veliko bolj. Nič pod Bogom je ne more pripraviti do tega, da bi me razumela. Tudi njen temperament se ne sklada z mojim. Zdavnaj sem že to opazil, pa pomočf ni," Tako je prišlo do ločitve; najstarejšega sina je vzela mati, ostalih osem otrok je ostalo pri očetu, Toda od tega časa se je pesnikov nemir vedno večal in 9, junija 1870, je Charles Dickens podlegel srčni kapi, Nobeden njegovih sinov ni podedoval očetovega duha; kakor da je prokletstvo na njih: večinoma so umrli v tujini, v Indiji, Kanadi, Avstraliji, New Yorku in na morju, — Slovenci imamo doslej dva prevoda iz Dickensa: Povest o dveh mestih in Oliverja Twista. Henri de Regnier. Ta mesec je Francoska Akademija sprejela medse prvega simbolista, Henrija de Regnierja. Doslej simbolistična šola še ni bila zastopana med nesmrtniki in tudi Regnier se ima deloma bole, bežeče nimfe, predrzne satire, smejoČe favne in dirjajoče kentavre. Simbolistom priporoča, naj bodo jasnejši, ker iz iste čase, iz katere se sami opajajo, srkajo tudi drugi. »Umetnost ljudstvu!" V Monakovem so zasnovali koncem 1. 1909. emi-nentno kulturno delo. „Splošna zveza za krščansko umetnost" („Allgemeine^ Vereinigung ftir christliche Kunst") je začela izdajati pod geslom „Umetnost ljudstvu!" („Die Kunst dem Volke!") poljudne monografije o umetnosti. Njen namen je popularizirati pravo, lepo, srce blažečo in dvigujočo umetnost in tako obvarovati ljudsko dušo pred osladno in čestokrat razbrzdano laži-umetnostjo naših dni, ki tudi izkuša vse preplaviti in — zastrupiti. To je plemenit, visok cilj: krščanska vzgoja in izobrazba najširših ljudskih slojev Z BOJIŠČA: OD ITALIJANSKIH VOJAKOV POSTRELJENI ARABCI. zahvaliti za zeleni akademski frak slavi svojega tasta Heredia, Regnier je zavzel v Akademiji mesto umrlega Eugena Vogueja, kateremu v čast je moral po stari navadi govoriti svoj prvi govor. Pečal se je mnogo in ostentativno z Voguejevim odličnim pokolenjem ter nato prešel na njegove slovstvene zasluge. Vogue je prvi seznanil Francoze z ruskim romanom. Ko je L 1886. izšla njegova knjiga „Le Roman Russe", je Francija komaj malo poznala Turgenjeva, Tolstoj in Dostojevski sta ji bila še popolnoma neznana, tako da je Voguejevo delo bilo pravo odkritje. To mu je odprlo vrata Akademije. Čast, da mladega nesmrtnika pozdravi, je imel grof de Mun, znani katoliški sociolog in politik, čigar ostra beseda tudi Regnierju ni prizanesla, Izvajal je, da je bral vse Regnierjeve romane, ko je bil stotnik pri kirasirjih. Za častnika je tako berilo izborno, toda on je sedaj premalo kirasirja, da bi mogel še uživati Regnierjeve romane. Pesmi pisateljeve so mnogo boljše kot njegova epična dela. Simbolizem se zdi de Munu še nedoločen pojav, simbolistično pesništvo pretemno in preosebno; on ne ve, kako naj razume njega sim- na podlagi krščanskih umetnostnih idealov. To je obenem prekrasna apologija prave, krščanske kulture. — Mi z navdušenjem opozarjamo na to znamenito podjetje. Publikacije monakovske „Splošne zveze" so tako krasne in tako poceni, da zaslužijo, da jih tudi pri nas dobi v roke vsak le polizobraženec. Imenitno bodo služile doma, v šoli, v društvih, pri predavanjih itd. V zvezkih po ca. 50 strani na kvartu (fin papir) vsebujejo čudovito lepo izdelane reprodukcije prvih del največjih mojstrov. Slike spremlja za uvod življenjepis dotičnega umetnika, potem pa lahko opisovanje slik. Dozdaj je izšlo 7 zvezkov, in sicer: 1. Albrecht Diirer (s 60 slikami). 2. Ludwig Richter (s 66 slikami). 3. Weihnachten in der Malerei (z 48 slikami). 4. Beato Angelico (s 65 slikami). 5. Beruhmte Kathedralen des Mittelalters (z 61 slikami). 6. Jos. Ritt, v. Fiihrich (s 64 slikami), 7. Moritz v. Schwind (s 56 slikami). — 119 — Posamezen zvezek stane za posameznika 80 Pf.; kjer bi se pa zbralo skupaj vsaj 2 0 naročnikov (pošiljatev pod enim ovojem), dobe taisti zvezek po 50 Pf,, torej naših 60 vinarjev. Bolj poceni bo umetnost pač težkokdajU Dr, M. O, Posledice velikega štrajka. Na Angleškem se pripravlja velika stavka premogarjev. Nevarnost je, da izbruhne s 1. marcem, ako se poprej ne doseže spo- za naravnost pretirane cene iz Amerike ali pa morebiti iz Nemčije. Angleška admiraliteta pokupuje že sedaj vse zaloge premoga, ki jih more dobiti, kajti v normalnih razmerah zadostujejo zaloge mornarice komaj za 14 dni. Nekoliko so že poizkušali na Angleškem posledice take stavke leta 1893,, ko so ustavili obrat premogovniki v Yorkshire, Lancashire, Notimghamshire, Derbvshire, Warshire in Staffordshire. V Londonu so takrat plačevali 5 kron za stot premoga. Ako bo trajala stavka premogarjev dalje časa, bo čez nekaj tednov Z BOJIŠČA: PRVA ITALIJANSKA GRANATA NA TRIPOLIŠKIH TLEH. razum med delodajalci in delavci. Zanimivo je, kar piše neki angleški list o groznih posledicah takega štrajka: „20,000 lokomotiv in 700.000 železniških voz bi moralo počivati in okoli milijon delavnic in tovaren bi moralo zapreti svoja vrata. To ni izmišljena trditev, temveč resničen opis tega, kar mora nastopiti, ako bi trajala taka stavka dalje kot teden dni. Kajti vse naše moderno življenje je odvisno od premoga. Po štirinajstih dnevih bi morale vse železnice na Angleškem ustaviti svoj obrat, ako bi ne dobivale premoga 1 Naročila na naslov: „Allgemeine Vereinigunj christliche Kunst", Miinchen, KarlstraBe 33/o. fiir 16 milijonov ljudi, moških in ženskih, brez kruha. Rudarji sami bi izgubili vsak teden na zaslužku 30 milijonov kron in delavci drugih obratov, ki bi morali počivati zaradi pomanjkanja premoga, bi po kratkem času tudi toliko izgubili na zaslužku, da bi se moglo računati 40 milijonov kron skupno na teden, Angleška zveza rudarjev šteje okoli 800.000 članov, premoženje zveze in stavkarskega fonda znaša 30 milijonov kron. Celo ako bi zveza vsakemu stavkujočemu članu izplačala na teden samo 10 šilingov (okoli 11 kron), bi znašalo to na teden vsoto okoli 8 in pol milijona kron, A v dragih življenjskih razmerah je življenje ob 30 šilingih na teden že umetnost." POGLED Z MORJA NA OLIMPSKO GOROVJE. — 120