1. štev. Poštnina plačana v gotovini. V Ljubljani, soboto 9. januarja 1926. po«™™« aev!|ka Din- Leto Vil GLASILO NARODNO-SOCUAUSTIČNE STRANKE. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, »Narodni dom“, 1. nadstr. — Telefon: štev. 77. Izhaja vsako soboto. Mesečna naročnina: za tuzemstvo 6, za inozemstvo 8 Din. Inserati se računajo po velikosti in so cene v upravi ===== : na razpolago. -.~-;.-rs.-=r=. —^ Volitve v delavsko zbornico. Velika zborovanj© zaupmkov »Združenih neodvisnih delavskih organizacij". V nedeljo dopoldne se je vršilo v salonu restavracije pri »Levu« v Ljubljani sijajno uspelo zborovanje zaupnikov Združenih neodvisnih strokovnih organizacij. Zborovanja so sc udeležili poleg zaupnikov ljubljanskega delavstva tudi številni delegati iz vseh krajev Slovenije. V polno zasedeni dvorani je vladalo veliko navdušenje, ki je dokazovalo potrebo »Neodvisne delavske liste«, kakršne si. želi vse delavstvo; ki je sito politične demagogije in spanja Delavske zbornice, edinega foruma, ki naj zastopa in brani delavske Na zborovanju so poročali k dnevnemu redu: Volitve v Delavsko zbornico tovariša R. Juvan in V. Kravos in ravnatelj OUZD dr. J. Bohinjec. Poročevalci so stvarno razpravljali o vzrokih, ki so dovedli do ustvaritve »Neodvisne delavske liste« in o nalogah, ki jih bodo morali vršiti njeni kandidati v Delavski zbornici, ki se mora po volitvah depolitizirati in privesti k plodnemu delovanju, katero bo prineslo delavstvu one sadove, ki jih od nje upravičeno pričakuje in želi. Poudarjalo se je, da so organizacije, združene na »Neodvisni delavski listi« storile vse. da bi se sporazumele vse strokovne organizacije na eni listi, s čimer bi odpadle vsake volitve in bi se delavstvu prihranile milijonske vsote, ki jih bodo volitve požrle, le vsote bi sc lahko' porabile delavstvu v prid, če ne bi onemogočili sporazuma na eni strani klerikalci in na drugi strani Strokovna komisija, ki so hoteli izzvati volitve, misleč, da jim bo pri volitvah slepo sledilo vse delavstvo in spravilo Delavsko zbornico zopet v roke tistih, ki so do danes sedeli v njej križem rok in spali spanje pravičnega. Delavstva danes občuti nedelavnost Delavske zbornice in se zaveda, da je treba voliti vanjo ljudi, ki razumejo važnosti Delavske zbornice, ki ne more in ne sme biti nič več domena političnih virtuozov, pač pa pravih zastopnikov delavstva, ki sami občutijo vso bedo' in težave delavskega razreda in bodo tudi znali ščititi in zagovarjati njegove interese. Starostno, invalidno in posmrtno zavarovanje, ureditev rudarskega zavarovanja, zavarovanje v ^ slučaju brezposelnosti, zaščita domačega delavstva, zakon o kolektivnih pogodbah, zaščita materinstva, davčna reforma itd., so problemi, ki jih noče načeti nihče, kljub temu, da vedno bolj teže naše delavstvo. Vse to in še več je ostalo nerešeno, ker je delavstvo razcepano, ker se delavski voditelji ba-vijo zgolj z »višjo« politiko, se pljujejo in preklinjajo med seboj, delavstvo, ki jim je doslej zaupalo in jih dvignilo, pa puščajo v nemar. Neobhodno potrebno je, da sc napravi tem nevzdržnim razmeram ko-nec" — Poročila poročevalcev je za-upniški zbor navdušeno sprejel. Zbor zaupnikov je soglasno sprejel te-le resolucije: I. resolucija. Delegati /brani na zaupniškem zboru Združenih neodvisnih delavskih organizacij dne 3. januarja v Ljubljani pozdravljajo volitve v Delavsko zbornico, ker bodo dale e avstvu zakonito izvoljene zastopnike. Pozdravljajo pa tudi vzpostavitev »Neodvisne delavske liste«, na katero so se združilo vse narodno zavedne strokovne organizacije. Volitve v Delavsko zbornico, najvažnejšo delavsko institucijo, morajo postat! mejnik novega strokovnega pokreta. Doslej samo po sebi prepuščeno in teptano delavstvo mora v novi Delavski zbornici dobiti pravo, politično neodvisno, čisto in nesebično zastopnico vsega delavstva. Neodvisna delavska lista, ki zastopa načelo, da bodi Delavska zbornica kot strogo strokovna institucija, popolnoma nepolitična, s| k na(|cla nalogo, da bo potom svojih Izvoljenih zaupnikov zahtevala, da vrši Delavska zbornica v polni meri vse one naloge, ki spadajo v njen delokrog In so danes še nerešene. Teh nalog je nešteto in jih v delovnem programu Neodvisne delavske liste navajamo le nekaj. Izvoljen! zastopniki Neodvisne delavske liste se bodo z vsem svojim vplivom zavzeli za sledeča nerešena in za delavstvo prevalita vprašanja: Uvedbo starostnega, invalidnega in posmrtnega zavarovanja. Preskrba oseb, ki so iz tega zavarovanja izvzete (n. pr. oni nad 70 let stari Itd.).» Ureditev rudarskega zavarovanja. Uvedbo zavarovanja v slučaju brezposelnosti. Dokler tega ni, naj se izvedejo do-lcčfce zakona o zaščiti delavcev In se naj izda pravilnik o podpiranju brezposelnih. Posebno pažnjo bo posvetiti vprašanju zakonite zaščite domačih delavcev. Skrbeti bo za takojšnjo ureditev vseh nerešenih vprašanj, ki se tičejo likvidacij inozemskih zavarovalnih zavodov, kakor tudi ureditev vseh dajatev, do katerih imajo naši državljani v tujih državah pravico. Urediti bo vprašanje inšpekcij dela, zlasti v vprašanju železničarjev in rudarjev, ki jih je izločiti iz kompetence rudarskih oblasti in železniških direkcij in jih priključiti Inšpekciji dela. Eno zelo važnih vprašani bo tudi zavarovanje železničarjev iu njihovih rodbin. Zahtevati bo zakone o kolektivnih pogodbah, o razsodiščih za spore, ki Izvirajo iz delovnih pogodb. Dalje novellzacljo obrt-nesa reda, zlasti v njegovih socijalno političnih določbah, posebno v vprašanju zaščite vajencev. Skrbeti bo za zakon o plačanih delav-skih dopustni"; zakon o ureditvi delovnega razmerja za časa vojaške službe. Z a zakonito Jamstvo stalnosti delovnega razmerja za delavstvo in zasebne nameščence. Tudi sledečim še nerešenim vprašanjem bo posvetil vso pažnjo, kakor n. pr. nove-lizacijl zakona o zaščiti delavcev In efektivno njegovo Izvajanje; ureditev delovnega razmerja služkinj; zahtevati konzu-mentsko zbornico in zakon proti Izkoriščanju s strani kartelov. Zakon o zaščiti materinstva. Davčne reforme, ublažitev davčnih bremen delavcev in nameščencev. Izvedba agrarne reforme s posebnim ozirom na bajtarje-delavcc. Zakon o enakosti Delavske zbornice z drugimi zbornicami. Zakon o pospeševanju ljudske izobrazbe. Zakon o šolah za bolne otroke zlasti za tuberkulozne. Novelizacija zakona o privatnih zavarovalnicah. Novelizacija zakona o trgovskih pomočnikih. Realizacijo rudarskega zakona po modernih socijalnlh zakonih. Tudi bo posvetiti vso pažnjo vprašanju ratifikacij konvencij mednarodnega urada dela in izvedbo re-komandacij tega urada. Neodvisna delavska lista sl je začrtala program bodočega dela v Delavski zbornici iu tvorijo gori navedene zahteve le del tega delovnega programa. Izvoljeni delegati »Neodvisne delavske liste« bodo v novi zbornici polagali vso pažnjo vsem tem važnim vprašanjem in bodo skušali z vso močjo vplivati na izvršbo tega programa. Zbrani delegati vabijo vse pošteno in narodno čuteče delavstvo, da poveri svoje zaupanje le o:iim delavskim zastopnikom, ki se stavljajo odkrito In nesebično v službo delavskega razreda. Take zastopnike dob! delavstvo le iz vrst Neodvisne delavske liste, za katero naj vsak volilec odda svoj glas. II. RESOLUCIJA. Ugotavljamo, da je varstvena zakonodaja za ročno in duševno namezdno delavstvo v državi povsem negativna In koristim delovnih slojev škodljiva. Država najvitalnejšim vprašanjem socijalne politike ne posveča nikake pažnje. Podpira težnjam na-mezdnega ročnega in duševnega delavstva nasprotna stremljenja. m Pri tei ugotovitvi se zavedamo dejstva, da je to stanje poleg brezbrižnosti odgovornih činiteljev za naše potrebe v znatni meri zakrivila naša lastna razcepljenost In neorganiziranost ter pomanjkanje resnega smisla za nepolitično stvarno in vztrajno strokovno delovanje. Poudarjamo nujno in neodložljivo potrebo po močnem in enotnem strokovnem ujedinjenju celokupnega namezdnega ročnega delavstva, ki naj v tesni združitvi s strokovnim gibanjem duševnega delavstva tvori najvišji forum za dosego zboljšanja našega gmotnega položaja ter s tem kulturne in moralne povzdige delovnega naroda. Nalagamo svojim vodstvom v najvišjo dolžnost, da z najvcčjim samo7.atajevanj.cm in z vsemi sredstvi streme za uresničenjem tega našega žlvljenskega cilja. Podpirati hočemo vsako stremljenje, ki nesebično zasleduje ta cilj. Obsojamo vse one, ki so strokovno gibanje delavstva zavedli v politične vode. Prepričani smo, da je našemu ročnemu iu duševnemu delavstvu predvsem potrebno strokovno-narodno ujedinjenje; narod je osnovni temelj, na katerem moramo zidati svoje blagostanje. Le močna narodna organizacija nas v mednarodnih zvezah more ščititi pred tujini imperijallzmom in izkoriščanjem. Po sprejetju resolucij je delegatski zbor soglasno in z navdušenjem izbral kandidate za volitve v Delavsko zbornico in določil, da kandidira na prvem mestu predsednik NSSZ tov. Rudolf Juvan in na drugem mestu ravnatelj Osrednjega urada za zavarovanje delavcev dr. Joža Bohinjc. Zborovanje se je nato ob velikem navdušenju vseh navzočih zaključilo. — Zaupniki in delegati so odhajali z zavestjo. da so završili delo, ki bo prineslo vsemu delavstvu izboljšanje žalostnih razmer. Poziv! Poživljamo vse naše podružnice, da takoj skličejo v svojem okraju sestanek, na katerem bo zastopnik centrale poročal o pomenu Delavske zbornice in o predstoječfh volitvah. Naj ne bo podružnice, ki ne bi imela sestanka. Sestanki naj lxxk> članski in naj se jih uileleie prav* vsi članf. Nav-odltom, ko jih prejmete od centralnega volilnega odbora Neodvisne delavske liste je posvečati vsa pažnja in se je strogo ravnati po njih. Za vsa1 vprašanja in informacije se obračajte vedno na centralo v Ljubljani. Okrožna konferenca gorenjskega okrožja. Glavni volilni odbor Neodvisne delavske liste sklicuje za v nedeljo. io. t. m. ob 9. uri dopoldne v prostorih gostilne »pri Vipavcu* na Jesenicah okrožno konferenco gorenjskega okrožja. Na to konferenco imajo poslati vse organizacije NSSZ in Unije svoje zastopnike, kakor jim je javljeno z vabili. Konference se imajo udeležiti prav vse organizacije. Žiri. Krajevni volilni odbor Neodvisne delavske liste sklicuje za v soboto 9. t. m. ob 9. uri zvečer sestanek vseli članov NSSZ in Unije, na katerem poroča tajnik Kravos iz Ljubljane. — Kraj sestanka razviden iz vabil. Pridite vsi in polnoštevilno. Trbovlje. Krajevni volilni odbor Neodvisne delavske liste skife uje za v pon-' deljek 11. t. m. ob S. uri zvečer v prostorih gostilne gosp. Tomoviča »Pod Skalo« zaupni sestanek vseli članov NSSZ in Unije. Radi važnosti sestanka udeležba za vse strogo obvezna. — Tajnik. Vsi so bili za enotni nastop delavstva. V »Slovencu« zatrjujejo klerikalci in v »Po'-litiki« sodjalni denidkrati, da so bili za enoten nastop pr! volitvah v Delavsko zbornico. Oboji pa govore neresnico. Prvi so bili klerikalci, ki so s svojimi pretiranimi pogoji onemogočili postavitev ene same ■liste. Klerikalcem verni sod ruj; i .socijalni demokrati so pa nato razbili pogajanja z NSSZ, katera je bila edina do zadnjega za enoten nastop vsega delavstva. Kako se ji; vse to zgodilo, smo z dokazil pojasnil; v »Novi Pravdi« in sc takrat ni oglasil ne »Slovenec« ne »Politika«, da bi izpodbil naše trditve. Naj sc sedaj klerikalci in socijalni demokrati še tako izvijajo, resnica je, da so ravno oni onemogočili enoten nastop delavstva. »Delavska politika« sc je v zadnjih številkah ponovno zaletela v narodne socija-listc. Iz vsega »razrednega čvekanja« razberemo samo to, da je socijalne demokrate zelo strali pred volitvami v Delavsko zbornico. V svoji znani nadutosti so socijalni demokrati pri pogajanjih za skupen nastop pri volitvah v Delavsko zbornico zahtevali, da se vse pomarksisti in da dobe poleg tega še nad 30 mandatov. Nihče ni mogel pristati na zahtevo soc. demokratov, ker je znano, da imajo razbite vse svoje organizacije in pomenijo med delavstvom toliko kot — nič! Da bi se pa socijalnim demokratom samo zato prepustilo še nadaljno absolutno gospodarstvo v Delavski zbornici, ker so se doslej izkazali kot mojstre v delavski politiki, pa menda ne bo nihče pričakoval. Iiolj nezmožne se niso mogli izkazati sodrugi, kot so se pri Delavski zbornici. Kdo Je in kdo ni političen. Na razmo-trivanje »Slovenca«, kdo je in kdo ni političen, naj zadostuje konštatacija, da vodi vse volitve za Jugoslovansko strokovno zvezo tajništvo SLS, ki ima tudi razgrnjen volilni imenik in daje vse direktive. Skrajno predrzno je zato, če »Slovenec« očita »Neodvisni delavski listi« političnost, a so klerikalci prvi zavedli zbornične volitve v politiko. Sicer je pa znano, da bodo takozvani krščanski socijalci v popolni odvisnosti od klerikalnih magnatov in da še kihniti ne smejo, če jim to ne dovoli generalni štab SLS. Štedenje in redukcija. Lanski državni proračun izdatkov je znašal 10 milijard, letošnji pa znaša 13 milijard. Tri milijarde dinarjev je pro-računjenih več izdatkov, akoravno je dohodke nemogoče zvišati, ker je posebno v prečanskih krajih davčni vijak že zdavnaj presegel svoj višek. Vedno se govori o štedenju. Sedanja vlada je ponovno izjavila, da hoče šte-diti in vendar predlaga za tri milijarde več izdatkov kot pa izkazuje lanski proračun. V finančnem odboru, kjer se sedaj obravnava državni proračun, so tako vladni kot opozicijonalni poslanci odločeni reducirati zahteve posameznih ministrstev. Ce bi se redukcija in štedenje vršilo v finančnem odboru po gotovem načrtu, sistematiki, bi temu delu ne bilo ugovarjati. Toda kar je finančni odbor pod' naslovom »štedenja in redukcije« izvedel v svojih prvih sejah, je pa v posmeh vsaki resni državni finančni politiki. Finančni odbor bi moral znižati državni proračun izdatkov od 13 na 8 milijard dinarjev. Vendar pa tega znižanja finančni odbor ne bo nikdar dosegel, če bo kar tako brez premisleka črtal posamezne postavke ministrstev in ne bo zagrabil problema v jedru. S tem, če se po vzorcu ministrstva za socijalno politiko zniža izdatke pri vsakem ministrstvu za okroglo dva milijona dinarjev, so zmanjšani vsi izdatki za komaj 30 njilijonov dinarjev; znižati bi pa bilo treba izdatke za 5000 milijonov Din. Z redukcijo subalternih uradnikov, z zmanjšanjem postavk, ki štejejo komaj po stotisoč dinarjev, ne bo dosežen prav noben finančni efekt. Sedaj se v finančnem odboru reducira uboge administrativne uradnike, ki vsi skupaj ne potrošijo ene ministrove plače. Ne reducira se pa število ministrstev od 18 na najmanj 12, ne reducira se raznih nepotrebnih podtajniških in načelniških mest in vseh onih brezštevilnih sinekur, ki reprezentirajo samo sijajno honorirano brezdelnost. Tam se ne reducira, kjer bi se prihranilo milijone. Reducira se.tam, kjer se udari reveže in prihrani stotisočake. Gotovo je naš državni uradniški aparat prevelik in potreben redukcije. Vendar se pa mora uradniška redukcija izvršiti po načrtu, ki bo predvideval tudi brigo, kako preskrbeti reducirance. Na Češkoslovaškem so n. pr. izvedli obširno redukcijo javnih nameščencev brez posebnega odpora prizadetih, ker je bila izvedena pravično in socijalno. Zakaj bi pri nas to ne bilo mogoče? Partizanske redukcije morajo roditi odpor in tudi ne razbremene drž. financ. Če se resno misli zmanjšati državni proračun, zakaj se ne zniža proračun za vojsko in mornarico. Prav je, da naša vojska predstavlja dobro obrambno silo, vendar bo ta cilj gotovo prav tako dosežen, če se tudi vsem ogromnim zahtevam vojnega ministra popolnoma ne ustreže. Zdi se nam pa, da se izmed vladnih strank nihče niti ne upa podvreči stvarni kritiki postavke proračuna za vojsko in mornarico. Znatno bi se približali uravnove-šenju v drž. izdatkih in dohodkih, če bi se pravilno, ne v škodo prečanov izvedlo izenačenje davkov. Zakaj se to v polnem obsegu ne izvede pred obravnavanjem proračuna? To, kar se sedaj predvideva pod izenačenjem davkov, je toliko kot — nič! Prav je, da se je finančni odbor odločil za štedenje. Ni pa prav, da sedaj finančni odbor pod naslovom štedenja nekaj sklepa, kar ni štedenje, še manj pa stvarno utemeljena redukcija. Karikatura socijaine politike. 2e dolgo so gotovi politični krogi na delu, da demontirajo ministrstvo za socijalno politiko. Prvotno se je naglaše-valo, da se z ministrstvom za socijalno politiko ukine le položaj ministra in podtajnikov, poceni administracijo, do-čim bi resor kot tak ostal neokrnjen, seveda v kompetenci drugega ministrstva. * Proračunska razprava in sklepi večine v finančnem odboru so pa pokazali, da ni samo ta težnja, da se odpravi le posebno reprezentanco ministrstva za socijalno politiko, ampak da je predvsem namen, ukiniti vsako ši-rokopoteznejšo socijalno politiko na račun državnih sredstev. Vladna večina je v finančnem odboru sklenila, da se ukine 13 borz dela, da se črta kredit 100.000 dinarjev za ustanovitev novih borz dela, da se kredit za brezposelne zmanjša od 300 na 150.000.dinarjev, da se ukine podpora v znesku 50.000 dinarjev za udru-ženje javnih nameščencev, da se reducirajo podpore humanitarnim društvom od 200 na 100.000 dinarjev, da se reducira kredit za inšpekcije dela od 350 na 200.000 dinarjev, da se kredit za inšpekcije parnih kotlov zmanjša od 200 na 100.000 dinarjev, da se zmanjša kredit pol milijona za repatriiranje naših državljanov na 300.000 dinarjev in da se reducira več uradniških mest v področju ministrstva za socijalno politiko. Dalje je vladna večina sklenila, da se znatno zmanjšajo materijelni izdatki oddelkov za socijalno politiko v raznih oblasteh, tako da so predvsem prizadeti razni humanitarni zavodi, kot oddelek za zaščito dece in druge prav tako važne socijalne ustanove, kot statistični oddelki. Efekt redukcije znaša pri ministrstvu za socijalno politiko 1,995.680 dinarjev. Ce se upošteva, da je bilo ministrstvo za socijalno politiko dosedaj izmed vseh ostalih ministrstev še vedno najbolj mačehovsko odpravljeno, je sedanji sklep finančnega odbora tembolj krut in usodepoln za ves socijalni in socijalno-gospodarski pokret v državi. Gospodje so v finančnem odboru hladnokrvno prezrli dejstva, da je država v zastanku s socijalno zakonodajo, da je tisoče in tisoče delovnega ljudstva brez posla, da je ogromno število siromašne dece brez doma in vzgoje, da je stanovanjska mizerija/ strašna, da je delavsko zavarovanje proti nezgodam in bolezni pasivno, da je vsled povojne bede nešteto vdov in sirot, delavskih invalidov vrženih v največje pomanjkanje ... Gospodje v finančnem odboru na vse te, izstradane, razcapane in obubožane sloje naroda niso mislili; niso se zavedali, da je tu vsaka redukcija izključena. Mesto da bi dali, so jemali. Pa bodo ti v blagostanju živeči gospodje finančnega odbora še govorili na banketih o demokraciji in o socijalnem napredku, četudi so pri sklepanju o proračunu dokumentirali največje socijalno reakcijonarstvo. Da bi že prišel čas, ko bo delovno' ljudstvo zmožno obračunati z današnjo karikaturo socijalne politike! ARGUS jc nos najboljši domači informacijski ARGUS im« v vseh krajih zanesljive rastup- ADfillC obveSča o vsem, zlasti o imovinskem VVIUO stanju denarnih zavodov, trgovsko-industrijskih podjetij in privat. oseb. ADfvIlQ ove informacije so vedno točne, iz-er pne in hitre. ARGUS se nahaja t Vuka Karadiiča ulici 11 A nf.nC o* telefon je 6—25, njegov brzojavni HnltUJ' naslov Argus. Stev. 1. Boj za madžarski prestol. Zadnje tedne se vedno pogosteje in vedno točneje pojavljajo v časopisju vesti, ki govore o vedno živahnejšem boju za madžarski prestol, ki je izpraznjen že od konca svetovne vojne. Nasproti sl stojita dve stranki, ki obedve stremita po skorajšnjem izpopolnjenju madžarskega prestola in si nasprotujeta samo v kolikor se tiče osebe, ki naj ta prestol zasede. Prvo stranko predstavljajo legitimisti, kril zalit e vajo madžarski prestol za trinajstletnega Otona, sina r arijke ga ekscesa rja Karla, druga stranka pa se sestavlja iz madžarskih fašistov, ki hočejo za madžarskega kralja nadvojvodo Albrehta, 29 letnega sina nadvojvode Friderika, ki je s>:cer od očetove strani Habsburg, ki pa od materine strani izhaja naravnost iz stare madžarske dinastije Arpadov. Vsled zadnjega dejstva upajo madžarski fašistu da se bo dalo obiti detromi-zacijski zakon, ki za vedno izključuje člane rodbine Habsburg od madžarskega prestola. Medtem, ko se legitimisti, očtvtidno pomirjeni vsled neke tajne pogodbe z vlado, zadržavajo precej mirno, razvijajo fašisti, pristaši Albrehta, zelo živahno propagando. Predvsem jim gre za to, da napravijo svojega kronskega pretendenta kar najbolj popularnega in vsled tega more Albreht pri vsaki večji priliki nastopati osebno, pri čemer ga obdaja vedno številno častno spremstvo. Izvolili so ga tudi za predsednika vseh svojfh društvenih organizacij, v katerih je udruženih okoli 3,500.000 ljudi in ob vsaki priliki mu prirejajo čim živahnejše ovacije. Kdor pozna duševnost ljudskih mas, ve, dai taka propaganda ne more ostati brez uspeha. In madžarski fašisti zadnje čase že javno izjavljajo, da se bo moral madžarski parlament že letošnjo pomlad pečati z volltvlijo kralja, pri kateri 'bil kot kandidat nastopil prav imenovani nadvojvoda Alibreht. Pa tudi za inozemsko pomoč skrbe fašisti. Zadnje čase se je Albreht dalj časa nahajal v Rimu, kjer je stopil v stik z merodajnimi italijanskimi osebnostmi m si zagotovil če že ne njihovo pomoč, pa vsaj njihovo dobrohotno nevtralnost. Baje se je vršila v Rimu tudi monarhistična konferenca, katere so se poleg njega udeležili' tudi bivši nemški prestolonaslednik in bivši bavarski prestolonaslednik Rupreht. Na tej konferenci se je Albreht odpovedal svojim pretenzijam na avstrijski prestol, zato pa bi ga ostali podpirali pri borbi za madžarsko krono. On nasprotno pa bi jim nudil svoja pomoč pri priključitvi Avstrije k Bavarski kjer naj bi zavladal Rupreht. Tako za notranje kakor sosednopoli-tične razmere je čisto vseeno, kdo da bo zasedel madžarski pTestoL, Oton II. ali Albreht V. Po odstranitvi diktature prole-t ari jata pod , vodstvom1 Bele Kuaa je vso moč na Madžarskem dobilo v roke zopet reakcionarno plemstvo, od katerih se Višje plemstvo drži bolj legitimrstščnega tabora, nižje pa bolj fašistovsko-Albrehtovega v nadi, da dobi po njegovem ustoličenju nova privilegija. Zadnji tabor jači tudi veliko število častnikov, ki upajo, da bodo za1 svp-je zasluge povzdignjeni v plemiški stan. Da pa si kljub svoj« sedanji moči plemstvo želi nazaj monarhijo, je razumljivo, ker potem bo VA dolgo časa odpravljena vsaka nevarnost zdemokratiizlranja države. Restavracija monarhije na Madžarskem bi pomenila nedvomno nove nevarnosti za evropski mir, predvsem za mir v Srednji Evropi. Tako Otonovi kot Albrehtovi pristaši sanjajo še vedno 01 upostavitvi stare madžarske moči in se nikakor nočejo odreči ozemljem, ki so nekdaj spadala pod krono sv. Štefana: Slovaški Hrvatski, Vojvodin'. in Sedmograški. Legitimisti sanjajo celo o upostavitvi stare Avstro-Ogrske monarhije, ker vedo, da bi brez pomoči av-strijsko-nemškega življa 7 milijonom Madžarov težko uspelo držaitC pod jarmom okoli 13 milijonov nemadiarskih narodnosti, ki so jih do konca svetovne vojne držali v svojih sponah. Če si ogledamo boj za madžarski prestol s te strani, potem tudi ne moremo prav nič dvomiti o tem, kaj naj pomenijo vesti, ki so se tu in tam pojavile, da se hoče namreč izvoliti, za madžarski prestol našega kralja Aleksandra. Ne oziraje se na to, da naš kralj brez pristanka narodne naše skupščine ne more zasesti nobenega tujega prestola, je na prvi pogled jasno, da gre pri tej vesti le za to, da se pred zunanjim svetom prikrije pravo stanje, v katerem se nahaja boj za madžarski prestol. Kultura države. Prva leta nove nase države so osre-dočevala jugoslovansko politiko predvsem na mednarodno orijentacijo nove države. Zemlje in narodi, svetu prej malo poznani, deloma prikriti dotlej pod ščitom avstro-ogrske monarhije, so se pojavili pred tujino, posebno ko se je z mirovnimi pogodbami očrtavala pravna eksistenca nove države in so se v teh pogodbah določevale njene meje. Notranja politika v poprevratni dobi se je pečala z ustavo, ureditvijo uprave, financ, socijalne in gospodarske reforme v kolikor so bila ta vprašanja v zvezi s prehodom iz stare v novo. demokratičnejšo vladno obliko. Toda že prva narodna skupščina je postavila vlado te države pred kompliciranejša vprašanja notranje politične in socijalne sestave državnega življenja: vrsta novih pojmov in gesel se je pojavila kot viden dokaz razvrščanja v prebivalstvu naše države. Postopoma se približujemo sedaj najtežjim in za razvoj države najvažnejšim vprašanjem: notranji konsolidaciji kot pogoju njene sile in trajnosti. V praktični politiki se običajno ne ozira preveč na moralne in kulturne osnove družabnega življenja in razvoja. Kljub temu pa se mora brez zavednosti ljudstva in brez zavesti odgovornosti merodajnih činiteljev ponesrečiti vsak poskus ustvariti trajno državno telo. S samo politično rutino se ničesar ne popravi niti ne ohrani! Treba seči globlje, do samih korenin: vzrok dobrega in zla, napredka in razpada, življenja in smrti leži v moralnih in duševnih vrednotah in kdor gleda v državni politiki porajajoča se vprašanja drugače, ko s tega etičnega stališča, ta kljub even-tuelnim začasnim uspehom ruši najsil-nejše stebre države. Osnovati demokratično državo, pa ne brigati se za zavednost ljudstva niti ne smatrati za važno vladne odgovornosti, pomenja podirati osnovano. Ni treba, da preidemo na druga vprašanja, poglejmo samo, kako se goji državna zavest in demokratična samozavest ljudstva. Mnogi zakonodajni in vladni ukrepi so v resnici prav malo prispevali k državljanski vzgoji gotovih ljudskih vrst, dasi so mnogi izšli iz nujne potrebe. To je bila vzgoja prakse, ki pa mora imeti v bodočnosti ne samo dober cilj, temveč se mora posluževati tudi takih sredstev, da se bo namen države zdel državljanom samoposebi umeven, pravilen, nujen in pravičen, pa čeprav bi bil zvezan z žrtvami, K solidarnosti državljanov pa moramo smeriti tudi še po tisočerih drugih potih. Ne mislimo na nobeno monopoliziranje državne kulture, temveč na demokratično raztimevano kulturo demokratične države, ki mora biti ljudstvu prirodno izhodišče in zaželjeni cilj. Francoska teorija pravi, da je vsakdo član gotove narodne in državne združbe preje nego član gotovega stanu, poklica ali veroizpovedi: predno si delavec, obrtnik, uradnik ali katolik, si državljan. Sama ustava države ne pozna nobene razlike med konfesijami in družabnimi razredi: izhaja samo iz pojma državljanstva. Vzgojiti čustvovanje, mišljenje in voljo državljanov v duhu moderne demokracije brez stanovskega ali verskega predsodka je programatična in metodična naloga države. Ne more se reči, da bi se naša vladna politika dosedaj sistematično pečala s tem vprašanjem. Spočetka je bila ljudstvu dovoljena svoboda skoro do najskrajnejših mer, pozneje se je omejila z zakonom o zaščiti države, toda nikdar se ni skrbelo za to, da bi bila ta svoboda osnovana na demokratični vestnosti in disciplini in na jasnem spoznanju kulturnih in socijalnorazvojnih pogojev. Potrebno je razvrščenje pri majhnih nalogah, toliko nujnejše je pri velikih. Narodna država, če naj ne pomenja brezmejno in brezobzirno suverenost nasilja, se mora razumeti le kot ideja in dejanstvenost, ki mora stati moralno in filozofsko na najplemenitejši in najvišji stopnji. V svoji narodni tradiciji imamo ideale, ki bodo še čez tisoč let vodili svet, ker misli svobode in prosvetlje-nosti duha in človečanskega bratstva nosijo pečat univerzalnosti in večnosti. V tem smislu bi naša država vršila svojo zgodovinsko nalogo samo takrat, ko zavedte na zunaj in na znotraj red demokratičnega miru in solidarnega sodelovanja. Kultura države je mogoča in prospešna samo pod temi pogoji. Potem pa koristi vsemu človeštvu. Sveta stolica In svetovna vojna. Mladinski vestnik. Izobraževalno društvo »Bratstvo« v Celju je priredilo Silvestrov večer, kateri je v vsakem oziru povoljno uspel. Igra »Trije tički« ter »Debeli 2an in sjuhi Fran« so želi salve smeha. Polnočni nagovor predsednika g. Gobec in čestitke k novemu-celemu letu 1926, kakor tudi alegorijo so številni na- vzoči gostje sprejeli z velikim odobravanjem. Prireditve »Bratstva« so postale zelo popularne, ter jih radi posečajo tudi pristaši drugih strank. Vsem sodelavcem, kakor tudi prerokinjam pri ulivanju svinca, iskrena zahvala za njihov trud. Ali je Sveta stolica tudi kriva, da je izbruhnila svetovna vojna? Tako se glasi vprašanje, o katerem se je v povojnih letih že mnogo prepiralo med zgodovinarji, ki poznajo diplomatično poslovanje zadnjih let pred vojno in pa med politiki, ki so bolj vdani Vatikanu nega resnici. Dovolj znano je, da je bil papež Pij X., ki je umrl v prvih tednih svetovne vojne, odkrit germanofil (prijatelj Nemcev), ki je prav takot sovražil »prostozidarsko Francijo« kot pravoslavno Rusijo. Dajail je prednost prote&tantovskl Nemčiji in mohamedanski Turčiji. Njegov nagli konec je bil zapreden v gosto mrežo ugank in domnev. Manjkalo ni niti glasov, ki so trdili da se je zgrudil pod težo očitkov svoje vesti in da se je v stanju nagle duševne depresije zastrupil. No, drugi dogodki svetovnega pomena so zabranilj, da bi se zadeva natančneje preiskala. Pijev naslednik, Benedikt XV. ni kazal do centralnih sl nič manj simpatij kot njegov prednik. Ko pa je videl, da je stremljenje Nemčije po nadvladi v Evropi obsojeno na popoln neuspeh, je izdal 16. decembra 1916 znani razglas na bojujoče se sile, v katerih jih poziva, da naj ustavijo sovražnosti in sklenejo mtr. To je bila gesta, o kateri je sam vedel, da ostane samo gesta, ker naivnost njegovega »predloga« se more primerjati samo še z brezobzirnostjo V njem obseženega posmehovanja trpečim narodom, posmehovanju, zvenečemu z varnega zavetja palače, zavarovane z vsemi suverenskimi pravicami in eksteritorijalnlml privilegiji! In v tem Benediktovem pozivu, ki je izšel šele koncem leta 1916, vidijo klerikalci vseh narodov in vseh držav dokaz, da papeži niso bili germanofili da nimajo niti najmanjše krivde na izbruhu prelivanja krivi, ki nfcso odgovorni niti najmanje za smrt, trpljenje in bedo stotisočev, temveč, da so baš nasprotno pošteno služili mirovrti misli... Ta pravljica ne bo dolgo trajala. Ker že v nekaj dneh bo pričela pariška revija »L’ Europe« 'Objavljati dokumente o Vlogi, ki jo je igrala Sveta stolica. Pod naslovom »Papeštvo in svetovna vojna« izide skupina dokumentov, posebno onih, ki so se dobili v dunajskih in monakovskih arhivili, ki so gotovo najmerodajnejši v tej stvari. Prvi dokument bo dopis legacijskega svetnika avstro-ogrskega poslaništva pri Vatikanu girofa Palfyja d’ErdM grofu Berchtoldu. Ta raport nad vse nedvoumno dokazuje, da je Vatikan hujskal Avstro-Ogrsko k nepopustljivi trdovratnosti, ki ie dovedla k bombardiranju Beograda', končno pa tudi Jr neslavnemu razpadu centralnih sl Ta dokument se glasi: »Cesarsko in kraljevo poslaništvo pri Sv. Stolici. Z, 33!P. V Rimu, 29. julija 1914. Predmet: Papeževa intervencija v sporu s Srbijo. Njegovi Ekscelenci, gospodu ministru cesarskega in kraljevega doma, ministru zunanjih poslov, grofu Berchtoldu. Podajam« točen referat o pravem mišljenju kurije. (Kurija je papeška vlada. Op. ur.) Tekom1 obiska, katerega sem napravil pri kardinaiu-državnem tajniku, smo govorili — naravno — o velikih problemih, ki v sedanjih časih taka zanimajo Evropo. V izrekih Njegove Eminence (kardinala, op. ur.) očividno ni bilo nobene prikritosti, niti koncilijantnosti. Njegova Eminenca je sicer označila noto, poslano Srbiji, za zelo trdo, toda kljub temu jo je popolnoma odobrila, brez kakršnekoli omejitve in koliko ga plačuje sedaj. To potrdilo si mora priskrbeti pri davčnem uradu vsak sam. Davkarije so ji dolžne po zakonu izstaviti brez takse. Nekateri bodo eventualno morali iskati taka potrdila pri dveh davčn1'!) uradih, in sicer tam, kjer so bivali stalno za časa onesposobijenja in tam, kjer Prebivajo sedaj. Aktivni upokojeni oficirji invalidi morajo poleg vsega gori navedenega Predložiti še dekret o upokojitvi. Dru- žinski očetje in matere ter oni, ki vzdržujejo starše ali svojce naj vprašate pri prijavi, katere dokumente jim je treba še naknadno predložiti glede priznanja dodatkov. Potrdila, ki jih Izdajajo sodišča pri prijavi, je treba brezpogojno najkasneje do 21. februarja 1926 poslati Računovodstvu delegacije ministrstva financ, odseku za vojaške mlrovlne v Ljubljani, Šentpeterska vojašnica, najbolje priporočeno ali pa osebno. Kdor ne predloži potrdila do tega dne, se mu pokojnina prekine. Sodišča morajo sprejeti sploh vsako prijavo. Ker ne ve nihče, kdo j« nradtaean za: redukcijo, posebno državni nameščenci, ki ne prejemajo pokojnine in se jim ni mogla ustaviti, naj se vsak prijavi sodišču. Reduciranci bodo po novem zakonu šele dobili obvestila, ali je redukcija potrjena ali ne. Vsak reduciranec bo imel pravico 6 mesecev za obnovo postopanja. — izvršni odbor v Ljubljani. — Domovi za zaščito dece. Srbija ima 14 državnih dečjih domov, kjer je nastanjenih 925 otrok, Bosna in Hercegovina 4 z 340 otroci, Dalmacija 3 z 230 otroci, Hr-vatska in Slavonija 8 z 590 otroci, Slovenija 6 z 285 otroci, Vojvodina 7 z 775 otroci. — Jubilej »Edinosti«. 8. t. m. praznuje tržaški dnevnik »Edinost« petdesetletnico izhajanja. Prvič je »Edinost« izšla dne 8. januarja 1876. leta. — Novi člani prosvetnega sveta. Na predlog ministra prosvete so izmed Slovencev imenovani v glavni prosvetni svet dr. Lončar, prosvetni inšpektor; KarlOz-wald, vseučiliški profesor; Ivan Štrukelj, predsednik Slomškove zveze; dr. Jos. Tominšek, ravnatelj mariborske gimnazije. — Starostno zavarovanje. Minister za socijalno politiko na Češkoslovaškem je izdelal nov zakon zai starostno zavarovanje onih oseb, ki so v sploišnem zakonu za socijalno zavarovanje izvzete. Naši ministri bi češke laliko malo posnemali. — Demontaža naše Industrije. Za Božič je napisal tajnik trgovske in obrtne zbornice-v Ljubljani g. dr. Franc Windischer v »Slovencu« članek, ki je marsikomu napolnil srce z bojaznijo, da bi se misli tega gospoda ja ne uresničile. Zallbog, da so se pa njegove besede pričele izpolnjevati tako hitro. Našo industrijo so že pričele umetnim in prisilnim potom demontirati višje sile. Tako so Strojne tovarne in livarne v Ljubljani te dni obrat malodane popolnoma ustavile in odpustile 7 inženirjev in tehnično osobje in seveda tudi mnogo, mnogo delavstva — dve tretjini, lstotako se je zgodilo baje tudi v težki železni industriji na Jesenicah in Savi, ker tovarne nimajo naročil. In zakaj ni naročil? Ker preživljamo ravno ml Slovenci težke gospodarske krize vsled neznosnih davčnih bremen, ker mora ves denar za davke v državne blagajne, iz katerih pa ne dobimo ničesar, državna uprava pa naroča železne mostove v inozemstvu. Tako nas mora vzeti vrag prej ko si mislimo. Naša industrija in drugo gospodarstvo v Sloveniji Je že v razsulu, naše delavstvo bo kmalu čisto brez dela. Parola g. dr. Windischerja v božičnem »Slovencu« — »mi se ne damo« — je torej žal že prepozna. — Prazniki — sami prazniki! Komaj so minili katoliški božični prazniki, imamo že tukaj pravoslavne, in tako sre vedno naprej, da kar ne pridemo iz praznikov. Sicer dela pri nas itak že ni, zato bi lahko kar naprej praznovali — samo če bi imeli denar. Toda na žalost se praznuje tudi tam, kjer imajo delo in bi lahko delali, oziroma bi morali delati, da bi pripravili delo tudi za nas Slovence. To velja posebno za naš parlament in našo vlado. Ta je vedno ali na počitnicah, ali praznuje sedaj katoliške — pravoslavne — muslimanske ali državne praznike, ali je pa v krizi. In tako se ne more pri nas napraviti ničesar, ker se ostali čas samo — razgovara in intrigira. — Velikanska brezposelnost narašča v Nemčiji, zlasti na Westfalskem in ostalem Porurju, kjer so gospodovale zavezniške komisije in čete. Položaj tamošnjega delavstva, kjer je mnogo, mnogo tudi Slovencev, je tako brezupen, da je res žalostno. In ker pri nas ni dosti ali že nič bolje, jim ne moremo pomagati, kar je še bolj žalostno. — izseljevanje Iz Avstrije je zadnji čas zelo naraslo. Samo 28. januarja je zapustilo Dunaj 1000 oseb, ki so odpotovale večinoma v Rusijo in Turčijo ter Brazilijo. — Brezposelnost v Nemčiji. Število brezposelnih je naraslo na 567 tisoč oseb. Govori se, da se pripravlja zakonski predlog, ki predvideva kredit 100 milijonov zlatih mark za javna dela, kjer bi bili zaposleni predvsem brezposelni. — Bodoči predsednik združenih evropskih držav. Praški list nemških nacijona-listov »Bohemia« je poslal raznim evropskim osebnostim vprašanje, kdo bi bil najboljši kandidat za predsedništvo eventuel-nega združenja evropskih držav. Značilna sta dva odgovora. Šved Hedin je odgovoril: »Predsednik združenih evropskih držav je lahko samo človek, ki se je rodil po vojni. Zato moramo še čakati.« Bernard Shaw je odgovoril lakonično in značilno: »Masaryk, to je popolnoma naravno. Na nobenega drugega se v današnjem času ne more misliti.« — Bančni polom na Dunaju. Lombatd-no-eskomptn» banka na Dunaju je prišla v tak položaj da je konkurz neizogiben. Graška »Tagespost« že piše o koti kurzu. — Novoletni potres. Na novega leta dan je vso Slovenijo in tudi druge kraje obiskal močan potres, ki se je pa potem ponoči še večkrat ponovil, ponekod je potres napravil tudi precej škode, še več pa strahu. In kako bi tudi ne! — Po potresnih poročilih sodeč, je bilo izhodišče potresa v Italiji. — Tut-Ankh-Amonov sarkofag je bil prenešen v muzej v Kairi. Zlati sarkofag se ceni na 40 tisoč fuptpv. iterlinjcav- — Samomor bogatina. Dfrekrtor vodne zadruge in naibogaitejši mož Apatina: v Vojvodini Valentin Fembach se je te dni1 ustrelil. Kakor pravijo, ga Je silno razburilo naraščanje Donave, ki je napravila že doslej vodni zadrugi in tudi njemu ogromno škodo. — Prva radlotelefonska postaja v vlaku. Dne 5. januarja je bila na progi Berlin— Hamburg v D-vlaku postavljena v promet prva javna radiotelefomka postaja. Kot prvi se je posl užil telefona sotnidnik nekega velikega lista, ki je poročal svoji redakciji. Telefon je funkcijonira! sijajno, poročevalec in redakcija sta se razumela izibomo. Telefonska postaja se nahaja v vozu II. razreda in stane pogovor 3 minut 5 mark 40 pfenigov. — Kdaj dobimo radlotelefon •tudi v naše vlake? — Vest ga je pekla, V Berlinu se je 4. t. m. javil pri policiji neki 36 letni možakar, ki je bil v vojni pomorščak. Izjavil je, da je leta 1917 ubil neko deklico in njeno truplo potem sežgal pod kotlom na ladji. Deklico je skrivaj zvabil s seboj na ladjo in jo skril v svoji kabali. Ker pa ji m j mogel nuditi zadosti hrane, je pričela deklica ro-govoliti. Da je prikril svoj prestopek, je spravil deklico s svetai — Velika povodenj je nastala na Francoskem in v Angliji. Voda je zahtevala mnogo človeških žrtev. — Nov potres nam1 napovedujejo učenjaki proti koncu tega meseca. Prav isti učenjaki, med njimi tudi naš potresni opazovalec pod Triglavom gosp. profesor Be-lar, so tudi. zadnji potres napovedali1 več dni poprej! — Otrok s srcem izven telesa je bil rojen na Češkoslovaškem. Srce leži prosto na prsih. Otrok je moškega spola In živi. — Božične poplave so doživeli v Nemčiji take, kakor že dolgo ali celo še nikoli. Vodni element je napravil ponekod strahovito škodo: poplavil in razdrl železnice, raztrgal jezove in električne naprave ter druge tovarne, pokončal polja, živino in ljudi. Posebno veliko gorja je napravila voda v Diisseldorfu in Neuwiedu, kjer so poškodovane skoro prav vse hiše. Zasilen promet v mestu so lahko vzdržali le z motornimi čolni. — lstotako je hudo trpela vsled poplav tudi Belgija. — List »Prerod« stopi z novim letom v V. leto svojega obstoja. Pridobil si je simpatije vseh, ki jim je na srcu treznost in prerod naroda. V bodočem letu bo obse- gala vsaka številka (mesečno) 24 strani. Svojemu sedanjemu programu bo ostal zvest tudi v bodoče. Brez ozira na desno in levo bo šel svojo pot naprej, bo pohvalil, kar je hvalevredno, in grajal, kar ni pravilno. Mnogo odličnih sotrudnikov je že izročilo svoje rokopise in mnogo jih je še obljubilo. S prvo številko bo pričel objavljati zopet vrsto člankov o brezalkoholni uporabi grozdja in sadja, kateri predmet je že letos vzbudil mnogo zanimanja za list preko mej naše ožje domovine. Tudi članki o hlgijenl, zdravju in domačem zdravljenju (posebni taki, ki so praktičnega pomena) ne bodo manjkali. Za lepoto narave bodo navduševale črtice in slike iz taborniškega gibanja. V rubriki »Iz kraja v kraj« bo prinašal zanimiva poročila potovalnih zastopnikov. V rubriki »Vprašanja in odgovori« je uredništvo vsakemu naročniku brezplačno na razpolago za vse informacije in nasvete. Tudi slike bo list v bodoče redno prinašal. Uredništvo je stopilo v stik z vsemi večjimi organizacijami v inozemstvu ter mu bo omogočeno prinašati izvirna poročila o gibanju za treznost in preporod iz drugih krajev. Ker bodo s povečanjem lista združeni večji stroški, se mora višina naklade določiti že pri prvi številki. Vabimo vse, ki se zanimajo za treznostni pokret, da se naroče na »Prerod«. Naročnina znaša za celo leto Din 25—. Brez treznostnega pokreta ni prosvete, ni kulture, ni nravnega preroda! Uredništvo in upravništvo lista »Prerod«, Ljubljana, Poljanski nasip 10. Liubliana. — Občni zbor »Svete Vojske« se vrši v nedeljo, dne 10. januarja 1926 v Ljubljani (Rokodelski dom), in sicer ob 9. uri dopoldne s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev in pozdrav, 2. poročilo odbora, 3. samostojni predlogi, ki jih je treba štiri dni pred občnim zborom prijaviti, 4. volitev odbora, 5. slučajnosti. — Popoldne se vrši v istih prostorih ob 16. uri brezalkoholna prireditev, h kateri vabimo vse prijatelje treznostnega pokreta. Vstopnine ni. — Odbor. — Občni zbor osrednje zadruge »Brezalkoholna Produkcija« r. z. z o. z. v Ljubljani se vrši dne 10. januarja 1926 ob 14. uri v poslovnih prostorih zadruge na Poljanskem nasipu 10. — Načelstvo. — Nov »delavski« list je pričel z novim letom izhajati v Ljubljani kot dnevnik in nosi ime »Delavska politika«. Izdaja ga neki »centralni delavski svet«, ki mora imeti na razpolago velike fonde, da bo lahko pokrival neizbežni deficit, ki je združen z izdajanjem dnevnikov. — Draginja »pada«. Pravkar so nam zvišali cene za kruh, dobili smo tudi dražje mleko in sedaj se je pričela dražiti tudi živina in s tem tudi meso in mast. Tako »pada draginja« in gospoda finančnega ministra glavna skrb je, kako bi znižal doklade uradništvu... t Ivan Knez. V soboto, dne 2. t. m. je umrl v nekem dunajskem sanatoriju ljubljanski veletržec Ivan Knez. Pokojnik je bil predsednik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, ustanovitelj slov. gremijalne nadaljevalne šole, predsednik »Kmetske posojilnice«, soustanovitelj »Zveze slov. zadrug«, cenzor Narodne banke, predsednik »Kreditnega zavoda« ter upravni svetnik in vodilni član še Taznih drugih gospodarskih korporacij. Pokojnik je bil poslanec bivšega kranjskega dež. zbora. Po prevratu ni aktivno posegal v politiko. Ivan Knez je bil rojen 9. avgusta 1853 v Podgori pri Šent Vidu nad Ljubljano. Pokojnika je odlikovala izredna delavnost. t Nace Gabrič. Na Sv. Treh kraljev dan so v Ljubljani pokopali splošno znanega in povsod priljubljenega Naceta Gabriča, sodnega pisarniškega ravnatelja v p. Z njim se je v Ljubljani zopet odtrgala stara veja onih dobrih mož, čistih, odkritih, prijaznih, postrežljlvih, veselih in poštenih, ki jih je vedno manj. t Josip Šenk. V Ljubljani je 2. t. m. zatisnil oči, zmučen po dolgi in težki bolezni, g. Josip Šenk, vratar Narodnega muzeja, mož, ki smo ga poznali vsi, saj smo ga videli dolgo let prej tudi v Narodnem domu in gledališču v službi, mož poštenjak in dobra duša. — Pokoj njegovi duši! — Opozarjamo na razstavljeno sliko Franca Rojca v Škofovi trgovini pred Škofijo, ki predstavlja krasen del dolenjske pokrajine z našim dolenjskim hribovjem v ozadju. — 80 letnico rojstva je obhajal 2. t. m. g. Albert pl. Levičnik, upokojeni predsednik deželnega sodišča v Ljubljani, ki pa kljub svoji visoki starosti še vedno deluje na važnem socijalnem polju, ki je tako tesno zvezano s prejšnjim poklicem. Jubilant je polagal veliko važnost na vzgojo najbednejših — nezakonskih otrok še pred vojno. Zato je ustanovil društvo za vzgojo in varstvo teh revčkov v Ljubljani že leta 1908 in pozneje prevzel celo predsedstvo. In to humanitarno, socijalno društvo vodi blagi mož kljub svoji visoki starosti še danes z največjo vnemo in uspehom. Gospodu predsedniku Levičniku častitamo k jubileju tudi v imenu onih, za katere je skrbel in še skrbi. OBleke na OBroke O. Bernatovič L3UBL3ANA, MESTNI TRG Maribor. KRAJEVNA ORG. NSS V MARIBORU priredi v nedeljo, dne 10. jan, sestanek zaupnikov v dvorani gostilne »Rotovž« na Rotovškem trgu. Govorita tov, dr. Pollteo iz Zagreba ln tov, dr. Rostohar iz Brna o politični situaciji in o stališču naše stranke. Začetek ob pol 10. uri dopoldne. Dne 17. jan. ob 10. dop. se vrši v Istem prostoru občni zbor kraj, organizacije z običajnim dnevnim redom. Vabimo tovariše, da se ga udeležijo polnoštevilno. -Odbor. — Kako se gospodari z delavskim denarjem. Industrije bogata Štajerska prispeva v Pokojninski zavod izdatno večji del, kakor Kranjska. Tako vsaj se ponovno zatrjuje na javnih shodih, ne da bi bila ta trditev kdaj ovržena od poklicane strah). Gotovo pa je, da ima Štajerska pravico biti deležna gospodarskega obrestovanja za svoja vplačila. In brez dvoma je, da čas In razmere zahtevajo v prvi vrsti, da se iz sredstev zida tudi na Štajerskem, v prvi vrsti tam, kjer je potreba največja, v Mariboru. Dolgo je trajalo — in Štajerci so morali groziti z ustanovitvijo lastnega zavoda — predno so se gospodje pri osrednjem vodstvu odločili za večjo stavbo tudi v Mariboru. Občina jim je v to svrho preskrbela najlepši prostor in poceni stavbišče v Magdalenskem predmestju. Pa kaj se je zgodilo? Predvsem v bistvu ponesrečen ves načrt, ker skuša v eni celoti združiti več tipov (eno-, dvo- in trinadstropne družinske hiše). 2e pri načrtih se je ugovarjalo, da taka sestavina ne spada na Kralja Petra trg in da tudi iz gospodarskega vidika taka gradnja ni praktična. Nesmisel tega načrta pride do polnega izraza sedaj, ko je poslopje v glavnem že pod streho. Še večja škoda kot v izvedbi načrta samega pa je gmotna zguba, ki jo trpi zavod radi silno nepraktičnega načina gradnje. Namesto vsaj sredi poletja, se je z gradnjo pričelo z začetkom jeseni. Pozneje nastalo neugodno vreme (s katerim treba v pozni jeseni računati) je celo delo zelo oviralo in — kar je glavno, tudi podražilo, ker se je delalo in se še sedaj dela tudi preko normalnega delovnega časa, dela se celo ob nedeljah in praznikih — gotovo ne ceneje, kakor ob navadnem delovnem času. Kakšno delo je to sredi zime, to uči skušnja drugod. Če se ne motimo, je isti zavod že nekje slično gradil in sezidal poslopje, ki Je še danes vlažno. Les za streho in podstavke za stanovanje izgleda vsaj kot ne bi bil še dovolj presušen. Ljudje, ki dnevno zasledujejo gradnjo poslopja, zmajujejo z glavo, češ, zavod, kakor je Pokojninski, bi z zaupanim mu denarjem moral že bolj skrbno gospodariti. — Narodno gledališče. Minuli so prazniki in ž njimi sveži dotok vnanjih obiskovalcev. Mariborčane lomi božični maček, katerega preganjajo čuje po senzacijah v kino. To se je posebno izrazito pokazalo to nedeljo zvečer, kljub temu, da Je gostoval v operi »Gorenjski slavček« priljubljeni basist ljubljanske opere g. Zupan. Odkrito rečeno, letos dosedaj v operi nismo imeli še nič privlačnega. Srečneje izbrana je bila opereta, drama pa edino v Nušičevi komediji »Sumljiva oseba«. Je skrajni čas, da se resno pripravljajo na nove stvari na celi črti predstav. Tudi gostovanje gospe Mitrovičeve bo dobrodošlo, zlasti da vidijo nergači veliko razliko med lani in letos. Ne le žalostno, naravnost sramota za naše pridobitne kroge je, da jih je videti vsepovsod, le ne nikdar v narodnem gledališču — izvzeto par rednih obiskovalcev. — Potres. Tudi Maribor se je za novo leto večer ne stresel, ampak pošteno zazibal. S tem je pokazal, da stoji na »trdnih nogah« in da je bila podzemeljska slla,i ki ga ie zazibala, le odlet daljnega potresa. — Nov hotel s kavarno v Mariboru bomo prav kmalu dobili. Neki srbski bogataši so kupili veliko trgovsko hišo g. Šoštariča na Aleksandrovi cesti, katero bodo preuredili v hotel in kavarno. V hiši bo tudi varijetč. Ptuj. — Krasen drevored okrog postaje Ptuj obsekuje progovna sekcija drž. železnice. Velika košata drevesa, ki so nudila naj-udobnejšo senco ptujskim šetalcem, In bila v okras mesta, zgubljajo pod neusmiljeno žago in sekiro svoje mogočne veje. Kaj Je napotilo železniško upravo do tega pustošenja, ki bo. imelo žal za posledico, da se bo marsikatero lepo drevo posušilo — nam ni znano. Akoravno oskrbuje vse dovozne Hektografifoe aparate in zvitke, barvne trakove, ogljen papir, povoščen papir kupiš najceneje pri LUD. BARAGA, UUBUANA, Šelenburgova ulica štev. 6, I. nadstr., telefon 980. ceste h kolodvoru železniška uprava, vendar smo mnenja, da ni opravičena posekati ozir. obsekati drevesa brez dovoljenja občine. Po tolikih desetletjih, odkar je obstojal drevored vsemu občinstvu na razpolago, mislimo, da si je javnost pridobila tudi nekaj pravice do njega. Občinski za-stop naj povzdigne svoj glas, dokler je še čas. Kaj bi rekli Ljubljančani, če bi jim kdo hotel obsekati in uničiti Tivoli? Kar je Tivoli za Ljubljano, to je drevored okrog kolodvora za Ptuj. — Stanovanjsko vprašanje postaja za Ptuj vedno bolj pereče. Za malo mestece je mnogo, če mora okrog 20 družin živeti brez stanovanj. Zadnjič smo že omenili, kako si nekateri' povsem nesocijalni hišni gospodarji osvajajo nadaljna stanovanja brez prave potrebe in zakonite podlage. Odvetnik, hišni posestnik, si je prisvojil stanovanje premeščenega uradnika, dasi-ravno je imel do sedaj v svoji uporabi 5 sob za 4 osebe. V bližnji Vičevi, ki spada menda tudi pod stanovanjsko sodišče, je dcložiral posestnik hiše najemnika bančnega uradnika s 4 otroci. Najbolj interesantno je pa tt), da je otvoril v dotičnem stanovanju vinotoč. V vasi se nahaja še druga že nad 60 let stara gostilna, katero je kljub renoviranju hotela oblast zapreti. Ali je dovoljeno preurejati stanovanja v gostilne? — Ptujsko gledališče je bilo lansko leto na inicijativo bivšega župana tov. Blažeka popolnoma in prav lično renovirano. Ker vlada ne da gledališču nikake subvencije, tudi ni mogoče nastaviti igralcev, temveč si pomagamo z diletanti, izmed katerih so posebno nekateri zelo agilni in prav iz- vrstni. Sezija našega gledališča je pričela vsako leto že v septembru, letos pa še sedaj ne. Krivda leži menda v tem, da nekateri smatrajo predsedniška mesta za častna, ne pa delovna mesta. Talko imamo primer, da je neki gospod vsled svoje vsestranske »marljivosti« zakrivil, da je bila elektrifikacija gledališča šele sedaj izvedena, vsled česar dosedaj ni bilo mogoče uprizoriti nobene igre. Kakor smo že omenili, se rekrutirajo igralci-diletanti iz meščanskih slojev, ki si morajo v nočnih urah na skušnjah pridobivati zmožnost nastopa na deskah. Na drugi strani opažamo pa zopet gotove gospode, (sklicujoč se na neke privilegije), ki hočejo zastonj v lože z vsemi svojimi. Na eni strani vsestranska požrtvovalnost, na drugi pa ljudje, ki vidijo samo sebe in svojo udobnost. Nismo nasprotni temu, ker je gledališče mestno, da bi g. župan, podžupan in drugi reprezentanti mesta ne imeli skupno ene lože. Druge lože se pa morajo brezpogojno prodati. Tudi za kino. Prejšnja župana, posebno tov. Blažek si je obdržal sicer tudi eno, ložo, vendar jo je ob predstavah prostovoljno plačal ali prodal kakemu drugemu reflek-tantu in tako nabral samo za mestne uboge vsako gledališko sezijo več kot 2000 Din. Drugi bolj imoviti gospodje se pa hočejo zabavati »gratis«, na račun ubogih in marljivih diletantov. Celje. — Smrtna kosa. Tovarišu g. Franju Vidmarju je umrl na pljučnici njegov dveletni sinček Zvonko. Naše iskreno sožalje žalujoči obitelji. IZ UREDNIŠTVA: Zaupniki in prijatelji našega lista se naprošajo, da stalno poročajo iz svojih krajev vse zanimivosti. TO, da ni kdo posebno vešč pisanja, na] ne straši nikogar, da ne bi dopisoval. Najvažnejše je, da so vsi dopisi popolnoma resnični. Osebni napadi naj ne bodo nikdar predmet dopisovanja. Ako bo vsak naš zaupnik in prijatelj napravil svojo dolžnost in stalno dopisoval, bo list gotovo zelo zanimiv In vedno aktualen. Uredništvo »Nove Pravde«. ženski vestnik Občni zbor »Zenskega pokreta«. Skrajni čas je že, da se tudi pri nas začne s sistematičnim delom za osvobo-jenje žene in da se napravi zato odločilen korak. Ze zelo potrebne smo bile društva, ki bi nas pripravljalo in vedlo v dobo, v kateri bo žena samozavestno vršila svoje naloge ter se veselila poštenega dela in poštenega plačila. Zato smo se zveselfle društva, ki ne bo le trošilo žensko energijo, ampak tudi znalo iskati plačilo zanjo. V nadi, da bo novo društvo pravilno vršilo svojo nalogo, pozdravljamo njegovo ustanovitev. Občni zbor novega žen. dr. »Zenski po-kret« se je vršil 2. jan. t. I. v sejni dvorani mest. magistrata v Ljubljani. Občni zbor je otvorila Al. Štebi. Pozdravila je navzoče, zlasti zastopnice beograjskega »Žen. pokreta« go. Milojevičevo, go. Ivanič in gd. Laskovič ter zastopnico zagrebškega »Zen. pokreta« gospo Miro V odorkoKočoiid a. Predsednica je v uvodnem govoru podala nekaj dobrih primerov perečega nasprotja moških privilegijev in ženske zapostavljenosti. Poudarjala je tudi, da feminizem ni agresiven napram moškim, temveč je le boj za osvoboditev žene. Ta pa se more izvršiti le z dosego žen. vol. pravice. S pomočjo te dosežemo enako delo, enako plačilo, enako ceno in priznanje. Razloži tudi namen društva, ki hoče seznanjati vse ženstvo o gibanju femintema in širiti propagando za to gibanje v vseh krajih Slovenile. Kadar bomo vse žene solidarne in bo naš nastop dovolj močan, se nam bo odprla pot v javnost. Druga točka dnevnega reda je bila izvolitev predsedstva ust. občnega zbora. Izvoljena je bila Alojzija štebi. Nato so se prečitala in odobrila pravila društva »Zenski pokret«. Sledila je volitev odbora. Izvoljene so bile: Albrecht Vera, Boškin Angela, Jarec Mara, Modic Karla, Peče Ema, Prijatelj Malči, Novak Jožica, Vode Angela, Štebi Cirila, Štebi Alojzija. Članarina se je določila na 1 Din mesečno. Kdor more, da več, da sc društvo okrepi čimpreje. Odborovi sestanki bodo vsak četrtek ob 8. urii zvečer v damskem salonu kavarne Emona. S tem je bil oficielni del zborovanja končan in sledil je pozdravni govor zastopnice beograjsega »Zen. pokreta« ge. Mileve Milojevičeve, ki je govorila o trojih nepri-jateljih ženstva, med katerimi je skoro naj-hujšl žena sama, 'ki uiuši svoie zahteve. V njej vidi pravi razlog žen. brezpravnosti. Ce je bil mož zločinec družbe, je bila žena njegova pomočnica, ker ni umela svojih individualističnih teženj in jih ni opredelila. Zavedajoč se svečanosti trenotka, ko žena manifestira za svoje pravice, kliče: »V borbi za svoje pravice naprej!« V imenu zagrebškega pokreta govori ga. Kočonda. Med drugim omeni, da nismo storile veliko, a je vesela, da je došlo do momenta, ko se je i naša žena zavedla, da ni le altruizem vse, česar naj se oprijema, temveč, fla se mora žena brigati tudi zase, kajti ne moreš mnogo dajati, ako sam nimaš. Hočemo aktivnega sodelovanja, hočemo, da žena daje inicijativo pri ustvarjanju zakonov. Za uspehe, ki so jih dosegle žene Finske, Švedske, Anglije, Nemčije, se imajo zahvaliti svojim jakim organizacijam. Tudi me smo uvidele potrebo istili in sc moramo družiti v jake organizacije. Govorila je tudi o internacionalnih žen. društvih in zlasti o Mali žen. antanti, ki združuje vse žene prijateljskih držav v enotno fronto za njihove pravice. O svojem delu v Srbiji je poročala gdč. Lackovič. Opisovala je žalosten položaj preproste srbske žene in slikala delo Zen. pokreta, ki prireja p^ južni Srbiji trimesečne kurze, v katerih se dekleta uče umnega gospodinjstva in odgoje otrok ter o negovanju bolnikov. Nato je predsednica zaključila lepo uspeli občni zbor in povabila vse udeleženke na sestanek, ki se je vršil ob 8. uri v kavarni Emona. Zavarovancem Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani uvede s 1. januarjem 1926 na podlagi soglasnega sporazuma z Zvezo blagajniških zdravnikov pavšalno honoriranje obiskov zdravnikov na domu bolnikov. S to novo ureditvijo honoriranja obiskov so v zvezi sledeče posledice, na katere urad obolele zavarovane člane opozarja. Po veljavnih določilih bolniškega reda je vsak zavarovani član v slučaju, ako zahteva in potrebuje zdravniške pomoči, dolžan zdravnika obiskati v odrejenih ordina-cijskih urah na domu zdravnika, odnosno v amhulatorijih. Le izjemoma, ako je zdravstveno stanje zavarovanca tako, da mu je popolnoma nemogoče zapustiti posteljo, imajo člani pravico zdravnika klicati na svoj dom. Dosedaj so člani proti tem predpisom težko grešili. Ugotovljeno je nebroj slučajev, da na dom iklicani zdravnik bolnika niti donia ni dobil, pač pa pri delu zunaj hiše, mnogokrat so (klicali člani zdravnika na dom zgolj iz komodnosti in pri obolenjih lahke narave. Pogosto so člani klicali zdravnika več dni po vrsti, ne da bi bilo to potrebno. Uradovi zdravniki so' hodili na dom zdravit razna trganja, glavo- in zobobole, malenkostne ureznine itd. Tako so zdravniki postali sužnji neuvidevnih članov, ki niso razumeli, da so taki obiski zvezani z visokimi stroški, katere je urad moral plačevati na škodo težkih bolnikov. Nobeno čudo ni, da bolniško zavarovanje hiti v veliko pasivnost. Urad je moral ugotoviti, da so bolnike pri tem razkošnem razmetavanju javnih sredstev podpirali tudi nekateri delodajalci, češ, vsaj plačujemo prispevke. Zasebni pacijent zdravnika kliče na dom le v dejansko in skrajno nujnem slučaju, ker inora pač štediti. Pri javnem denarju pa je štedenje še bolj potrebno, zlasti še, ako ie denar namenjen zdravju delovnega naroda, torej eminentno socialnim svrham. Klicanje zdravnika na dom je posebno priljubljeno pri simulantlh, ker s fingiranjem nujnosti in nevarnosti bolezni hočejo zanesljiveje doseči denarno podporo. V boju proti simu-lantom od strani urada in zdravnikov morajo naravno trpeti tudi resni bolniki. Temu se ni čuditi. Izkoriščevalci zavarovanja so v bistvu vzrok vse kritike proti poslovanju urada. Da ni izkoriščevalcev, bi urad ne bil prisiljen izdajati strogih formalnih predpisov in resni bolniki bi mogli uživati skrb-nejšo zdravn^ko nego. Tako pa i zdravniki i urad izgublja visok odstotek svoje energije pri simulantili. Urad je radi vedno večjega izkorišče-vanja od strani simulantov in onih, ki bolezni pretiravajo, prisiljen k najbolj energičnim ukrepom in upa pri tem boju na pomoč cele vestne in odgovornosti sc zavedajoče javnosti. Proti onemu članu, ki bi zdravnika klical na dom, ne da bi bila za to podana neobhodna potreba In nujnost slučaja, se bo urad poslužil zakonitih določil in takemu članu predpisal povračilo vseh stroškov, ki so uradu nastali radi brezvestnega in izkoriščavajočega dejanja člana. Simulanti kvarijo ugled zdravnikov, ki svojo službo vrše v najtežavnejših razmerah, zelo pogosto v življcnski nevarnosti. Ni čuda, da pod takimi razmerami tudi zdravniki dostikrat izgube potrpežljivost. Ker zdravniki v zavarovanju izvršujejo najvažnejšo in bistveno nalogo zavarovanja, bo urad z vsemi sredstvi1 ščitil one zdravnike, katerih vestno delo in trud izrabljajo simulanti. Ista sredstva pa bo uporabljal tudi proti onim zdravnikom, ki bi s svojim postopanjem ogrožali zdravje ali življenje zavarovanih članov. Ko bo število izkoriščevalcev zavarovanja padlo na najnižjo stopnjo, ne bo več pritožb ne proti zdravnikom, ne proti zdravilom, in ne proti poslovanju urada. Zavarovanje potem tudi ne bo več pasivno. Institucija zavarovanja ni tuja, sovražna institucija, iz katere bi bilo utemeljeno izžeti zadnjo kapljo življenske krvi, ona je poklicana, da ščiti zdravje in delavno zmožnost zavarovanih članov. To ji mora javnost omogočiti. Zato sloni zavarovanje na načelu samouprave vseh interesentov, torej tudi na načelu vzajemne samopomoči vseh interesentov. Tajinstveni morilec deklet. (Nadaljevanje.) Lepi vdovi kroži okrog ustnic koketen smehljaj, ko se vsede poleg nje, — objame njeno bujno postavo ter jo strastno poljublja na ustnice. »Ne tako strastno burno, Lionel,« reče vdova ter se navidez nežno brani izbruhom njegove strasti. On se poredno smehlja. Morem li kaj za to, da me tvoj pogled tako razgreje, dragica? V jutranjem oblačilu si naravnost zapeljivo lepa!« Sedaj se dobrikaje tudi ona smehlja. »Ravnokar sem še enkrat prebrala tvoje pismo, Lionel: z njim si me spravil v pravcato zadrego, zadeva še ni toliko dozorela, saj vendar tudi sam veš, da morem najine načrte dovesti do konca le z največjo opreznostjo.« »To je vse dobro in lepo, moja draga,« reče Lionel precej nestrpno, »ampak moja dva prijatelja nočeta več čakati. Včeraj sem še govoril z enim ter mi je rekel, da je že dovolj denarja izdal, sedaj pa hoče od tega tudi nekaj imeti.« Beli zobje lepe žene se globoko vtisnejo v rožnate ustnice. »To je neprijetno, da, usodno, Lionel, doslej nimata Ana in Mabel še nobene slutnje, kaj nameravava z njima. Ti ne poznaš deklic, — tako sta boječi, — tako bojazljivi, na prav velike zapreke bomo zadeli, če bosta zvedeli, da------------.« Lepa vdova zaključi svoje besede s pomenljivo gesto. Lionel Falconer vstane ter hodi razburjeno po sobi gor in dol. Slednjič obstane pred lepo vdovo. »Ampak, dragica moja; tvoja skrb je vendar, kako privedeš zadevo kmalu do odločitve. Moje razmere so ti znane, to vilo sem ti še dokupil, toda sedaj, ko sem vsled podlosti svojih sorodnikov preklican, — imam le še svojo rento za življenje. Pomisli le, kaj vse star moja dva prijatelja že storila. Služinčad, konje, vozove, najdragocenejši nakit, vse sta kupila in oskrbela, samo da si osvojita obe tvoji deklici za ljubici. Ce se ozlovoljena premislita, potem je prepozno!« Mlada vdova globoko vzdihne. »Imaš popolnoma prav, Lionel, vendar pa morata oba gospoda še nekaj časa potrpeti. Razmišljala bom še, kako naj deklici najlažje na vse pripravim, prenagliti se ne smem v ničemer!« Pustolovec se zopet usede poleg lepe vdove. »Ce bi bili deklici le za polovico taj^o pametni kot ti, toda deklici sta v pravem pomenu besede tako krepostni in čednostni, da pri vsaki bolj prosto izrečeni besedi zardita.« »To se bo še vse izpreinenilo, samo da le enkrat zadevo prav zgrabimo. Zanesi sc, Lionel, iz takih b6ječih bitij postanejo naj-vdanejše in najnežnejše ljubimke!« »S tem upanjem se tudi tolažim, pritiskanje mojih prijateljev mi je že naravnost nadležno. Vsekakor pa moraš upoštevati, kolike vsote sta že oba žrtvovala in še niti enega prijaznega pogleda nista dobila od tvojih deklic. Zares, čudim se njihovi potrpežljivosti, ki sil je skoro ne morem tolmačiti.« »Jaz si pa to kaj lahko razlagam, Ana in Mabel sta zelo lepi — mladi — nedolžni, to vse ima za tvoja prijatelja tako privlačno silo, kil je ni meni nič tebi nič pustiti v nemar.« »No, saj imaš prav kot vedno, draga moja: medtem pa skušaj ugoditi moji prošnji, sicer je računati, da se premislita, in ravno v najbližji bodočnosti bosta zopet razpolagala z zelo velikimi vsotami.« »Bodi brez skrbi, Lionel, storila boni vse, kar je le mogoče.« Gospod Falconer motri z velikim do-padajenjem bohotno postavo lepe vdove. »Vsekakor je bilo dobro, da je gospod Glove, tvoj častivredni soprog, tako nenadoma umrl, ravno še o pravem času, kajti že naslednji dan bi bil zvedel za najino razmerje.« »Eh, tudi za ta slučaj sem vse potrebno ukrenila; nihče ni tako vesel njegove smrti kot jaz, kajti ta mož mi je bil naravnost zopern. Poročila sem ga le, da si zajamčim boljše in brezskrbnejše življenje. In tega ne bi bila nikdar storila, če bi te bila že preje poznala, Lionel, dragec moj!« Zapeljiva grešnica objame pustolovca strastno, čustveno. »V Dublinu se še vedno govori o smrti tvojega moža: največ jih je uverjenih, da je izvršil samomor.« »No, saj je tudi bil neke vrste samomor, Lionel, četudi ne z namenom.« »Oh!« »No, saj tebi lahko povem, kako je prišlo do smrtiL Moj mož je imel bolezen, da ni mogel spati, ter je kot zdravilo užival morfij in sicer v majhnih količinah. — listi večer pa je v svoji raztresenosti dal precejšnjo količino v kozarec, ki’ je morala povzročiti usodepolne posledice. — Vžil jo je, — naslednje jutro je bil mrtev.« »Ampak, dragica, odkod pa veš to?« »Povsem enostavno; sama sem videla, koliko praškov je stresel v kozarec.« »In ti ga nisi opozorila?« vpraša Lionel prestrašeno. Grozen nasmeh se pojavi sedaj na obrazu lepe vdove. »Ne!« reče mrzlo. »Toda, dragica moja, -« »Sovražila sem ga. zato sem ga pustila umreti!« Pustolovec se je že zopet umiril. »Popolnoma prav si ravnala, gospod Glove je bil zadnji čas neznosen. — Tako ljubosumnega moža še nisem videl, odkar živim.« »Ne govoriva več o njem, on je mrtev, sedaj imam tebe — Lionel, tebe, katerega tako goreče ljubim!« Vražja ženska znova obsipa pustolovca z laskajočim ljubimkovanjem. Zdi se, da se nahaja Lionel Falconer popolnoma pod vplivom lepe vdove. Pripovedka o bogati dedščini je bila navadna izmišljotina. Lepa vdova si je pridobila sredstva za sedanje razkošno življenje na način, ki je bil vse preje kot neoporečen. In sedaj je menila, da je nastopil trenotek, da zavede svoji nedolžni pastorki v razuzdanost, da bi si mogla brezskrbno in razkošno življenje kolikor mogoče še podaljšati. Lionel Falconer je radii njene nenasit-ljivosti že skoro dospel na rob propadp. Njegovi sorodniki so ga morali radi lahko-mišljene zapravljivosti postaviti pod varu-štvo, da rešijo njegovo še preostalo premoženje. Sedaj naj bi prišli kot žrtvi mačehine razuzdanosti na vrsto nesrečni hčerki gospoda Glove, ubožici, ki razven svoje ne-omadeževane časti nista imeli nobenega drugega premoženja. In vražja ženska, ki je kovala tako nesramne načrte, je bila mačeha obžalovanja vrednih bitij, ženska, ki bi imela nadome-stovati zapuščenim sirotam mater. Lionel Falconer se dvigne, ko je še enkrat strastno poljubil svojo lepo ljubico, rekoč: , »Sedaj moram iti, dragica, v klubu že čakajo na mene; še^enkrat te prosim, da zadevo pospešiš, sicer bova še oba mnogo srda in nevolje vžlla!« »Kar je v moji moči, se bo vse izvršilo, — pridi le črez dva dni zopet k meni, takrat pa upam, da ti bom ze mogla dati zadovoljiv odgovor. Lionel ji še poljubi roko, potem pa hitro odide. Lepa vdova se zamisli. »Da, Lionel ima prav, tako ne more iti dalje, zadevo moram privesti do kraja, Ana in Mabel morata zvedeti, kaj namerjam z njima, in obedve me morata — ubogati!« Sestri. Obe deklici, o katerih usodi sta njiju mačeha in njen ljubimec ravnokar razpravljala, sedita v iskrenem razgovoru v svoji sobi. Saj pa tudi nista imeli najmanjše slutnje, kako strašna nevihta se zbira nad njihovima glavama. (Dalje prih.) Lastnik in izdajatelj Rudolf Jovan, Ljubljana. Urednik: Franjo Rupnik, Ljubljana. Za »Zvezno tiskarno in knjigarno« ' Alojzij Mofler v Ljubljani. Odvetnik Dr. Fran Kandare se je preselil s svojo pisarno iz Krškega v Ljubljano, MikloStteva c. št. 20, zgradba „Okroinega urada za zav. del.“, pritličje. Priporočamo tuniko Ljubljana, blliu Prešernovega spomenika za vodo. Haicenejši nakup nogavic, žepnih robcev, brisalk, klota, belega in rujavega platna, šifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, Solingen Škarij za prikrojevanje in za obrezovanje trt NA VELIKO IN MALO. PROMETNI Z9V00 Zfl PREMOG D. D. V LJUBLJANI prodala premog iz slovenskih premogovnikov vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo. Inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, Črni premog in brikete. NASLOV: PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D. D. V LJUBLJANI, MIKLOŠIČEVA CESTA 15/11. Najboljši šivalni stroji so edino Josip Peteliiica znamke tlGritzner“ in Jidler" Večletno jamstvo. Delavnica za popravilo strojev. Pouk v vezenju brezplačen. Ljubljana blizu Prešernovega spomenika za vodo. ZVEZNA TISKARNA * LJUBLJANA _________ WOIFOVffl ULICA ŠT. t. Izdeluje vsa tiskarska dela: knllse, brošure, Časopise, tabele, plakate, pisma, razglednice, umetniške slike, note, trgovske in uradne kuverte, pisma, vizitke, koledarje, stroino numeriranje itd. po zmernih cenah Radi Izborne kvalitete Vam priporočamo nabaviti sl za lesen In zimo KARO-fcevlJe Lastne delavnice. — Solidne cene. MARIBOR, Koroška cesta štev. 19. LE NAJBOLJE IN NAJCENEJE!