora opazila drznega lovca na veji. Zarjovela je od jeze, visoko je poskočila, pa ko so njeni ostri kremplji dosegli vejo, na kateri je videla Trzana. takrat njega že ni bilo več tam. Urno kakor veverica je šinil kvišku in obsedel dobrih šest metrov više nad besno ujetnico. Nekaj časa je visela Sabora na veji in hudomušni Trzan se ji je smejal ter jo obmetaval z vejami. r-T^irir—-• ogrsko vino. Oba tipa sta bila rezultat rezanja (cepljenja) vina, ki so se osobito izvajala od dunajskih trgovcev in se je pri tem skrbno gledalo na to, da se s cepljenjem ne zakrije preveč prvotni značaj avstrijskega in ogrskega vina. Na ta način so Avstrijci (tje smo spadali tudi mi Slovenci) našli vedno odjemalce za svoja kislasta vina. 3. Ako bi sä hoteli .mi Slovenci s pomočjo drugih jugoslovanskih vin, ali druge pokrajine s pomočjo naših kislastih vin zavojevati češki vinski trg, bi morali na podlagi sedanjih izkušenj doma izvršiti rezanje naših vin — materijala za to je v Jugoslaviji dovolj in dobiček bi ostal doma, kakor če izvažamo moko namesto zrnja — ali pa bi morali gledati, da se rezanje izvrši v čehoslovaški, »ako bi šlo res naše najvažnejše stremljenje za tem, da ne dovažamo naša vina v republiko preko Pešte ali Dunaja.« 4. Sedaj pa nastane važno vprašanje: Ali bi bilo to rezanje tehnično in s potrebno prakso, ki nam zasigura uspeh, v Jugoslaviji ali na Čehoslovaškem za sedaj že izvedljivo? Ne vem, ali skoraj bi rekel, da — ne! .Zato mislim, da je bolje, da iščemo dotlej in paralelno s tem ciljem osamosvojitve, izgubljena, stara pota našega vinskega izvoza v Nemško Avstrijo, dokler nimamo dograjene sigurne in boljše kračnice v Čehoslovaško in v druge seVerne države. Vse izvstne misli, katere nam podaja gospod Ska-licky v omenjenem članku glede izvoza naših vin na Čehoslovaško, moramo po mojem mnenju uporabiti najprej za izvoz naših vin v Nemško Avstrijo. »Warum denn in die Ferne schweifen«. Vina žejna in k nam orientirana Nemška Avstrija čaka pred našim pragom! Zbudimo starega »Avstrijca« zopet k življenju s pomočjo naše trtne krvi in pustimo ga živeti, dokler ne bomo sposobni, da ga nadomestimo z — jugoslovanskim tipom. Orientirajmo se hitro, kajti Italijani, Francozi in Španci delajo z vso močjo, da izpodrinejo starega »Avstrijca«, ki bo morda kmalu izginil na severnem trgu v našo škodo, ako mu ne pripomoremo zopet k življenju v našo korist.« .* * * Te misli sem izrazil pred tremi leti in še danes stojim na istem stališču, akoravno se je položaj naših vin zelo poslabšal, ker so prišle na stari teritorij prejšnjega gospodarstva nove vinske velesile: Italija, Francija in Španija. Bodočnost našega vinskega izvoza leži proti — severu: Nem. Avstrija, Čehoslovaška, Poljska, Rusija. — Treba je nove orientacije z ozirom na novi položaj našega vinskega trga, ki se je osamosvojil ter postal samostojen. Naša vina morajo začeti konkurirati s svetovnim vinskim trgom. In čimdalje bomo odlašali, tem težja bo konkurenca, ker se bo »okus« vinskih odjemalcev v Avstriji in Čehoslovaški polagoma prilagodil italijanskim in drugim vinom. Povdarjam, da si Nemška Avstrija še želi naših kislastih vin, in da italijanski uvoz danes še ne prija nemškemu in češkemu jeziku, todä kako dolgo še? Politični ogled. DRŽAVA SHS. V nedeljo se je Pašič vrnil z Bleda, v pondeljek je pa sklical sejo ministrskega sveta, od katere so se po dveh uraJa zlasti Pribičevičevi demokcatje vračali zelo potrti, ker Pašič od kralja ni dobil ne volilne vlade in ne dovoljenja za spremembe v vladi. Petdeset dni se je postavljala vladna družba, da ji je volilna vlada čisto gotova, sedaj pa, ko je treba čakati že črez 50 dni, jo pa obdajajo velike skrbi pred opozicijo, ki odločno zahteva sporazum in pošteno upravo ter zakonitost in red v državi. Vsi znaki kažejo, da stojimo neposredno pred popolnim preokretom v notranjem političnem položaju in to pred preokretom, ki bo koristen za državo in ljudstvo in zajamčil zdrav in pravilen razvoj v javnem življenju. Splošno je prepričanje, da bodo ravno samostojni demokrati plačali »ceho« in za vse, kar se je tekom zadnjih par mesecev dogajalo, dajali temeljit račun. O tem vedo povedati veliko ravno radikali, ki so jih v vladni zvezi še bolje spoznali in delujejo sedaj pospešeno na tem, da se jih čimpreje otresejo. Vladna zveza je v popolnem razkrajanju. AVSTRIJA. Državni kancler dr. Seipel si je toliko opomogel od poslednjega atentata, da že hodi na sprehode. — Nem-škoavstrijski fašisti »Hackenkreutzlerji« izzivajo delavce kakor pri nas orjunci in v nedeljo je prišlo v Kloster-neuburgu do krvoprelitja. Fašisti so streljali v mirno in neoboroženo delavsko množico, zbrano na veselici. Bilo je več težko ranjenih žrtev. Oblasti fašiste zapirajo in sedaj bodo vsem odvzeti orožni listi in orožje. Pri nas se za to vrsto postopanja proti orjuncem seveda ne zmenijo. V GRČIJI se pripravlja popet breobrat in sicer zopet od strani oficirjev. Grška vlada baje zopet kliče kot svetovalca Ve-nizelosa iz Francije. FRANCIJA IN ANGLIJA. Londonski listi zatrjujejo, da so se vršila te dni obširna pogajanja med francoskim in angleškim vnanjim uradom, ki so ustvarila boljše razpoloženje med obema vladama. ■— Tudi priprave za londonsko konferenco se vršijo sporazumno. MLADINSKA DNEVA V MARIBORU. Čas mladinskih dnevov v Mariboru bo kmalu tu. Vršijo se 9., 10., 23. in 24. avgusta t. 1. Zato je treba sodelovanja in gibanja vseh, da bo udeležba kar najlepša | in potek slavncsti samih čim dostojnejši. Prosimo sle- ! deče: 1. Za vsako župnijo, kjer kaže, tudi za posamezne občine ali vasi, sestavite krajevni pripravljalni odbor za mladinska dneva v Mariboru. V tem odboru naj bodo zastopane vse naše organizacije, morejo pa biti še druge posamezne osebe. Ta odj^or naj gre takoj na delo. Prvo je, da skliče sestanek ali zborovanje vseh naših ljudi v župniji au vasi, kjer naj se prebere s primernim poudarkom in tolmačenjem poslani osnutek »Kaj hočeta mladinska dneva v Mariboru?« Ljudi, zlasti mladino, je treba dobro seznaniti z namenom in programom mladinskih dnevov. Na sestanku se naj določijo zaupniki in zaupnice, ki agitirajo v svojem krogu za številno udeležbo in dajo vsa potrebna navddiia in pojasnila. Prosimo pa, storite to takoj, čas ne dopušča odlašanja. Stopite nemudoma v stik z • drugimi našimi krajevnimi organizacijami, obvestite o tem domače gospode duhovnike, posvetujte se ž njimi, potem pa vzajemno na delo! 2. Prijavne pole in izkaznice, ki bodo upravičevale dostop do vseh zborovanj, predstav, polovične vozne cene po železnici itd., bo poslal glavni pripravljalni odbor vse pravočasno na posamezne župnijske urade, kjer jih bodo mogli dobiti tako organizacije, kakor posamez niki. Izkaznica bo veljala 6 D, drugih stroškov ne bo nobenih. Na posamezne organizacije prijavnih pol in izkaznic ne bomo pošiljali, to je treba vedeti, da ne bo zmešnjav in povpraševanj. Posameznik, kakor organizacije naj prijavijo udeležbo samo župnemu uradu. Le Orlovski odseki so dobili od Orlovske ekspoziture v Mariboru posebno prijavno polo in to zaradi javnega nastopa, ki ga drugače ni mogoče organizirati. 3. Prosimo, držite se točno teh navodil, ker le tedaj je mogoče, da gre vse dobro in gladko izpod rok. Glede nadaljnega pa vas opozarjamo, da citate pazno »Stražo« in »Slov. Gospodarja«, kjer bomo objavljali tedensko vse potrebno. Ne bodite za prav nič v skrbeh; ako pa hočete izvedeli še kaj posebnega, pišite priprav-ljanemu odboru za mladinska dneva v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 6-L, ki vam bo v vsem rad ustregel. Spored mladinskih dnevov objavimo najbrž že prihodnji teden. Opozarjamo pa že sedaj, da bodo 9. in 23. avgusta predavanja predvsem za naše dekliške in fantovske organizatorje, tako, da ne bo treba biti vsem dva dni v Mariboru. Želeti je seve, da se udeleži teh predavanj — v teh leži glavni povdarek mladinskih dnevov — čim več deklet in fantov ter vseh onih, ki se zanimajo za naše mladinske organizacije. ZA OBNOVO DUHA IN SRCA. Družina vzgaja najbolj temeljito za družabno življenje kot najboljša šola. Vzgoje v krščanski družini se more mlademu človeku nihče nadomestiti; mladinsko društvo jo lahko samo izpopolnjuje. Vsaka knjiga ali vzgoja ali pohujšanje. Ruskin. Lepa knjiga je odblesk vrlega, krepostnega naroda, grda knjiga, šund je odmev skvarjenega naroda. Število knjižnic je čisto zanesljivo merilo o kulturi (omiki) kakega naroda. Finžgar. Mladega človeka vzgajati se pravi navdušiti ga za resno poklicno delo. Nafa zborovanja. Poslanec dr. Hohnjec je v nedeljo, dne 6. julija poročal na zboru zaupnikov Slov. ljudske stranke v Ča-dramu. Zbor je obsodil sedanjo protiparlamentarno vlado, ter zahteval, da se mora upoštevati ljudska volja, ker vlada ni in ne sme biti nič drugega, nego izvršni odbor ljudskega zastopstva. Enoglasno je bila sprejeta resolucija v kateri se poslancu in vsemu zastopstvu SLS izraža popolno odobravanje in zaupanje s pozivom k vstrajanju v borbi za pravice slovenskega ljudstva. V nedeljo, dne 20. t. m. se vrši po rani maši shod v Škalah, po večernicah zborovanje zaupnikov v Društvenem domu v Šmartnu pri Velenju. Na obeh shodih poroča poslanec Pušenjak. V gornjegrajskem okraju je priredil preteklo nedeljo poslanee Pušenjak shod v Gornjemgradu in sestanek volilcev v Bočni. Poleg poročila o položaju se je razpravljalo o perečih gospodarskih vprašanjih, osobito o pritožbah splavarjev (most pri Šabcu, jez na Polzeli, razne ugodnosti, malo prodaje lesa itd.) in drugih gospodarskih vprašanjih. Vse napeto pričakuje komisije glede gozdarske šole, za katero se že dolgo časa poteguje naš poslanec. Pečice pri P od .s red i. Pri nas smo imeli v nedeljo, 29, junija popoldne shod SLS v gostilni Janeza Omer-zu. Tajnik Deželak iz Kozjega je številnim zborovalcem pojasnil zunanji in notranji politični položaj ter ožigosal korupcijo sedanjega režima. Poslušalci so z zanimanjem sledili izvajanjem govornika ter enoglasno izrekli zaupnico Jugoslovanskemu klubu. Pesem »Današ-1 nji svet« z lanskega »Domoljuba« ki jo je h koncu prav primerno deklamiral eden tukajšnjih fantov, je povzročila med zborovalci mnogo smeha in zabave na račun propadle, pravdarske Samostojne stranke. Prireditve. Orel Šoštanj priredi v nedeljo, dne 20. julija, popoldne ob 3. uri v Škalah pri Velenju telovadni nastop t lepim sporedom. Vsi prijatelji orlovstva iskreno vabljeni! Bog živi! Črenšovci v Prelunurju so imeli dne 22. junija lep» orlovsko slavnost. Orli in Orlici črenšovske župnije so dopoldne opravili v župni cerkvi Alojzijevo pobožnost s skupnim sv. obhajilom, popoldne pa so nas razvedrili z zelo lično prireditvijo. Govorili so predsednik Orla Štefan Zvez, domači g. župnik čačič, tajnik Krajnc in gosp. poslanec Klekl. Nato so Orli zaigrali na tamburico, zapeli in končno uprizorili igro »Boljševik«. Želimo, da mladi črenšovski Orel dobi kmalu več bratcev v Prek-murju. Tedenske novice. \ ' ORJUNSKA DIVJAŠTVA TRAJAJO DALJE. Žerjavovi orjuni še ni dovolj prelite nedolžne krvi. Po krvavem nasilju v Trbovljah so orjunci po vsej Sloveniji šele prav podivjali. Videč, da se povzročilcem trbovelj skega zločina nič ne zgodi, nadaljujejo z nasiljem in divjanjem v vedno hujši meri. Zlasti na Kranjskem, kjer poveljuje orjuni zloglasni pretepač, inženir Kranjec, ae dan za dnem množe zločinu Orjunci zlasti v Ljubljani se vedno proslavljajo z na-silstvom nad ubogimi delavci, v katerih šumijo brez vzroka »nevarne« komuniste. Dne 3. julija se je dogodil na Viču poleg Ljubljane za slovenske razmere nečuven zločin. Delavec Juvan, oče štirih otrok, se je vračal zvečer od dela domov. Nenadoma ga napadejo na cesti štirje orjunci, ga zvežejo, zavežejo icči ter odženejo po nekih stopnicah v globoko klet. Tukaj se je začelo nekako zasliševanje in orjunci so skušali od delavca na vsak način izvedeti nekake komunistične skrivnosti, o katerih pa on seveda ni imel nobenega pojma. Končno so ga silili, da naj pristopi k orjuni,ker pa prigovarjanje pri zavednem delavcu ni nič pomagalo, so mu začeli stiskati prste v neki stiskalnici ter ga mučili na tak način, kot to danes delajo edinole še divjaki v Afriki. S stiskanjem so mu zdrobili tri prste na roki, da je nesrečna žrtev vsled silnih bolečin padla v nezavest. Juvan se je zavedel šele, ko so ga prinesli na cesto. Prijavil je celo stvar policiji. Še bolj značilen za podivjanost orjunaške organizacije pa je dogodek, ki se je odigral preteklo nedeljo na postaji Podnart-Kropa. Na Lescah na Gorenjskem je proslavljala tamošnja orjuna razvitje svojega praporja. Na to slavnost so pridrveli orjunci iz vseh krajev Kranjske, predvsem iz Ljubljane, pod vodstvtom proslulega Kranjeca. Na Lescah se je slavnost popolnoma mirno dovršila vsled skrbi orožništva, ki je strogo pazilo, da ni prišlo do izgredov. Z večernim vlakom se je nato orjunska druhal odpeljala proti Ljubljani. Na postaji Podnart-Kropa sta se križala vlaka iz Ljubljane in Jesenic. Orjunci v jeseniškem vlaku so začeli na vse grlo kričati »Živijo orjuna!«, dočim so potniki v ljubljanskem vlaku, ki so bili nekoliko drugačnega naziranja, kot ga propagira orjuna, odgovorili s klici »Fej orjuna!« To je icrjunce tako razkačilo, da so. oddali več strelov na vlak, ki se je pa k sreči v istem trenutku začel premikati. Orjunci so poskakali s svojega vlaka na tla in ker niso mogli več drvečega vlaka ustaviti, so streljali na zadnji vagon iz revolverjev kar v salvah. Dasi je mnogo krogel prevrtalo stene vagona, vendar ni bil nihče po čudovitem slučaju ranjen. Po prvih strelih se je polotila orjuncev strahovita zmedenost. Ker so njihove čete obstojale samo skoro iz nezrelih fantičev, se ti niso mogli hitro znajti, in nazadnje so začeli misliti, da so bili napadeni cd komunistov, dasi teh v Podnartu ni mogoče pričakovati Misleč, da se nahajajo komunisti v gozdu, so udrii divje streljajoč proti bližnjemu gozdiču in kljub temu, da niso našli nikakega napadalca, so izvršili par hišnih preiskav ter braojavili dr. Žerjavu, da so bili od komunistov napadeni Potnikov, ki so se nahajali v ctrjun-skem vlaku, se je med streljanjem in tuljenjem podivjane tolpe polotila strahovita panika. Mnogi so se vlegli na tla, ali se skrili pod klopi, boječ se, da jih krogle ne zadenejo. Na vseh postajah Ljubljane so potem orjunci pretili potnikom in vlakospremnemu osobju z revolverji. V Ljubljani se je zvedelo za to zadnje orjunaško divjanje takoj po prihodu vlaka in ogorčenje proti torjuncem je še bolj narastlo Celo dosedanji najboljši zaščitniki orjuncev. Sdudit Pravo ScMcM-ovo milo z znamko „Jelen" prihrani Čas in denar. Zadostuje, ako sSchicht-ovim milom samo enkrat po perilu potegnete, tam kjer morate z navadnim milom trikrat. Žerjav o vi demokrati, so se jih začeli sramovati. V svojih glasilih »Narod« in »Jutnc« ostro grajajo orjunsko divjanje ter pozivajo vodstvo orjune, da enake izbruhe prepreči. Seveda je ta ostrost samo navidezna. Če se ne bi v omenjenem vlaku vozilo slučajno par demokratov, ki so se vsled strahu pošteno potili pod klopmi, bi »Naroda in »Jutro« proti orjuni sigurno ne nastopala. Zadnji čas je že, da oblast nastopi proti orjunaški družbi, ki se je izkazala za navadno razbojniško bando. Krvi je bilo že dovolj prelite, nasilja je sito celo ljudstvo; nevarnost novih zločinov ne bo prej minila, dokler se or-junske organizacije ne razpuste, njenim članom pa odvzame orožje, katerega sploh niso upravičeni nositi. Če se je dosedaj kak drug državljan le malo pregrešil v nošenju in rabi orožja, takoj se mu je odvzel orožni list. Grjunci pa orožje, s katerim so prelili že tolika nedolžne krvi, še nadalje nemoteno nosijo, grozijo z njim dn streljajo na ljudi, potem pa po izvršenih zločinih vale krivdo na nedolžne ter se lažejo, da so bili napadeni. Čliotveško življenje je pač nekoliko več vredno, da bi ga smela brez vsake kazni ogrožati vsaka žival v orjunski podobi. Še enkrat pozor pred radikalnim »Narodnim Gospodarjem«! že zadnjič smo opozorili podeželsko javnost, kako so začeli radikali v Mariboru izdajati za kmete list »Narodni Gospodar«, ki je po zunanji obliki čisto podoben našemu »Slov. Gospodarju«. Pozvali smo naše naročnike in čitatelje naj ta radikalni list takoj vrnejo, ker stane letno 52 D, a je polovico manjši nego »Slov. Gospodar«, ki stane samo 32 D. Večina naših kmetov je že vrnila to vsiljeno jim slepilo. Pozivamo pa še ponovno podeželsko ljudstvo, vrni takoj »Narodnega Gospodarja«, ako so ti ga poslali, da ne boš imel pozneje nepotrebnih sitnosti in stroškov. Volitve županov se vršijo po občinah, kjer so se že vršile občinske volitve, oziroma tam, kjer je bila vložena samo ena lista. Tajništvo Slovenske ljudske stranke nujno prosi naše zaupnike po občinah, da takoj sporočijo, kdo je bil izvoljen za župana in kateri stranki pripada nov župan. Naslov: Tajništvo SLS, Maribor, Aleksandrova cesta 6-1. Mariborski demokrati (liberalci) bi bili radi Trg svobode, kjer kmetje prodajajo seno in slamo, oddali v najem lastniku gostilne »Grajska klet« orjuncu Schlachti in Valjaku. Tako bi pregnali kmete s tega trga, kjer že menda nad 100 let naši ljudje prodajajo ; seno. Če bi se bil načrt demokratov obnesel, bi bili uničeni tudi mali obrtniki, ki so na tem trgu. Občinski svetovalci Slovenske ljudske stranke v Mariboru pa so se pri občinski seji odločno zavzeli za to, da ostane ta trg za prodajo sena in slame, a ne za zbirališče orjun-cev. Saj imajo mariborski orjunci dovolj prostora v podzemski Grajski kleti. Vojaške vaje v marilK»rski okolici. Dne 3. t. m. je prispela v Maribor četa vojne akademije iz Beograda. V okolici Maribora, posebno ob meji, bodo imeli gojenci te akademije razne vojaške vaje, ki bodo trajale okrog mesec dni. Uprava akademije prosi prebiva1 stvo, da gre gojencem na roko ter jim ne dela nikakih zaprek. V slučaju morebitne škode naj se posestniki obrnejo naravnost na poveljujočega oficirja, ali pa na komando v vojašnici Kralja Petra (stara vojaška realka). Zadružno knjigovodski tečaj za duhovnike se vrši tudi letos in sicer v Mariboru od 4. do 8. avgusta vključ no v Dijaškem semenišču. Vsi čč. gg. duhovniki, ki se nameravajo tečaja udeležiti, naj se blagovolijo najkasneje do 29. julija priglasili Zadružni zvezi v Ljubljani ali pododboru Zadružne zveze v Mariboru. Istotam izvedo natančnejše o pogojih in o predavanjih na tečaju. Glavni predmet tečaja bo vodstvo hranilnic in posojilnic. Pri Sv. Petru niže Maribora je v Gospodu zaspala dne 7. jidija zvečer 78 letna Alojzija Velebil. Bila je vrla krščanska in narodna mati in gospodinja. Svetila ji vežna luč! Vprašanje od Sv. Petra pri Mariboru. Gospod urednik. vi ste bolj blizu tistega brloga, kjer se zbirajo hlapci in agenti radikalne stranke. Vprašajte ob priliki agitatorja za velesrbsko radikalno stranko Verliča, kam je dal »na rejo« tiste breje krave in telice, ki jih je nam ubogim viničarjem obetal marca leta 1923. Če boste imeli dovolj časa, vprašajte tega velikega gospoda tudi, v katero kaso je vložil tistih 1.400.000 K, ki so bile določene za nas viničarje. Verlič se namreč pred nami skriva, ima slabo vest, ker se je radikalom prodal. A zvedeli smo, da se tuintam zopet pokaže. Sicer pa ima pre-šmencano smolo »minister« Verlič. Na Petrovo je bil namreč na Sandejovem vrtu ponovno birman, a bil je brez botra. Sedaj je menda že »tauglih« za »rihtara«. Pa pišite mi, gospod urednik, kaj vam bo Verlič odgovoril. Novice iz Ceršaka pri Št. Ilju. Pisana družba so na- j ši demokrati. Njih komandant je Hercogov Karlček, »zauber fant«, ki mu bo Žerjav ali Kukovec kupil nov »gvant«. Adjutanta sta mu Hamrov Budi, ki bi bil rad tudi župan, ter Ferkov Tijza. Poleg tega je še na Pohn-cah študiran gospod Pepi, ki bo pozneje, ko bo »rihtar cirberški«, gotovo »per du« s samim Pašičem in Pribi-čevičem. So še nekateri, katerih bi se moral »Slovenski Gospodar« spomniti, a vse naenkrat ne smemo. Za danes povemo samo to, da so prej imenovani tički najeti in plačani od brezverskih liberalnih advokatov in škri-< ev. Mi pošteni Cirberžani, delavci in posestnnu pa pravimo, da se jih bo na dan volitve oglasilo sto in reklo, da ne Karlček, ne Budi. ne Pepček-demokratek nam žu-panil ne bo! Za srbske radikale so se nekateri nepremišljeno podpisali v občini Morje pri Framu. Vlovil jih je radi-kabii agent, advokat dr. Bavnik iz Maribora. Mi zvesti in pošteni občani občine Morje pa pravimo: Za radikal- ! no stranko, ki je velesrbska, pa ne bomo. Naš rajni žu-pan-poštenjak Koren bi se v grobu obrnil, če bi zvedel za to, da hočejo nekateri privandranci poštene naše ljudi spraviti pod radikalni klobuk. Mi pa ostanemo vsi zvesti naši Slovenski ljudski stranki. Žerjavovi demokratje, ki kažejo in usiljujejo s palico in revolverji potom orjune drugim narodnost, so se v mestu Slov. Bistrica za občinske volitve zvezali z nemškutarji in Nemci. Kakor znano, so lansko leto orjunci v Slov. Bistrici vrgli bombo, težko ranili 6 oseb, strejjali in divjali, da je bila groza in to, kakor je pisalo dr. Žerjavovo »Jutro« proti Nemcem, neinškutarjem in klerikalcem. Lani so torej metali na Nemce in nem-škutarje dr. Žerjavovi hlapci orjunci bombe in streljali po njih, za letošnje občinske volitve pa so na skupni kandidatni listi najbolj zagrizeni slovenjebistriški demokratje, Nemci in nemškutarji. Ta Žerjavova orjun-ska narodnost je nekaj neprekosljivega. Toča na Štajerskem je napravila škode v občinah, ki merijo 18.000 ha, okrog 29 milijonov dinarjev. Poslanci Falež, Pušenjak, Vesenjak so pri merodajnih oblastih posredovali za odpis davkov in podoporo. Velikemu županstvu v Mariboru so stavili predlog, da se da oškodovanim ajda za seme in semensko žito brezplačno na razpolago. Badovedni smo, ali bo vlada, v kateri sede tudi demokrati, prijatelji dr. Žerjava in dr. Kukovca, storila svojo dolžnost. j Smrt našega moža pri Št. Janžu na Dravskem polju. | Dne 26. 6. 1924 smo imeli tu v Št. Janžu pogreb rajnega i Franca Hois, ki je zadnje tedne svoje bolezni bival pri svo j jem sinu Jakobu, orožniškem postajenačelniku tukaj v Št. ' Janžu. Rajni je bil doma pri Kapeli, vedno odločen kato-liški mož in dolgoletni naročnik »Slov;. Gospodarja.« Bla-gega rajnega priporočamo vsem sorodnikom in znancem \ v iskreno molitev, obitelji Hois pa izražamo naše sožalje! j Novice iz Loč. 1. Blagoslovitev novih zvonov v ne- ' deljo, dne 22. junija, se je izvršila kar najsijajnejjše. Slav- j nostni sprevod so otvorili Orli-konjeniki (5), za njimi meš- j ki, nato Marijin vrtec (112), potem Marijina družba (62), j nato gasilci (14), potem domača godba (10), nato pevci in ; za njimi okrašeni vozovi z novimi zvonovi. Ob straneh i belooblečene deklice s košaricami in Orli v krojih (20). Za zvonovi Orlice v krojih (22) in nazadnje ženstvo sploh. Udeležba ljudstva ogromna. Zvonove so blagoslovili in imeli pridigo naš priljubljeni g. arhidijakon iz Konjic. — 2. Dve občini imamo v Ločah: Zbelovo in Loče. Za Zbe-lovo je za občinske volitve vložena samo lista SLS. V Ločah pa bodo imeli drugo skrin jico Nemci in p osi 1 ¡-Nemci. O njihovih kandidatih se govfori po celi fari prav »čedne« stvari. Če bodo mirni, stvari ne bomo spravili v širšo javnost, le toliko za danes povemo, da se silno čudimo, da so nekateri prav pošteni ljudje, kakor n. pr. g. Posek, zašli v to družbo. Nam je žal. Strela ubila ženo. V pondeljek, dne 7. julija, ob 10. uri zvečer je strela udarila v hišo posestnice Lize Sitar na Ugovcu (župnija Čadram). Okoli mize so sedeli po-sestnica, njen sin Janez Sitar in Sitarjeva žena, stara okoli 30 let, mati treh otrok. Strela je zadela mlado ženo. ki je sedela poleg svoje tašče. Tašča je bila samo omamljena, žena pa takoj mrtva. Hiša se je vnela ter zgorela z gospodarskim poslopjem vred. Zgorela je tudi skoro vsa imovina z malimi izjemami. Na orglavski šoli v Celju se bo vršil zrelostni izpit dne 14. t. m., h kojemu pošlje kn.-šk. ordinarijat komisarja, ki bo predsedoval izpitu. Za izpit se je priglasilo 8 gojencev iz tretjega leta in sicer: Križnik Alojz, Križnik Filip, Klun Franc, Kocjan Avgust, Marhl Jožef, Mule j Jožef, Radman Ivan in Zmaher Karol. Novi učenci se sprejemajo do 1. oktobra t. 1. Prijatelji glasbe so prav uljudno vabljeni! Hvalevredno, zavedno in lepo. Iz slovenjgraškega okraja smo prejeli razveseljivo poročilo, da je tamkaj razven v treh občinah vložena za občinske volitve samo lista Slov. ljudske stranke. Volitve se bodo torej v tem okraju vršile samo v treh občinah, sa čast in priznanje avtonomno zavdnemu okraju Slovenjgradec! Novice iz Šmartna ob Paki. V sredo, dne 2. t. m., se je vršil pri nas dan katoliške mladine, delil se je zakrament sv. birme. Našega novega nadpastirja, prevzv. g. knezoškofa dr. Andreja Karlina smo na predvečer tega dneva sprejeli nad vse veličastno. Posamezne vasi so naravnost tekmovale, katera bi priredila lepši in ljubezni-vejši sprejem. Dokaz, da je ljudstvo v župniji dobro in udano katoliški veri. Sprejema Prevzvišenega se je udeležila velika množica Občinstva, med njimi občinski odbor, požarni brambi Šmartno in Paškavas, učiteljstvo z šolsko mladino. Orli in Orlice, Marijina družba itd. Pozdravili so svojega nadpastirja domači župnik g. Presker, župan Steblovnik, predsednica Marijine družbe Šprahman, zastopnika Orlov in Orlic in v imenu šolske mladine u-čenka Ivica Klančnik. Milostljivi vladika je bil nad sprejemom očividno nad vse radosten in je izrekel svojo najlepšo zahvalo in zadovoljnost. Birmanih je bilo nad 200 otrok. — Volitve v občinski zastop, katere bi se morale vršiti dne 10. avgusta, odpadejo, ker je bila vložena samo lista Slovenske ljudske stranke. SLS dobi torej vseh 17 odbornikov, dočim jih je dobila leta 1921 samo II. Napredujemo! Žerjavovi demokrati še vedno goljufajo s svojimi gospodarskimi strankami in listami. Iz gornjegrajske-ga okraja nam poročajo: Kakor povsod po drugod v Slo veniji so ludi v našem okraju zatajili dr. žerjavovi demokratje svoje pravo ime in rinejo med ljudstvo s svojo gospodarsko stranko, ki je pa samo krinka za Žerjavovo. Marsikdo od nerazsodnih je že nasedel tem vsiljivcem in to največ radi tega, ker je po nekaterih občinah nastopila naša stranka pod ločenimi listami SLS in KZ, ali Delavska zveza, Obrtna zveza itd. Zelo priporočljivo bi pač bilo, ako bi naši pristaši v vseh občinah, kjer še liste niso vložene, nastopili pod eno: I firmo: Slov. ljudska stranka. Volitev župana in svetovalcev v okoliški občini j Šmarje pri Jelšah. Za župana okoliške občine je zopet i izvoljen odličen naš pristaš Josip Stoklas, kmet v Dvo-J rn. Občinski svetovalci so: Jecl Matija, čakš Ivan, Bač Mihael in Novak Ivan, sami odločni naši pristaši. Zoper j volitve v tržki občini je zaradi demokratskih nasilj, pri katerih se je zlasti odlikoval domišljavi dalgin H. Šu-! mer, vložen priziv. Pri zopetnih volitvah bo liberalnim j »švindlerjem« tudi v trgu odklenkalo. Pred občinskimi volitvami v Koprivnici. Tukajšnja I občina je sestavila listo pod imenom »vseslovanska de-; lavska stranka«. Porodila se je ta stranka v silno modri j Slavi znanega Maruša, ki še vedno s polno sapo piha v i samostojni rog! Kakor krivični evangeljski hišnik ukazuje dolžniku »Vsedi se hitro in zapiši petdeset, namesto sto« — tako tudi ta mož ukazuje: Vsedi se in podpiši komunistično-samostojno stranko ,ki bode kmetu veliko manj dala, kakor Kmečka zveza. Ata župan, kaj pa, če bode ta lista neveljavna, ker ste izsiljevali podpise!? Ali se res bojite, da bi vas kmeti ne volili več, ker so se že naveličali vaše samostojne sitnosti in modrosti, da se zatekate k delavski stranki!? Drugokrat kaj več! Slavonski razbojnik čaruga, ki je bil obsojen v Osijeku na smrt, je obolel na malariji. Telovaj je zadnje dni zelo shujšal. Proti Čarugi in njegovim tovarišem namerava državno pravdništvo dvignili več nlvili obtožb radi zločinov, ki so se pojavili po končani razpravi in gredo vsi na račun Čaruge in njegovih pajdašev. Bazprava proti Čarugi in tovarišem je stala državo 460 tisoč kron. Ako bo dvignjena nova obtožnica in se bo vršila še ena razprava, bo stal Čaruga in njegova banda ponovnih 460 tisoč kron. Najboljše sredstvo proti kurjim očesom, žuljem in bradavicam je že 35 let v prometu se nahajajoča mast pod imenom »Claven«. Dobiva se v lekarnah in droge-rijah. V Mariboru skladisce: Lekarna Sirak. Centrala: Mr. M. Hrnjak, Sisak (Hrvatsko). 845 Gospodarstvo. KMETIJSKA DELA V MESECU JULIJU. V splošnem in pri živini. Pripravimo skedenj za mla-; tev in žitnice za pohranitev žita. En mlatič namlati i;a i dan 1/4 do 2 hI žita. Z mlatilnico mlatimo ceneje in hit-! reje. Mlatilnice je čistiti in mazati s strojnim oljem, da | jih ohranimo v dobrem stanjd. Ob napornem delu in hucfci I vročini ne zavživajmo preveč alkoholnih pijač, ker bi to lahko imelo smrtne posledice vsled solnčarice. Najpri-; kladnejša jedila poleti so močnata jedila, sočivje, saidje j in zelenjava. Kopajmo se v toplih dneh v potočnici, kar j osvežuje telo in krepi zdravje v znatni meri. Skrajno ne I prijetno je stati v bližini človeka, ki si ne umiva svojega potnega obraza in svojih petnih nog. Govede in konj ne gonimo na prehudo vročino ter j jih kopajmo, ako imamo za to primerno mesto. Pazimo, da ; imajo svinje in perutnina zmirom dovolj sveže pitne vode. 1 Prehod od materinega mleka na drugo hrano pri mladih | živalih se naj izvrši previdno in počasi, da preveč ne ; zmršavijo in v rasti ne zaostanejo. Pomnimo, da nežen ; želodec pri mladih živalih ne more prebaviti tiste surove, vlaknaste krme, katar želodec starejše živine. Zategadelj je teletom po odstavitvi od mater pokladati razen zelene ali suhe krme tudi nekoliko otrobov, pujskom pa lažje i prebavljiva krmila, kakor kuhano zelenje, kuhan krompir ! in mrkev ter posneto mleko. Deteljo je dajati pujskom le : samo kot nameček. i Gob če v lesu najde se veliko, slabo vino pokaže sliko; pa na njivi snopje bode klilo, na Medardovo če je rosilo. V vinogradu. Povezujmo poganjke vinske trte, ki s® na novo vzrastli, da se ne nagibljejo na sosedne trte in ne ovirajo drugih opravil v vinogradu. Škropimo v tretjič, ako obstoja nevarnost, da bi se vsled neugodnega vremena pojavile trtne bolezni, peronospora in oidij. Na T 00 i vode vzamemo 1 % kg modre galice in raztopino pomešamo z apnom (nevtraliziramo). Apna je zadosti, ko postane beli lakmusov papir lepo rudeč, ako ga pomočimo v tekočino, ki je v tem slučaju višnjevo-modra. Ako hočemo škropili obenem tudi proti oidiju, tedaj pridenemo raztopin K modre galice in sicer, ko je že gotova, 2 kg salojidina na 300 litrov raztopine. Če žveplamo proti oidiju z žveplenim prahom, tedaj storimo dobro, ako pridenemo tudi bakreni prah (zdrobljeno modro galico), kar nadomestuje posebno škropljenje preti peronospori ter proti pikcu. Pokončujmo grozdnega sukača, ako se je pojavil v večjih množinah z raztopino 3 kg mazavega mila in W kg mrčesnega praška na 100 litrov vode. V tem slučaju škropimo z razpršalnikom posebne vrste, ki oddaje močen tanek curek na gnezda. Gosenice grozdnega sukača zatirajo prav dobro tudi otroci, ako jih s priostrenimi kliniki pobirajo iz razcvetja in jagod. V drugi polovici julija je treba kopati tretjo kop. S tem pospešimo rast lesa v mlajših nasadih, v Hodnih vinogradih pa mehčanje in zoritev grozdja. V plitvo zrahljanih in plevela prostih vino gradih ne plesni grozdje tako rado, kakor v zanemarjenih. in s travo poraščenih in nevarnost peronospore je mnogo manjša, če smo icpravili drugo in tretjo kop ob lepem vremenu. V sadonosniku. V mladih sadovnjakih odstranjujmo t. ostrim nožem poganjke, ki včasih zelo bohotno rastejo -po deblu in iz divjaka pri tleh. To storimo sedaj tem lažje, ker je senioi -pod drevjem pokošeno in imamo priliko pregledati mlado drevje od vrha do tal, ne da bi delali škodo po travi. Da moremo odstraniti divje poganjke iz tal, je treba zemljo nekoliko odkopati. Pri tej priliki prerahljaj-mo tudi nekoliko drevesni kiolobar, kar je za uspešno rasi: mladega drevja, kakor smo že omenili pri kmetijskih delih v mesecu aprilu, velike važnosti. V drevesnici prikraj-šujmo stranske in ojačevalne poganjke po deblu tako, da ■dobimo na jesen golo deblo s 4—5 vejicami kot nicsitelji-cami bodoče drevesne krone. Napačno bi bilo, odstraniti te poganjke vse hkrati in poprej, ker bi ostalo drevesce na ta način šibko in rane bi ne mogle zaceliti. Kcncem julija je treba misliti na okulacijo. Pregledajmo divjake in porežimo vse poganjke, ki so morebiti vzrastli iz debelca do 15 cm višine od zemlje. Drugih poganjkov ne prikrajšujmo, ker bi škodovalo. Z okopavanjem ob suhem vremenu dosežemo, da se bedo lupili vsi divjaki, ki jih mislimo avgusta očeslati. Pobirajmo odpadlo piškavo sadje sproti in ga pokuhajmo svinjam. Na ta način zatiramo najuspešnejše jabolčnega tončiča, ki spada med največje škodljivce naših sadonosnitocv. Na polju in travnikih. Žanjemo zimski ječmen, rž in pšenico. Z žetvijo je začeti, ko se v zrnu ne pokaže več noben sok, ako ga upognemo čez nohet. Če čakamo predolgo, nam mnogo najlepšega zrnja pri spravljanju izpade, pri prezgodnji žetvi pa dobimo manjši pridelek in slabo seme. Strn je plitvo podorati, da lažje strohni. Zato pa je jesensko brazdo orati tem globlje. Požeto žito sušim« na njivah ali pa v kozolcih. Kjer se je bati deževnega vremena, se kozolci prav dobro izplačajo, četudi stanejo precej denarja. Na strnišče je posejati ajdo ali repo. Kdlcr še v juliju na travniku kosi, ni dober gospodar. Pokošene travnike v bližini potokov je dobro precurljati S potočmeo, kar zelo pospeši rast otave, zlasti v sušnih letinah. Namakanje nadomestuje deloma tudi gnojenje. Na vrtu. Sejemo redkev in endivijo. Okcpavajmo zelje, ohrovt, kolerabo, karfijol, kumare, buče in drugo. Za kakih 14 do 21 dni po prvem okapanju je okopavati vdru-gič. Stebelca je osipati do prvega lista, zlasti stebelca dolgonogih rastlin, katerih pri sajenju nismic pokrili z zemljo. Ne Težimo zeli od šalote, češnja in čebule, ker služi za asimilacijo in razvoj gomoljev. Čemu segati po zeli teh rastlin, ker so gomolji to, kar rabimo za kuhinjo! Zadostuje, če zel samo upognemo, s čemur pospešimo debe ijenje gomoljev. Kumare in buče je v primerni dolžini pritrditi z lesenimi klinci na zemljo. Na ta način dosežemo boljšia prehrano rastlin v sušnih letinah. Kumar ne silimo kvišku na kole ali na ogrodja ¡iz lat, razen španske kumare plezavke, ki ima svojstvo plezati. Izjemoma je to storiti samo v deževnih letinah in vlažnih tleh, ko se je bati, da bi sadeži vsled prevelike mokrote segnili. V kleti. Okna je odpirati samo ponoči, da ohranim1» v kleti enakomerno toploto. Sodi naj bodo zmirom do vrha napolnjeni in dobro zadelani, ker se mlada vino sedaj najrajše pokvari. Paziti je tudi, da ne rjave obroči in ne močijo čepi. Natege in čašice je po uporabi vselej oplak-niti s čisto vodo. Sploh je največja snaga, zlasti v vročem poletnem času zelo na mestu. V čebelnjaku. Rojenje je treba prekiniti z uničeva--njem mladih matic, ker pozni roji ne nanosijo dovolj medu za zimo. Slabe roje je združevati in nadštevilne trote ubijati, da dobimo več medu, ki ga morejo čebele nadomestiti ob cvetu ajde. Gorkote v juliju ne straši se, pekiočih žarkov se lenuh boji, in dela trdega ne plaši se, četudi čelo tvoje se znoji. Na polju glej, zlati se in zori pšenično zrno in rženi klas; iz vinskih goric sem pa mi ari «* ter vabi k tretji kopi pevcev glas. Vekoslav Štampar, ekonom. Vinogradniki, pozor! Žveplanje trsja s finim žveplom zoper plesnobo je uspešno le tedaj, ako je ob času tega dela stanovitno, lepo vreme. Sedanje deževno vreme pa ovira učinkovanje žvepljanja. K sreči nam je v novejšem času na razpolago takoimenovano kolodialno žveplo, ki se prodaja pod imenom »Sulikol«. To stro-kovnjaško preizkušeno sredstvo se uporablja uspešno tudi pri manj ugodnem vremenu. Vrhutega se lahko primeša galičnoapneni raztopini; zatira, oziroma preprečuje se torej nastop peronospore in plesnobe na ta način ob enem. Na 1 hI galično apnenega škropiva se računa 50 gramov »Sulikola«, ki ga preje razredčimo v par litrih vode in potem dobro primešamo „..ropivu. — Ako pa vzamemo na 1 hI 100 gramov »Sulika« je učinek še boljši. Seveda je treba škropljenje izvršili skrbno. Grozdje mora biti fino poškropljeno, sicer je izdatek za »Sulikol« odveč. Fino poškropiti se mora pa grozdje itak že radi peronospore. Površno delo ne zabrani ne peronospore, ne plesnobe. »Sulikol« se prodaja v steklenicah po 50 in 100 gramov. Cena mu je 18, oziroma 30 dinarjev. Dobi se pa pri Kmetijski družbi v Ljubljani in v drogerijah. Ako ni več potrebno škropiti proti pe-ronospori, pač je obramba proti plesnobi še umestna, tedaj se lahko škropi grozdje s »Sulikolom« samim. V tem slučaju se vzame namesto galičnoapnene zmesi ista množina vode. V tem zadnjem primeru je pri lepem toplem vremenu žveplanje s finim žveplom sicer hitreje in ceneje izvršeno, osobito tam, kjer je treba vodo do-našati ali dovažati od daleč; ali pri neugodnem hladnem vremenu je pa vendarle raba »Sulikola« uspešnejša. — Merodajni krogi na deželi bi naj opozorili vinogradnike na to novo sredstvo, da jih na ta način obvarujejo škode, ki jim preti vsled nastopa plesnobe na grozdju. Starodavni sejmi pri Sv. Ani v Slov. gor. se zopet otvorijo in so 17. julija in 14. septembra. Vabi se na obilen obisk teh sejmov. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne : 4. t. m. se je pripeljalo 236 svinj, 6 koz in 4 ovce, cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 200 —225 din., 7—9 tednov 275—300 din., 3—4 mesece 400—625 din., 5—7 mesece 750—900 din., 8—10 mesecev 1000—1250 din., 1 kg žive teže 15—16.25 din., 1 kg mrtve teže 17.50—21.25 din., koza komad 225—250 din., ovce komad 187.50—200 din. Mariborsko sejmsko poročilo. Prignalo se je: 8 konj, 9 bikov, 280 volov, 411 krav in 14 telet. Skupaj 722 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu dne 8. julija 1924 so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od 13—13.50 D, poldebeli voli 11—12.50, plemenski voli 8.25—10.50, biki za klanje 10—12.25, klavne krave debele 9.75—11.25, plemenske krave 8.75 do 9.50, krave za klobasarje 7.25—8.75, molzne krave 8.75—9.75, breje krave 8.75—9.75, mlada živina 10—14. Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso 1. 25—27 D, II. 22—24. Meso bikov, krav, telic 19—21. Telečje meso 1. 25—28, II. 21—24. Svinjsko meso sveže 22.50—35 D. Tržne cene v Mariboru. V Mariboru stane 1 kg govejega mesa I. 25—27 D, II. 22—24, III. 19—21. Teleti-na I. je po 25—28 D, II. 19—24. Svinjsko meso je po 22.50—35 D. Konjsko meso: 1 kg I. 14—17, II. 10—15. Kože: 1 komad konjske kože 150—225, 1 kg goveje kože 15—20, telečje 30—32.50, svinjske 12.50, gornjega usnja 110—140, podplatov 90—120. Perutnina: 1 majhen piščanec 15, večji 30, kokoš 37—50, raca 40, gos 80—100, puran 120, domači zajec majhen 15, večji 50. Žito: 1 kg pšenice 3.50, rži 3.50, ječmena 3, ovsa 2—2.75, koruze 3, prosa 3.50, ajde 3—4, fižola 5—7, leče 14. Mlevski izdelki: 1 kg pšenične moke št. 0 6, št. 1 5.50, št. 2 5.25, štč 5 5, št. 6 4.50, prosene kaše 7, ješprenja 6, otrobov 2.50, koruzne moke 3.50, koruznega zdroba 4.50, pšenič-nega zdroba 6.50, ajdove moke št. 1 8, št. 2 7. Krma: 1 met. stot sladkega sena 50—60, ovsene slame 40—50. Kurivo: 1 kub. meter trdih drv 200, mehkih 175. Zelenjave: 1 kg salate 1, 1 komad glavnate 1—1.50. 1 komad šturenate 1, 1 komad endivije 1 D. Žitni trg. Vsled izvanredne vročine, ki vlada zadnje čase v Vojvodini in v Slavoniji, se je žetev v teh najrodo-vitnejših naših krajih že pričela. Izgledi za žetev so najboljši in v Vojvodini pričakujejo letos eno najboljših letin, dasi kakovost žita ni ravno izvrstna. Računajo, da se bo ¡pridelalo povprečno na enem katastralnem johu 10 q pše niče. Pri nas v Sloveniji bo pridelek pšenice izboren. Tudi rž dobro kaže. Ječmen se že žanje; iz Vojvodine prihajajo vesti o zelo slabi letini ječmena, kar bo gotovo vplivalo na njegovo ceno, ker ga bodo pivovarne dražje plačevale, kot običajno. Dobro se razvija oves, samo da ga je letos veliko manj zasejanega, kot druga leta. Padec dinarja se na žitnem trgu dosti ne pozna. Promet je zelo živahen, kupci so pa samo domači trgovci, ki kupujejo koruzo za pasivne kraje, dočim izvoza ni. Cene na svetovnih tržiščih nazadujejo. Posebno so padle cene v Čeho-slovaški,-ki je bila dosedaj glavni naš odjemalec. Na na-daljn; obstoj naše izvozne trgovine na Čehoslovaško pa pripravlja ta država še hujši atentat. Na zahtevo agrarne stranke namerava uvesti visoko carino na 'voženo žito, da na ta način zaščiti svoje poljedelstvo. Z uvedbo te carine bi Čehoslovaška uvoz našega žita onemogočila, ker našim poljedelcem ne bo mogoče cene tako znižati. Naša država bi uvedbo take carine lahko preprečila z enakimi merami, ker mi uvažamo iz Češke mnogo več blaga, industrijskih izdelkov itd., kot pa Čehi iz naše države. — Radi pomanjkanja izvoza se cene žitu niso dosti spreminjale. Moka nularica se prodaja v Bački in v Banatu po 465 do 485 din. za 100 kg. Nekaj kmetov je prodalo že novo pšenico v snopu, vendar cene niso določene. Koruza se v Bački prodaja po 230 do 235 din., v Zagrebu pa po 265 do 275 din. Oves se prodaja po 280 do 330 } dinarjev. < IX. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo. Žatec, ČSR, 1. julija 1924. Ko smo si natančno ogledali stanje vseh nasadov našega ¡okoliša, lahko rečemo, da je stanje vobče zadovoljivo in da lahko računamo z dobro letino. Skoro vse rastline so dorasle do vrha drogov, oziroma žic, so bujne rasti, in imajo mnogo panog. Hmeljišča so podobna temnim gozdovom. Barva listov je svetlo-zelena, rastlina je brez mrčesa. V nekaterih nasadih se že vidijo ' cvetni popki. Le mali del vseh nasadov je v toliko zaostal, ' da je rastlina šele do K drogov dospela, vendar je pa tudi popolnoma zdrava. Dne 28. junija je toča v nekaterih lobčinah Goldbach doline povzročila precejšnjo škodo. Začetkoma meseca junija se je prikazala aphis muha, katera je pa izginila brez vidnih posledic. Sedaj izvršujejo hme- ; ljarji zadnja dela v "hmeljiščih. Množina letošnjega pridelka je ¡odvisna od vremena meseca julija. Rabili bi posebno tople noči, da bi rastlina nastavila obilo cvetnih popkov. Vobče se lahko reče, da je letos rastlina v razvoju za 14 dni naprej, kajti v normalnih letih jo nismo imeli 1. julija že do vrha drogov. — Na hmeljskem trgu je postalo mirno. Dne 23. m. m. se je prodalo 30 bal hmelja po 6900—7050 oK za 50 kg. Od navedenega dneva so pa cene le nominelne. — Savez hmeljarskih društev. Vrednost denarja. Dolar stane 83—84 D. za 100 avstrijskih kron je plačati 0.12, za 100 čeških kron 245, za 100 francoskih frankov 422—423, in za 100 laških lir 360 D. V Curihu znaša vrednost dinarja 6.67 centimov. Saloidin za pokončavanje trne plesnobe oidija iu ! najboljša umetna gnojila za jaro žito, ajdo, repo itd. oddaja po najnižji ceni Z. Tonejc, Maribor, Aleksandrova cesta 35. 876 3--I Dopisi. Ljutomer. Na veseli gostiji vrlega mladeniča Jožeka Filipič iz Gornjega Krapja, ki se je poročil z mladenko Miciko Farkaš iz Iljaševec, so gosti darovali za Katoliški dom v Ljutomeru 142 dinarjev in za zgradbo nove bolnice usmiljenih bratov 140 dinarjev. Vsem iskren Bog plačaj!, novemu paru pa obilo sreče na pot življenja! Št. Jur ob juž. železnici. Na ženitnini Trezike Grač-ner v Kranjčici in Ivana Trebovc. iz Proseniškega so veseli svatje in gostje nabrali za mariborske bogoslovce 315.80 K. Novoporočencema pa želimo obilo sreče in blagoslova. Petrovče. Ob priliki izvolitve g. Korena za zopet-nega župana lepe petrovške župnije so darovali zavedni pristaši, zbrani v veseli družbi 480 K za volilni foncF Slov. ljudske stranke. S,'avno p. n. občinstvo se opozarja, da upravništvo odgovarja v oglasnih zadevah samo takrat, ako je priložena poštnina za odgovor. Vsa pisma brez poštnine gredo v koš brez odgovora. MALA OZNANILA. dčenca za špecerijsko stroko sprejme veletrgovina Miloš Oset Maribor. 812 3—1 Žagar se sprejme takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Josip Sern-ko, Rače. 852 3—1 Hlapca h konjem za težko vo žnjo z mesečno plačo po 1400 Kron pri prosti hrani, sprejme lprava posestev ljubljanske Škofije Marijingrad, pošta Mozirje. 847 2-i Išče se posestvo v mariborski okolici v najem na polovico ali proti plačilu. Naslov v uprav-ništvu. 853 2-1 Proda se radi takojšnje selitve gospodarja vzorno posestvo, obstoječe iz zidane in opeko krite hiše, gospodarskega poslopja .n osem oralov zemljišča. Posestvo se nahaja v lepem trgu v Sav. dolini m je zelo pripravno za hmeljarstvo. Dopise je oošiljati na Anton Poznič, Li-beliče prf Dravogradu, kjer se poizvejo natančni podatki. 805 Čresla vsako množino smrekovo, zdravo, suho letošnjo kupuje f. Lampreht, izvoz lesa, Maribor Slomškov trg 16. 811 3-1 Krojači in krojačice! Izdeluješ po poljubnih modelih po meri vsakovrstne kroje (muštre) za dame in gospode. Knafelj Aloj* zij, strokovni učitelj za krojaštvo, Ljubljana, Križevniška ulica 2, I. nadstr. 841 2—1 Proda se hrastova preša v dobrem stanu. Cene 8000 dinarjev Anton Čuček, Žitnice, pošta Sv. Ana v Slov. gov. 871 Hišnega hlapca, pridnega in zanesljivega, za dve kravi in drugo delo, sprejme Ivan Jauš-nik, Sp. Sv. Kungota pri Mariboru. 868 1—1 Učonec, 16 do 18 let star, se takoj sprejme pri usnjarju Antonu Marčič, Slov. Bistrica. Za hrano in obleko se bode skrbelo. 866 3—1 Pošteno dekle ir. dežele s spričevalom gospodinjskega tečaja išče primernega mesta, Iyer bi se urila tudi v kuhinji. Naslov v upravništvu. S5^ Viničarska družina, 3 do 5 delovnih moči se sprejme v jeseni 1924. Gorica meri približno 3'/a orale Viničar ima med drugimi dohodki tudi užitek 1'/« orala njive. Glede podrobnosti naj se obrneio prosilci na gospoda Jurja Novaka v Libanji pri Ormožu. 867 2—r Majhno gospodarsko poslopje se proda. Studenci pri Maribora, Dr. Krekova cesta 32 a. 872 „Satan" najnovejši aparat ea klepanje in brušenje kos naročite takoj pri Ivanu Savnik Kranj. Cena 1 komad 60 — D. Trgovci znaten popust. 747 Brusimo v Celju britve, škarje, j nože itd. Nova elektr brusarna v brivnici Koštomaj, Prešernova ulica 19. 751 5—i Gotove moške obleke, perilo za moške in ženske, moške hlače in delavske obleke kakor tudi vse drugo manufakturno blago od najceneiše do najfinejše vrste, nadalje goto oe obleke za birmance kupite v trgovini F. Starčič, Maribor, Vetrinjska u-lica št. 15. 715 Prostovoljna dražba. V Št. Jurju ob juž. žel., na zgornji strani trga, zraven cerkve Botričnica, ob cesti stoji hiša, zidana, z opeko krite, z dvemi kletmi, tremi sobami, kuhinjo, ieoim vrtom in sadonosnikom. Hiša je pripravna za vpokojenca ali rokodelca. Dražba se vrši na licu mesta 27. iulija, ob 10. uri, NajmanjSa ponudba: 5O.OOO kron. Marija Pelko. 873 2—1 Vajenca za črevljarski obrt sprejme Ivan Černko, črevljar, Selnica ob Muri, pošta Št. Ilj v Slov. gor- 864 Samostojen kolar išče delo na dobrem kraju brez konkurence. Jakob Kokošinek, Farna vas, Pre valje. 859 Za nagrobne spomenike izdeluje najlepše sline po fotogra-fijah v originalni izpeljavi na i porcelanu izvanredne trpežnosti; znani umetniški zavod Anton. Hofmana, Karlovivuri (Ksrls-: bad), ustanovljeno leta 188O.! Naročila pri Informacijskem biro »Marstan«, Maribor, kjer) so tudi ceniki na raipolago. 8i9 j Dobro ohranjen šivalni stroj Singer Centralbombin se proda pri Mariji Perko, Zgornji Žer-javci, Sv. Lenart v SI. g. 858 600 hI posode iz hrastovega ska-lanega lesa od 18o do 17OO litrov in naprej, proda Franc Zoreč, sodar, Breg pri Ptuju. 882 Kdor hoče kupiti ali prodati kakšno lepo posestvo aai se zglasi pri Josipu Grošl, Ore hova vas 5i, p. Slivnica pri Mariboru. 880 VlMegradBikt p«xeil N» »ha cepljeae trte «® na p rada J i« •Icer najrvdovituejie vr«te. ▼ salogi je ▼kareainieni iiv-fak Riparia portalia in Gfithe it 0. Kdor »i želi naročiti lepe In mačne tre ca ivoj viiiagrai na] se takoj «glasi ostmeoe ali pismena pri Francu Slod-■jak, trtničpr, paita Jnriiaci pri Ptuju. Trte ee dobijo pa oajb»li nizki ceni. Za »dgsver na) prileti ■aamka. IBM Lepo majhno posestvo, primerno za letovišče, upokojence, rokodelce itd. se preda. Naslov: Sp. Hoče 46 883 Posojilnica v Slatini pri Sv. Križu vabi vse člane na redni letni občni zbor v nedeljo, dne 20. julija 1924, ob 3. uri pop. v Društvenem domu. Spored isti, j kakor naznanjen v Slov. Gosdo-j darju dne 12. junija na str. 6. • ; Ako ob tej un ne bo zadosti 1 članov, se vrši pol ure pozneje ! občni zbor ob vsaki udeležbi, i 881 Načelstvo. ličem službo mlinarja na večji ali manjši mlin, ga vzameir tudi v najem. Naslov v uprav-' ništvu. 884 2-i \ Širite list! V novi obleki aamreč ▼ rjavo-modro-beli etiketi eedef v prometa demo preizkušeni k prfljobijeal »Pmk Ti i FRANCKO V j karri prideta*« ▼ nbof8k& V verstvo proti peaaredbam m aa tej aort etiketi posebno hctičejo glavna obeležja, mmroS« ime »Fraarck« in »karoi mlinček«. — »F.eri i FRANCK i z mlinčkom« Je kavi tako potreben, kako? začimba juhi. — . : ' ..... m2 tovarna poljedelskih strojev, l!varna železa in kovin mm. /*ad Farič Franjo, Maribor, Levstikova ul. 9. Izdeluje in pošilja: mlatilnice, slamoreznice, sadne mline (najboljši sistem Dangl), reporeznice, vetrenjače, viteljne, lastnega izdelka po brezkonkurenčsi ceni. Dobavi razne strojne dele vseh vrst po vzorcih ali risbah. Dobavi razne dele polnojarmenikov (Vollgatter). Prevzame poprave polnojarmenikov in strojev za izdelanje lesa. Litinasti in kovinasti odlivki po lastnih vzorcih ali risbah. 879 : Ne zamudite : kupiti po čudovito niifcOi aenah došlo manufnktur*o blago, kakor: kretone, dru» k«, tiskovino, volneno blatfo ca moške in ženske oblek«, svilene rute ter vse d raj;» potrebščin« pri tvrdki Martin Ima Konjic«, Slove»??* Rudečico, soIrčie peie in vse nečistosti v obrazu prežene pri dnevni uporabi prav temeljito edinole Roini iMfll Cena io-— Din. Lekarna „pri Z&aMrca" Karol WoSf, Maribor. Gosposka ulica 12. Mlad mlinar, oženjen se takoj sorejme Stanovanje je poleg. Vpraša se pri g. Lacij, Pekre pošta Limbuš pri Mariboru, 875 2-1 Prodam takoj dve mali posestvi deset minut od Sv. Martina. Alojz Meiniager, Vurberg št. 17 877 Zmožen kovaški mojster, kateri ssm prs delu pomaga in ki je dobro vešč v vieh kovaških delih, kakor sestavljanju stroj rv in vozov, napravljanju klešč, litju lerišč in strojnem ključavničarstvu, išče radi spremembe namestitve. Ponudoe na upravo lista pod »Zmožen kovaški mojster 995«. 878 Stalno službo išče pošten, trezen kmečki fant, poštenih sta-rišev, zdrav ia močan, vešč vseh kmečkih, gospodarskih in vinogradskih del. Ponudbe na upravo pod »Primorec«. 874 2-1 Sake gobe, brinjevo olje in fižol kupuje po naj višjih dnevnih cenah ter prosi za povzorjene ponudbe tvrdka Fr. Sire, Kranj 87O 26—1 f Zelo lepi travnik, okoli 3»/, 1 orala, nepokošen v Pesniški i dolini, se proda. Več v upravi. f 869 3-1 Posestvo. 8 oralov, se proda v Zg Dobrenju št. 111, p. Sv. lil v Slov. gor. 865 Vse poljedelske stroie in pluge dobavlja po zmernih cenah Tovaraiška zaiaia poljedelskih straiev F. Smol«, Sv. Jarii ob již. žel. 1 (Mlatilnice za ročni in viteljni pogon 10.500 K.) Pazite na razliko aied kožnimi potplati in Palma Kaačuk potplatl In petami. Prednosti proti kožnimi potplati »o večja trajnost in vzdržljivost čevljev, elastična §n ugodna hoja, ter nizka cena. Zahtevajte edino Je »Palma«. t'r.x Mofifrenlki za birmo ai najpriprostejše do najfinejše vezave se dobivajo v iajigarni in trgovini s papirjem na debelo in na drobne Gorič*r & Leskovšek, Celje Irfoveem in preprodajalcem znaten popust — Zahtevajte zbirke 20 do 30 knjig za poskušnjo proti povzetju. Suhe gobe v vseh največjih in najmanjših množinah kupuje in plačuje j po najvišji dnevni ceni J Franc Madlk. ««liki Medalja. Nakupovalce prosim za ponudbe. 833 2—1 \ Pepéete in Tinček. Pepček in Tinček iz šole gresta, ter si med potoma nekaj povesta, Pepček Tinetu veselo novico pove, da šel z mamo v trgovino k „Drojeniku v Celje" je. Po kaj ? ga vpraša Tine vljudno, po obleko za birmo, dokler ni še zamudno, ker le tam se da tako poceni kupiti, da zamorem namesto ene dve obleki nositi ! Vremenski preroki. Zabozdravalk dr.med.univ.Oimar Dernjaž se je preselil iz Gregorčičeve ulice 14 v Stolno ulico l-II. in ordinira od 8. do 12. in 2. do 5. ure. Zdravilni zavod Vila dr. Peinlk, «travniška penzija, Rogaška Slatina. Vodilni zdravnik dr. Pečnik sprejema celo leto, tudi po zimi, bolj lahko bolne : na zdravljenje v zavod, sprejema v Rogaški Slatini bol- 1 9 nAce in daje informacije. 820 | Če z ledom ti streho razbil je Matija, pa v R a č j u opeko ti nudi Zofija. Ob Jurju če zebe te v strgani koči, opeko ti vRačju si urno naroči. Če Filip dal kmetu prehladno je vreme, kmet urno naj v R a č j u opeke si vzeme. THE REX CO, Gradišče 100. LJUBLJANA Gradišfte 100, Telefon It 168 int — Ustanovljeno lü Specij&lna trgovina prvovrstnih pisalnih in kopirnih strojev, razmso* ževalnih aparatov in raznovrstnih pisarniških §0» trebr,čin. Pisalni stroji zaa obroke I Tvrdka R. Nipič In drug, d. z o. z. naznanja svojim p. n. odjemalcem, da se je s 1. julijem 1924 preselila s svojimi poslovnimi lokali iz Slovenske ulice št. 20 v Trubarjevo ulico št. 4 in se je združila s I. jugoslov. inž. Eksportnim podjetjem inž. Rudolf Pečlina. Priporoča se za napeljavo »Toplodarov« in dobavo drugih kovinastih predmetov. 808 Dne 26. junija 1924 so podpisanemu pogorela vse poslopja z vsebino vred. Zavarovan sem bil, kakor po večini vsi posestniki v našem slovenjebistriškem okraju, pri zavarovalni družbi »Jugoslavija«. Imenovana družba je cenila škodo takoj in v mojo popolno zadovoljnost vsled česar ji izrekam tem potom svojo najlepšo zahvalo. Leskovec, dne 3. julija 1924. Pliberšek Franc. Trievlaa z mešaaloi ii barvarski« blagom Hlbiii Čeh, Maribor, Koroška tasta 9 „Pri keetiT ima vedno sveže blago po najnižjih cenah. E 156/24-7 Draiben! oklic. Dne 19. julija 1924, predpoldne ob 10. uri lx> pri podpisanem sodišču v sobi št. 10. dražba nepremičninske polovice zemljiščna knjiga Župetinci, vi. št. 59, cenilna vrednost: 11.853 D 25 p, vrednost pri-tikline: 505 D 50 p, najmanjši ponudek 8.239 — D. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je o-glasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno aoAftča Sv. Lenart * Star. gor, dne 17. junija 1924. 842 3—1 no, (epo in poceni su k ne in kaiugam, hlačevino, cefir, tiskanim» (druk) platno, volneno blago in vso manufakturno robo kopite edino v veletrgovini R. Stermecki, Celje. Kdor ne verjame, naj se sam prepriča. Zaloga velikanska. Trgovci engros cene. Cenik zastonj. fis mmmm ■ Prva livaroa zvonov v! s Mariboru, ki je t popolnem obrata. IVAN SEVE VELENJE. i 799 iliiiigillgJiliJllii Ena steklenica Elzafiulda nadomesti 3 steklenice francoskega žganja! Vsebina to naredil Denar naSoiite nalbolil« pri naivinitii« SaodnieStaierski ljudski aoseiiinlci r.z.zn, z. v Maribora, Stolna ulica št. 6, ki obrestuje hranilne vloge po 8% -10% oziroma po dogovoru. w ♦ nove, iz klanega slavonskega hrasta, vsakovrstne velikosti, trpežnega in ličnega ročnega izdelka, kakor tu- i di že rabljene stare, za takojšnjo uporabo, ima vedno v zalogi po najnižjih cenah Sodarsl;a zadruga v Tacunju pošta Št. Vid nad Ljubljano. 345 5—1 iiSllialiiilfiilfiil Dobro in poceni se kupi v pošteni domači trgovini vsakovrstno blago, špecerija in prodaš najdražje svoje domače pridelke kakor: jajca, lepe tele suhe gobe, kumno in janež, katere pridelke se zamenja tudi za raznovrstno blago edinole najbolje v trgovini IN2. I. & H. BOHL MARIBOB j Motherjeva ulica 15, Ustanovljeno od Joh. Deczel ■rnrnnu--------n»i»mmi»n«-»umu IMIMM..H I m .imiiM.11—1———n«W Cenjenemu občinstvu si dovoljuiemo naznaniti, da smo izven naše že obstoječe Najboljši materijah ' ENGROS trgovine otvorili tudi DETAILNO trgovino galanterije, trikotaže, mode Najnižje cene! j 'n drobnerije ter vseh potrebščin za šivilje in krojače Dosedaj po vojni nad 100.000 Maribor, Aleksandrova cesta 23, kg izdelovanih. j i kjer nudimo vsem cenjenim odjemalcem prvovrstno blago teh strok po najnižjih Mnogo priznanj! j Cfinah Za cenjeni poset se priporoča 795 5—2 Obiščite novo tovarno v i -r~• u .-« . -m.jm" • ■■ w(iaspari «fc Fanmger, Maribor. Molju, Motherjeva nlica št. II __w in prepričate se o kakovosti naših izdelkov! UES1911SJ ▼ ■i: Starorenomirano, najfinejše, zajamčeno pristno, sedovine prosto one znamke ^ICfOlta" postzav. dobavlja vsaki čas in v vsaki količin samo na veleod- jemalce, /oziroma trgovce oljarna Albert I tiger, SI. Bistrica. Zastopstvo: FRANC OULDA, Maribor. i Sestava Fellerjevega Elsafluida iz najmočnejših esencev zdravilnih zelišč, cvetja, korenin in listja 1 z najfinešim destilatom žganja je že čez 25 let vzrok zahvalnosti nebroj ljudi v vseh delih sveta, ■ ker jim kakor dober prijatelj v težkih dneh bolečine prežene. Imate bolečine v udih ? V hrbtu ? Zobobol? Nahod? Ste slabi, prenapeti, izmučeni in preveč občutljivi ? Želite dober kosmetikum za zobe, zobno meso, lice, glavo? Ali želite v vseh priložnostih imeti zanesljivo sredstvo pri hiši? Poskusite pravi Fellerjev Elsafluid! Kmalu bo- r dete rekli tudi vi: To je najbolje, kar sem kedaj okušal! j Je veliko močnejši in izdatnejši kot francosko žganje In najboljše -i «redstvo te vrste. V vseh dotičnih poslovnicah zahtevajte samo ; pravi Elsafluid od lekarnarja Feiler. S pakovanjem in poštnino stane, če se pošlje denar naprej ali po povzetju: 3 dvojnate aH l specljalna steklenica 24 dinarjev, 12 dvojnatih ali 4 specijalne steklenice 85 dinarjev, 24 dvojnatih ali 8 špečijalmh steklenic 151 dinarjev, 36 dvojnatih ali špecijajnih steklenic 2i4 dinar. Kot primot: Elza-obliž zoper kurja očesa 4 dinarje in 6 dinarjev; Elza-mentolni črtniki 7 dinarjev; Elza-ribj« j olje 20 dinarjev; Elza-voda za usta 12 dinarjev; Elza-kolon-ska voda 15 dinarjev; Elza-šumski miris^a sobo 15 5idnar- i jev; Glycerin 4.80 dinarjev in 18 dinarjev; Lysol, Lyso-form 25 dinarjev; Kineški čaj od 2 dinarja dalje; original- , no Radikum francosko žganje velika steklenica 15 dinarjev; Elza-mrčesni prašek 10 dinarjev; strup za podgane in j miši 8 dinarjev. Za primot se pakovanje in poštnina po-sebejo računa. Na te cene se računa sedaj še 10% doplatka. Adre-sirati natančno: EUGEN V. FELLER, lekarnar, STU-BICA DONJA, Elzatrg št. 341, Hrvatsko. KSMIBI i LJUDSKA POSOJILNICA V CELJU S registrovana zadruga z neomejeno zaveij (poprej pri Belem volu) 1 se ie preselila 1. junija 1924 v svojo hišo na Cankarjevi ulici it. 4 swr pritlitno poleg davkarije. Pri Ljudski posojilnici je najvarnejše naložen denar in se obrestuje najugodneje. 748 ,3 _4 IHlIiiffiHllffllllllli (■■1 (lil fin m Zbirni oglas Oglasne^" zavoda Fran Voršiča naslednik, i : Maribor, Slomškov trg 16. ran mm iiii fgii Preselitev poslovnih prostor o Slavenska amerikanska petrolejska družba z o. z., Maribor. Čast narn je, obvestiti s tem p. n. občinstvo, da smo z 1. julijem 1924 premestili svoje dosedanje poslovne prostore, ki so se nahajali doslej v Slovenski ulici št. 2, na Trg svobode št. 3 (Pugljeva hiša) Prosimo torej p. n. občinstvo, da izvoli vzeti to preselitev primerno na znanje in nam izkazati oziroma ohraniti tudi v bodoče svoje dosedanje zaupanje in naklonjenost. — V tem pričakovanju beležimo z odličnim spoštovanjem Slavenska amerikanska petrolejska družba z o. z., Maribor Telefon št 10. Trg svobode it. 3 (Pugljeva fiiša) (prej: Slovenska ulica št. 2.) Telefon št. 10. m il m na na mm na mm na mm mm mm na mm na mm na Tiskajte sami! 1 j „BÄI^O NIT v5V\ ------- se ^deluje v vseh poljubnih dimenzijah in barvah. VcvV Dolgoletno jamstvo jamči za izborno kakovost. { /¿T/ % »Salonit« je za pokrivanje streh in izoliranje f • ' | sten Proti vl&& najboljši materijal sedanjosti, /ifj^frV / h./ katen se uporablja širom cele Evrope. /tir/ Proračune, cenike, kataloge in navodila pošilja. NTO^eraure brezplačno: 99& JF* U X HC'* d. d. za cement Portland, Ljubljana. j Zastopniki se sprejmejo. 75C Gestetner- Ro t ar y tiskarski stroj za vsakega! irez ziaganja, Brez voščenega papirja. i Zahtevajte, da se Vam brezplačno pokaže! Da Gestetner Ltd. Zagreb, Trg na SaimiSt» broi 1* | Beograd, Zgradba Akademije Nauka. 8i7 10-1 1 Fran Niriipf, Celje WWWWIIItti lllili fffiil'WMBBHBMM8IHgWH— Somišljeniki, širite naše liste! priporoča svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetiljk, ogledal, okvirjev, raznovrstnih šip itd. :fcT&Js©lid.:o.@3š© ceaa.© Isa. točna. poartroižlba« S Prva žebljarska in železoobrtna zadruga v Kropi in Kamni gorici. Ptaaa: žebljarska zadruga, Kropa (Slovenija). Žeblji za normalne Spojke za odre in Telefon interurban: Podnart 9. Brzojavke: Zadruga Kropa. spojne vijaki z maticami, Val -v nato etrcko ipada jct železni izdalki po>sopolh in vabah najceneje ^ 9C Iluitpovftnl ceniki na pazpolago! *9fl ^ Zadružna gospodarska banka Podružnica v Mariboru. Inn** ki tubi nesli njkiliitnli. — liliBli ibrestivioli (lig n knllžln le « likilie nisss ¡zplaia vsako vloao na zahtevo tako] v aotovinl. jI ^Mbloihnl prodajata srafk državna raxradna lotarlla ktil m Kjé Tisk tiskarne sv. Cirila ▼ Mariboru. Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak. Izdaja konzorcij «Slov. Gospodarja.«