GOZDARSKI VESTNIK, Vol. 53, No. 5-6, Ljubljana 1995 UDK 630*1 /9 1 SLO ISSN 0017-272:: LETO 1995 • LETNIK 53 • ŠTEVILKA 5-6 Ljubljana, maj, junij 1995 VSEBINA -CONTENTS 221 Uvodnik 222 Franc Ivancic Gospodarjenje z drevnino ob reki Unici na Planinskem polju Timber Management Along the Unica River on the Planinsko Polje 250 Janez Pogacnik Strokovne podlage za prostorski del pri nacrtu goz­dnogospodarske enote -2 del Professional Foundations for the Spatial Part of Forest Management Unit -Part 2 267 Marko Accetto Nožnicna pasja cebulica (Gagea spathacea (Hayne) Salisb.) in evropska gomoljcica (Pseudostel/aria euro­paea Schaeftlein) tudi v Beli krajini Gagea spathacea (Hayne) Salisb. and Pseudostella­ria europaea Schaeftlein also in Bela Krajina (SE Slovenia) 271 Jure Marence Motorne žage STI HL-inovacije in tehnicne izboljšave 275 Janez Cernac Prostoživece divje živali so državna lastnina, zato lovišca ne morejo biti zasebna 279 Strokovna srecanja 282 Književnost 284 Društvene vesti SLOVENSKA STROKOVNA REVIJA ZA GOZDARSTVO SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY Ustanovitelj in izdajatelj: Zveza gozdarskih društev Slovenije Uredniški svet mag. Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, mag. Aleksander Golob, mag. Dušan Jurc, Marko Kmecl, Iztok Koren, dr. B0štjan Košir, Jure Marence, Miran Orožim, mag. Dušan Robic , Danilo Škulj Uredniški odbor dr. Boštjan Anko, dr. Franc Batic, dr. Dušan Mlinšek, mag. Živan Veselic Odgoyorni urednik mag. Zivan Veselic, dipl. inž. gozd. Tehnicni urednik Aleksander Leben Lektor Darinka Petkovšek Dokumentacijska obdelava Teja-Cvetka Koler Uredništvo in uprava Editors address SLO 61000 Ljubljana, Vecna pot 2 Žiro racun -Cur. ac. ZOlT GL Slovenije Ljubljana, Vecna pot 2 50101 -678-48407 Letno izide 1 O številk 1 O lssues per year Polletna individualna narocnina 1.500 SIT za dijake in študente 800 SIT Polletna narocnina za delovne organizacije 8.000 SIT Posamezna številka 500 SIT Letna narocnina za inozemstvo 40 USD Izhajanje revije podpirata Ministrstvo za znanost in tehnologijo ter Ministrstvo za kmetijstvo, go­zdarstvo in prehrano. Na podlagi Zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) je Ministrstvo za informiranje mne­nja, da je strokovna revija GOZDARSKI VESTNIK proizvod informativnega znacaja iz 13. tocke tarifne številke 3, za katere se placuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %. Tisk: Tiskarna Tone Tomšic , Ljubljana Poštnina pl acana pri pošti 61102 Ljubljana Na vaji Požar-95 smo uspešno sodelovali tudi gozdarji Zaradi razlicnih dejavnosti cloveka nastane danes v naravi mnogo vec požara~ kot bi jih nastalo v neokrnjenem naravnem okolju. Tudi v gozdovih povzrocajo gozdni požari veliko škode. Po podatkih iz Porocila o delu Zavoda za gozdove Slovenije v letu 1994 je bilo v preteklem letu v Sloveniji zabeleženih 68 gozd­nih požarov, ki so skupaj prizadeli 913,4 ha gozda. Ceprav Zavod za gozdove Slovenije po veljavni zakonodaji ni nosilec orga­ niziranja preventivnih varstvenih ukrepov v borbi proti požarom v naravnem okolju (to so lokalne skupnosti), fe sodeluje pri protipožarnih opazovanjih, in tudi nima konkretnih zadolžitev in odgovornosti pri gašenju požarov (za to so odgovorni gasilci), je v letu in pol svojega delovanja že izvedel celo vrsto ak­tivnosti, da bi gozdarstvo po svoji moci tudi v novih razmerah uspešno sodelova­lo pri preprecevanju in gašenju požarov v gozdu in vsej naravi, saj je ocitno, da je naše poznavanje gozdnih razmer in terena pri tem nepogrešljivo. Tako je v dogovoru z Upravo RS za zašcito in reševanje Zavod izdelal predlog sistema preventivnega varstva gozdov pred požari in nacina vkljucevanja Za­voda za gozdove Slovenije v preventivne dejavnosti in v gašenje požarov, aktivno je sodeloval na okrogli mizi Kako preprecevati požare na Krasu -v decembru 1994, izdelal je elaborat o površinah požarno ogroženih gozdov in stopnji njihove ogroženosti po katastrskih obcinah -za potrebe organiziran­osti gasilstva na Slovenskem, v septembru in oktobru 1995 pa je uspešno sodeloval pri obsežni vaji gašenja gozdnega požara, organizirani na državni ravni. Vaja je bila organizirana na Koroškem, v okviru meseca varstva pred požari. Potrebno je bilo pogasiti gozdni požar v težko prehodnih in zaradi emisij priza­detih gozdovih med Mušenikom in Žerjavom, ki se je po predpostavki vaje razširil na površini skoraj 1 OO ha. Gozdarske vrste sta pri vodenju vaje zastopala diplomirana inženirja Jošt Jakša in Gorazd Mlinšek iz Zavoda za gozdove Slovenije, ki sta sodelovala tudi pri izvedbi vec predavanj na temo varstva pred požari v mesecu septembru. Obema kolegoma pa tudi drugim gozdarjem, ki so sodelovali pri vaji, gre priznanje in zahvala za uspešno opravljeno delo na poti k vecji varnosti naših gozdov pred požari. Naj priložnost, ko tece beseda o gozdnih požarih, izkoristim tudi za to, da izrecem priznanje in zahvalo vsem kolegom, še posebno na Krasu, ki se že leta, vcasih tudi dneve in noci skupaj, borijo proti ognjenim zubljem, pa so neupraviceno njihovi napori pogosto prezrti. Pac, zajeti so v ohranjenih števil­nih gozdovih in gozdicih, ki bi jih sicer unicil rdeci pete/in, in v spoznanju, da brez gozdarjev ni uspešnega preprecevanja in gašenja gozdnih požarov. Urednik Gozd V 53, 1995 221 GDK: 915:263:(497.12*05 Planinsko polje) Gospodarjenje z drevnino ob reki Unici na Planinskem polju Timber Management Along the Unica River on the Planinsko Polje Franc I VANC I C* Izvlecek Ivancic, F.: Gospodarjenje z drevnino ob reki Unici na Planinskem polju. Gozdarski vestnik, št. 5-6/1995. V slovenšcini s povzetkom v anglešcini, cit.lit. 19. Planinsko polje je najbolj severozahodno v vrsti kraških polj v sistemu Ljubljanice. Po tem polju se vije reka Unica, obrašcena z drevnino po bre­govih. Drevnino predstavlja grmovje in drevje, ra­stoce ob reki. Raziskovalna naloga obravnava vlogo, pomen in gospodarjenje z drevnino ob reki Unici. Prikazane so razvojne zakonitosti in po­dane osnovne smernice za gospodarjenje z drev­nino ob reki Unici Kljucne besede: obvod na drevnina, Planinsko polje, Unica PREDGOVOR PRE FACE Drevje in grmovje, rastoce ob vodi, ima svojevrstno rast. V najrazlicnejših oblikah se sklanja nad vodo, hkrati pa se iz vode leskecejo v razl icnih barvah in odtenkih slike dreves in grmov. Ko clovek opazuje te slike dreves in grmov v vodi, vidi vso spokojnost mirnega recnega življenja. Kljub temu, da reka tece svojo pot, podobe drev­nine v vodi ostajajo. Ce primerjamo obraslo in neobraslo reko, vidimo, kako prazno je tam, kjer breg ni obrasel. Ni drevja, ni slik, ni nicesar, je le bežanje vode po strugi, brez podob življenja dreves. Šele tedaj vidi clovek, kaj drevnina pomeni reki, pri cemer je .tudi mrtvo drevo lahko pomemben clen v verigi obrecnega življenja. • P.l., inž. gozd., Zavod za gozdove Slo­venije, Obmocna enota Postojna, 66230 Postojna, Vojkova 9, SLO Synopsis Iva ncic, F.: Timber Management Along the Uni­ca River in the Planinsko polje. Gozdarski vestnik No. 5-6/1995. ln Slovene with a summary in Eng­lish, lit. quot. 19. The Planinsko polje is of all the karst poljes of the Ljubljanica river system situated most to North­west. The river Unica meanders along it, its banks being overgrown with timber. The timber is re­presented by shrubs and trees growing along the river. The research thesis deals with the role, significance and economy of the timber along the Unica river. Developmental principles are pre­sented and the basic guidelines for timber eco­nomy along the Unica river are given. Key words: waterside timber, the Planinsko Polje, the Unica River 1 UVOD 1 INTRODUCTION Varovati samorasle prvine naravnih lepot in kulturnih dosežkov, ohraniti znacilnost živega sveta, pomeni negovati, bogatiti in žlahtniti izredno mikavne posebnosti naše dežele. Med te lepote prav gotovo spada tudi Planinsko polje, ki se uvršca med najpo­membnejšo naravno dedišcino v Sloveniji in katerega del, ki leži v postojnski obcini, je zavarovan z obci nskim odlokom (Uradne objave št, 29/84). Že dolgo velja za šolski primer kraškega polja. Leži v kotlini med Planino in Grcarevcem , v smeri od jugo­vzhoda proti severozahodu, ob stari cesti Postojna -Ljubljana. Njegova znacilnost je popolnoma zaprta kotanja, katere ravno dno leži nekaj pod nadmorsko višino 450 m in ima površino 11 km2. Po Planinskem polju, dolgem 5 km in širokem 2 km, se vije v številnih zavojih ca. 18 km dolga reka Unica. Njena struga je obrasla s pa­ 222 Gozd V 53. 1995 som drevnine (grmovje in gozdno drevje), ki je mestoma prekinjen. Pas drevnine daje tej krajini svojevrsten pecat. Za Planinsko polje so znacilne tudi obcasne poplave. Ob vecji množini padavin v širšem zaledju Planinskega polja nastane Planinsko jezero, katerega globina je od­ visna od kolicine vode. Unica je tipicna kraška reka in v svojem okolju pomeni edin­stven biotop. Ljudje, ki živijo ob Planinskem polju, so neposredno in stalno povezani s poljem in reko. Tudi meni, ki živim in delam kot re­ virni gozdar ob Planinskem polju, ni vse­eno, kaj se dogaja v tem prostoru. Že dalj casa opažam stihijski razvoj in stihijsko gospodarjenje na njem. V nalogi so predstavljeni predvsem pro­blemi, povezani z gospodarjenjem z drev­nino ob Unici. Problemi, ki se pojavljajo, so naslednji: -nespoštovanje predpisa, da je del polja zavarovan v obcini Postojna kot kra­ jinski park; • nespoštovanje gozdarskega zakona (za posek drevja ali grmovja ob Unici se kmetje z gozdarjem ne posvetujejo); • opušcanje rocne košnje; • razrašcanje grmovja ob Unici in v no­tranjost travnikov; • brezbrižnost, zaradi katere voda nemo­teno spodjeda z drevnino nezavaro­vane zunanje bregove ob Unici; • skromno naravno pomlajevanje gozd­ nega drevja ob Unici itd. Za tukajšnjega kmeta je osrednja po­ zornost usmerjena v kmetijsko dejavnost (košnja krme za živino), ukvarjati se z ob­vodno drevnino je zanj postranskega po­ mena. Kot je že omenjeno, je del Planinskega polja v obcini Postojna zavarovan kot kra­jinski park. Tega odloka ne spoštuje nihce. V pripravi je zavarovanje Planinskega polja v okviru Notranjskega regijskega parka. V Zakonu o vodah (Ur. list SRS 38, 25. 12. 1981) obvodna drevnina ni nikjer omenje­na. Zelo na splošno se poudarja pomen ohranjanja naravnih vodotokov za cloveka in naravno okolje (predvsem v 3., 35. in 54. clenu), medtem ko se v vsebino okrog vodotokov ne spušca (obvodna drevnina, druga obrecna vegetacija, !avna itd.). Novi Zakon o vodah bi moral biti v tem seg­ mentu usklajen z zakonoma o gozdovih in lovu. Zakon o gozdovih (Ur. list RS 30, 1 0.6.1993) omenja obvod no drevnino v 3. alinei 2. clena in prostorastoci drevnini (cl. 1, 2, 11, 20). Pogrešam clen v Zakonu o gozdovih, ki bi preciziral vlogo obrecne drev­nine. Stari Zakon o gozdovih ob recne drev­ nine ni omenjal niti ni predpisoval gozdar­ jem, da bi gospodarili z njo. Ker zakon tega ni predpisoval, gozdar ob Unici v pre­teklosti za to drevnino ni skrbel. Kmetje so z drevnino gospodarili vsak po svoje. Tudi danes opažam, da novega Zakona o goz­ dovih kmetje na Planinskem polju ne upo­ števajo. Namen naloge je kratek prikaz doseda­njega gospodarjenja z drevnino ob reki Uni­ ci na Planinskem polju, analiza trenutnega stanja drevnine ob Unici na dolocenem od­seku ter predstavitev dolocenih predlogov in smernic za nadaljnje gospodarjenje z drevnino ob Unici. Opravil sem tudi anketo med lastniki in najemniki travnikov ob Unici ter pridobil veliko informacij, ki so mi bile v pomoc pri nalogi. Posebno pozornost sem posvetil gospo­ darjenju s pasom drevnine (in njegovo oko­lico) ob reki Unici, ki je sestavni del širše kulturne krajine, poskusil pa sem najti tudi odgovor na vprašanje, kako s tem pasom drevnine gospodariti v prihodnje. 2 POGLED V PRETEKLOST PLANINSKE­GA POLJA 2 A SHORT HISTORY OF THE PLANINSKO POLJE Tudi Planinsko polje ima svojo zgodo­vino. Po pripovedovanju starejših ljudi so pas drevnine ob reki Unici vcasih dokaj skrbno negovali in obnavljali. Zunanje bre­ gove so zasajali z vrbo in hrasti ter s tem ustvarili naraVni koreninski pletež, ki je moc­no upocasnil spodjedanje zunanjih bregov. Tega danes ne dela nihce vec, zato je breg prepušcen v nemilost vodnim toko­vom. Vcasih (pred približno 30 leti) so kmet­je Planinsko polje kosili rocno. Košnja na Planinskem polju je bila za takratnega kme­ta nekaj posebnega, natancno opravljeno delo pa je preprecevalo, da bi se polje za- Gozd V 53, 1995 223 rašcalo z grmovjem. Pasovi drevnine ob reki so bili lepo obkošeni. Vecja drevesa so pogosto služila za senco ljudem in ži­valim. Danes se stihijsko zarašcanje brega Unice z grmovjem širi v notranjost trav­nikov. Po pripovedovanju nekaterih last­nikov je bilo pred petdesetimi in vec leti ob reki Unici vec drevja, kot ga je danes. Ce se danes sprehodimo ob reki Unici , še vedno najdemo v tleh stare, strohnele pan­je, ki to trditev potrjujejo. Ljudsko iz roc ilo pravi, da je bilo Planinsko polje nekoc po­rašceno s hrastovim gozdom. Ko so kopali po Planinskem polju odvodne jarke, so na­šli v tleh vec strohnelih hrastovih korenin . Ker reka Unica brusi in spodkopava zu­nanje bregove, se površina parcel na zu­nanjem bregu zmanjšuje, na notranjem pa veca. Kmet Rajko Modic iz Ivanjega sela št. 46 mi je potrdil ljudsko izrocilo nekaterih domacinov, da so njegovi predniki s prav­danjem dosegli (verjetno še za casa stare Avstrije -uradnih zapisov ni), da so kmetiji namesto parcele, ki je na zunanjem bregu ni bilo vec, odmerili novo nastalo parcelo Poplavni log 224 GozdV 53, 1995 na notranjem bregu Unice (pare. št. 646, K.O. Dol. Planina). Unica se na tem delu Planinskega polja že zažira v sk~lovje. 3 DREVNINA OB REKI UNICI KOT RAZIS­KOVALNI OBJEKT 3 THE TIMBER ALONG THE UNICA RIVER AS THE OBJECT OF THE INVESTIGATION AND ITS SIGNIFICANCE FROM THE ECOSYSTEM'S POINT OF VIEW 3.1 Ekosistemski pomen drevnine ob reki Unici 3. 1 Ecosystem role of timber a/ong Unica river Obravnavana drevnina ob Unici je na­stala po naravni poti. Od izvira Unice v Planinski jami, pa vse do ponorov Pod Stenami na severnem delu Planinskega polja, sta oba bregova reke porasla z vec­krat prekinjeno drevnino. Izmenjujejo se skupine dreves in grmovja, med katerimi najpogosteje najdemo: dolgopecljati brest ali vez, hrast dob, crni topol in belo vrbo Spodjeden recni breg (drevesa) ter crni trn, navadni glog, belo vr~o . robido in rdeci dren (grmi). Sirina pasu drevnine ob reki je zelo ne­enakomerna. Giblje se v mejah od manj kot 1 m (manjši grm), pa vse do ca. 30 m (širši z drevnino zarašceni pas ob reki). Tudi ver­tikalna struktura drevnine je zelo pestra, ponekod so vecje skupine grmovja, drugje pa najdemo skupine dreves z grmovjem v spodnjem sloju. Raziskovalni objekt sem izbral na južnem delu Planinskega polja, približno 600 m nizvodno od Grajskega mo­stu pri Hasbergu. Pas drevnine je pomemben del ekosi­stema na Planinskem polju. Obvodna drev­nina ima pomemben vpliv na število žival­skih vrst iz razlicnih sistematskih skupin in na gostoto naseljenosti ob reki in v njej. Po Hesseju (TARMAN 1992) je vrstna diver­ziteta in gostota naseljenosti potoka glede na zarašcenost obrežja naslednja: • gozdni potok (500 vrst -12000 oseb­kov/m2) • naravni potok z jelševjem (300 vrst ­5000 osebkov/m2) GozdV 53, 1995 225 • naravni potok brez obrežnih dreves (150 vrst -1 000 osebkov/m2) • reguliran potok (50 vrst -1000 oseb­kov/m2) Izhajajoc iz teh podatkov ima obvodna drevnina zelo pomembno vlogo pri ohra­nitvi številnih živalskih vrst. Ekosistemski pomen obvodne drevnine se kaže v na­slednjem: • je življenjski prostor, pa tudi zavetje za male živali (zajec, jež, vidra) in tu živece ptice (divja raca, vodomec, siva caplja , ko­sec ... ); • zavetje (varovanje) za ribe; • z drevnine, ki visi nad vodo, padajo razlicne žuželke, ki so ribam hrana; • sadeži, zrasli na drevju in grmovju, so del prehrane predvsem pticam; • pas drevnine ob reki ima podobno vlo­go kot gozdni rob; • gost pletež korenin mocno upocasnjuje spodjedanje recnih bregov. Kaj koreninski pletež pomeni za breg, lepo prikazuje spod­nja fotografija. Drevnina ob reki ima tudi klimatsko vlo­go. Poleti, ko je vroce , drevnina hladi nepo­sredno okolico. Senca dreves in grmov pride prav tako cl oveku kakor tudi živalim. Pozimi, ko je na prostranem Planinskem polju hladno, pa drevnina nudi "toplo" za­vetje pticam in nekaterim drugim živalim. Drevnina ob reki pa ima tudi vlogo proti­veternega šcita. Predvsem v zimskem ca­su, ko zapiha burja, je sprehod po Pla­ninskem polju mogoc le ob recni drevnini. Poleti, ko kmetje sušijo seno, pa drevnina preprecuje vetru, da bi seno raznašala na vse strani. Sožitje grmovja, drevja in vode ustvarja svojevrsten ambient skozi vse leto. 4 OBJEKT IN METODA DELA 4 INVESTIGATION OBJECT AND WORK METHOD 4.1 Izbor odseka obdelave in dolocitev ploskev 4.1 Object's selection and determination of research plots Za strokovno obdelavo sem si izbral od­sek Unice Dolenceva senožet -Vodonusje (nizvodno). Zacetek odseka je od Planinskega mosta oddaljen približno 600 m. Prva 25 m dolga ploskev leži na desnem bregu Unice (niz­vodno), delno na pare. št. 848/14, delno pa na pare. št. 848/13, zadnja ploskev (št. 23) pa je na pare. št. 837/1 (vse K. O. Gor. Planina). Raziskan odsek predstavlja 23 razisko­valnih ploskev x 25 m + 23 praznih pre­hodov x 100m= 2875 m Celotna dolžina odseka znaša 2875 m. Izboru odseka je sledila dolocitev razisko­valnih ploskev. Izbral sem metodo sistema­ticnih vzorcnih ploskev. Ploskve dolžine 25 m sem zakolicil na vsakih 1 OO m in tako dobil 23 ploskev za natancnejši popis. Ne­posredno ob vodi se razdalj ni dalo meriti, zato sem jih meril na strani travnikov. Preglednica 1: Lastništvo parcel in brega ob desnem bregu Unice (Dolenceva senožet-Vodonusje) Table 1: Ownership of the estates along the right river bank of the Unica River; the section between Dolenceva senožet-Vodonusje Sektor lastništva št. parcel Number of parcels št. lastnikov Number of owne rs Lastništvo brega Bank's ownership Ownership N % N m % Zasebno Private 18 72 17 1525 53 Družbeno State 7 28 1 1350 47 Skupaj Total 25 100 18 2875 100 226 Gozd V 53, 1995 Vse ploskve so bile izlocene le na des­nem bregu Unice (nizvodno). Ta breg sem analiziral predvsem zato, ker je vecina par­cel (po številu) v zasebni lasti· (72%) in sem hotel priti do cimbolj podrobnih re­zultatov gospodarjenja z obvodno drevnino na tem odseku Unice ter ugotoviti, v koliki meri lastnina travnikov vpliva na gospo­darjenje z obvodno drevnino. Lastništvo travnikov na izbranem odseku je prikazano v preglednici 1. Iz preglednice je razvidno, da je od 25 parcel družbenih 7, kar 18 pa je zasebnih. Od 2875 m dolgega desnega brega reke Unice ga je 1525 m zasebnega in 1350 m družbenega. Vse družbene parcele na tem odseku so dane v najem zasebnikom, ki so hkrati tudi lastniki sosednjih parcel. Pri­cakovati pa je, da bo po denacionalizaciji tudi katera od teh državnih parcel ob Unici prišla v zasebno lastništvo. To bo pomenilo povecanje števila zasebnih lastnikov, s tem pa tudi povecanje razlicnosti pogledov na gospodarjenje z obvodno drevnino ob Uni­ ci. Menim, da bi moralo biti gospodarjenje s pasom drevnine ob reki enotno, ne glede na lastništvo. 4.2 Meritve na terenu 4.2 Field measurements Za spoznanje, kaj pas drevnine vsebuje, kako raste in se razvija v razlicnih pogojih rasti, sem napravil celoten popis grmovja in drevja kakor tudi drugih parametrov, ki vplivajo na rast te vegetacije. Popis sem opravil na vseh 23 ploskvah, dolgih 25 m. Zacetek in konec vsake ploskve sem na terenu oznacil z rumenim trakom. Pri po­pisu sem ugotavljal naslednje: 1. Azimut recnega brega. Na vsaki plo­skvi sem izmeril azimut recnega brega niz­vodno v stopinjah in tako dolocil njegovo lego. 2. Del brega ob reki. Pri popisu vege­tacije sem upošteval vijuganje reke na do­locenem odseku. Breg reke sem razdelil na: 1. ravni breg 2. zunanji breg 3. notranji breg 3. Oblika brežine. Pri klasifikaciji brežine sem upošteval prehod brežine proti vodi. Brežino sem razvrstil na: 1. položno 2. strmo 3. zelo strmo Pri popisu drevja in grmovja sem dolocil tudi mesto rasti, in sicer ali raste: 1. na spodnjem robu brega 2. na bregu 3. na zgornjem robu brega 4. na ravnini (travniku) 4. Kategorija zarasli brega. Obrežno vegetacijo sem razvrstil v 4 kategorije gle­de na sestavo drevnine: 1. drevesna zarast brega 2. grmovna zarast brega 3. mešana zarast brega (skupaj raste drev­je in grmovje) 4. prazno (raste samo trava) 5. Širina pasu drevnine. Tu sem meril naslednje razdalje: 1. oddaljenost koreninskega vratu od vode 2. širino krošnje od koreninskega vratu v smeri proti reki in nasprotno, nad vodo 6. Mesto rasti dreves in grmovja. Pri razvršcanju, kje posamezno drevo ali grm raste, sem upošteval obliko brežine (3 obli­ke) in del brega ob reki (ravni, zunanji, notranji). 7. Drevesna vrsta. Popisal sem vse de­jansko navzoce drevesne vrste in s pre­merka izmeril premer dreves v prsni višini (na 1.3 m). 8. Poreklo nastanka drevesa. Za vsako drevo sem ugotovil, ali je zraslo iz: 1. semena 2. panja 3. korenin 9. Kvaliteta debla. Pri kvaliteti sem oce­njeval zdravost, vejnatost (grce) in ravnost debla. Glede na te ocene sem drevo locil na naslednje razrede: 1. deblo je ravno (1) 2. deblo je krivo (2) 3. deblo je razrašceno, poškodovano (3) Les tretje kvalitete je uporaben le za kemicno predelavo ali drva .. 10. Vitalnost dreves. Glede zdravstve­nega stanja, rastne zmogljivosti ter drugih znakov, ki izražajo življenjsko zmožnost, sem po IUFRO -drevesni klasifikaciji -drevesa razvrstil v tri razredne zvrsti: 1. drevo odlicne vitalnosti (bujno razvita drevesa) Gozd V 53, 1995 227 2. drevo srednje vitalnosti (normalno raz­vita drevesa) 3. drevo slabe vitalnosti (slabo razvita dre­vesa) 11. Socialni položaj dreves (IUFRO -drevesna klasifikacija (prilagojeno): zracni prostor, ki zaseda drevo v drevnini, je raz­deljen na tri sloje. Posamezno drevo je uvršceno v enega izmed treh višinskih razredov. 12. Polna premerba drevja. Izmeril sem prsni premer pri vsem drevju od 3. de­bel!nske stopnje dalje na desnem bregu Umce -na celotnem odseku Dolen ceva senožet-Vodonusje. 13. Prirastek v zadnjih 10 letih sem ugotavljal z vrtanjem v prsni višini dreves. Dolžino izvrtka sem meril na terenu na mm natancno. 14. Višine dreves sem meril z višino­merom. 15. Navzocnost mladostne faze drev­ja. Popisal sem vse mlade osebke po dre­vesnih vrstah in po višini v naslednjih stop­njah (mladostnih fazah) : Bele vrbe se sklanja jo nad vodo 1. višina do 0,5 m 2. višina od 0,5 do 1 ,O m 3. višina od 1 ,O do 1 ,5 m 4. višina od 1 ,5 do 2,0 m 5. višina od 2,0 do 2,5 m 6. višina od 2,5 do 3,0 m 7. višina od 3,0 m do 5,0 m 16. Grmovna vrsta. Popisal sem vse dejans_ko tu rastoce vrste grmovnic. 17. Sirina nepokošenega dela travnika ob reki. Mišljen je tisti del travnika ob reki, ki ga kmetje ne pokosijo in se pocasi za­rašca . Izmeril sem minimalno in maximalno širino nepokošenega pasu ob vodi (na bre­gu) ali ob že zarašceni površini na vsaki ploskvi. 5 REZULTATI 5 RESULTS 5.1 O brežini 5.1 On the bank Azimut Znacilnost reke Unice je, da vijuga po 228 Gozd V 53, 1995 Planinskem polju v številnih okljukih. Azi­mut recnih odsekov se neprestano spre­minja. Na proucevan ih odsekih so bile ugo­tovljene vrednosti, kot jih prikazuje roža azimutov. Slika 1: Roža azimutov za proucevane odseke recnega brega (23 odsekov po 25 m) Figure 1: Azimuths' circle for the studied sections of the river bank (23 sections of 25m) s SV z v JZ Obrežno drevje utrjuje brežine Azimut re cnega brega pove, kako razl icne so lege posameznih ploskev. V primeru dolgororcnega proucevanja teh ploskev (ob­režne vzorcne ploskve) bi se po dolocenem casu verjetno pokazale razlike pri legi prou­cevanih ploskev. Videli bi, ali se azimut re cnega brega spreminja, oziroma za ko­liko se spreminja v dolocenem casu zaradi premikanja brega reke. Lega brega glede na tok vode Lega ploskev je bila naslednja: -ravni breg ( 1 O ploskev) -zunanji breg (9 ploskev) -notranji breg (4 ploskve) Oblika brežine Ekstremi so na zunanjih in notranjih bre­govih reke Unice. Na notranjih bregovih je brežina položna, medtem ko je na zunanjih pretežno strma do zelo strma (zaradi spod­jedanja).Vzdolž ravnih bregov reke se iz­menjujejo vse tri oblike brežine. Preglednica 2: Oblika brežine v odvisnosti od recnega brega Table 2: Bank' s form in relation to river bank' s position Oblika brežine Bank' s form RECNI BREG 1 River bank SKUPAJ Total Ravni / Flat Zunanji 1 Outer Notranji 1 Inner dolžina (m) (%) dolžina (m) (%) dolžina (m) (%) dolžina (m) (%) Položna gently sloping 100 40 25 12 100 100 225 39 Strma steep 50 20 100 44 . . . 150 26 35 Zelo strma verysteep 100 40 100 44 . 200 Skupaj Total 250 100 225 100 100 100 575 100 5.2 Sestava drevnine recnega brega 5.2 River bank' s timber structure Drevnino recnega brega sestavljajo raz­licne drevesne in grmovne vrste. Drevje in grmovje se medsebojno prepletata in do­polnjujeta. Drevesne in grmovne vrste, ki v pasu drevnine rastejo, so naslednje: a) drevesne vrste: -dolgopecljati brest ali vez (Uimus la- evis Pallas) -dob (Quercus robur L.) -maklen (Acer campestre L.) -crni topol (Populus nigra L.) -veliki jesen (Fraxinus excelsior L.) -beli gaber (Carpinus betulus L.) -crna jelša (Ainus glutinosa Gaertn.) -lipa (Tilia platyphyllos Scop.) -bela vrba (Salix alba-tudi grm L.) -navadni glog (Crataegus oxyacantha - tudi grm L.) -cistilna krhlika (Rhamnus cathartica -tudi grm L.) b) grmovne vrste: -crni trn (Prunus spinosa L.) -rdeci dren (Cornus sanguinea L.) -pepelnato siva vrba (Salix cinerea L.) -bela vrba (Salix alba-tudi drevo L.) -navadna trdoleska (Evonymus euro- paea L.) -navadni glog (Crataegus oxyacantha -tudi drevo L.) -navadna krhlika (Rhamnus frangula L.) 230 Gozd V 53, 1995 -cisti l na krhlika (Rhamnus cathartica -tudi drevo L.) -šipek (Rosa canina L.) -robida (Rubus fruticosus L.) -kalina (Ligustrum vulgare L.) -brogovita (Viburnum opulus L.) 5.3 Analiza zarašcenosti recnega brega 5.3 The analysis of the river bank's over­growth stage 5.3.1 Pojavljanje drevesnih vrst glede na odsek recnih vijug 5.3. 1 The occurrence of tree species as to river bank's location Pogostost pojavljanja posameznih dre­vesnih in grmovnih vrst je zelo raz li cna. Na to vpliva vec dejavnikov, kot so breg reke (ravni, zunanji, notranji), oblika breži­ne in mesto rasti drevesa ali grmovja. Za­rašcenost recnega brega z drevjem v od­visnosti od tega, ali gre za ravni, zunanji ali notranji breg, prikazuje preglednica 3. V prikazani preglednici so lepo vidne raz­like v zarašcenosti med ravnim, zunanjim in notranjim bregom. Glede na del recnega brega raste: • na zunanjem bregu 2,9 dreves/ploskev ali 1 drevo/8,62 m • na ravnem bregu 2,1 dreves/ploskev ali 1 drevo/11 ,90 m • na notranjem bregu 1 ,8 dreves/ploskev ali 1 drevo/13,89 m Preglednica 3: Zarašcenost recnih bregov z razlicnimi drevesnimi vrstami Table 3: River banks' overgrowth stage with different tree species RECNI DREVESNA VRSTA BREG (povprecno število dreves na ploskev-L =25m) River Tree species bank (the average number of trees per plot-plot's length =25m) Vez Ulmu s /aevis V. jesen Fraxinus excelsior Dob Ouercus rob ur Maklen Acer cam pestre B.gaber Carpinus betulus C.lopol Popu/us nigra C.jelša Ain us glutinosa B. vrba Safix alba N.glog Crataegus oxyacantha c. krhlika Rhamnus cathartica Skupaj Total N % N % N % N % N % N % N % N % N % N % N % Ravni Flat 0,2 9 - - 0,4 19 O, 1 5 - - 0,1 5 0,2 9 0,4 19 0,4 19 0,3 15 2,1 100 Zunanji Outer 0,7 25 0,1 3 1 '1 39 0,1 3 0,3 10 o, 1 3 - - 0,2 7 O, 1 3 0,2 7 2,9 100 Notranji - - - - - - - - - - - - - - 1,8 100 - - - - 1,8 100 Inner -­ - - Preglednica 4: Zarašcenost recnega brega z grmovjem Table 4: River bank's shrub overgrowth stage " ~ < -~ ;; ~ ~ ~ " ~ 8. • ... ~· N ~ ~ Er • o ~ c "' §: • ,. , • 3 ] "2' S stališca gospodarjenja je povsem ra­zumljivo, da raste na zunanjem bregu vec dreves kot na ravnini ali na notranjem bre­gu reke. Ljudje pušcajo tu drevje predvsem zato, da zavarujejo zunanji breg pred spod­jedanjem zemlje. Skoraj iste drevesne vrste dobimo na ravnini in zunanjem bregu. Odstopanja so le v deležih. Drevesni vrsti, ki se na ravnem bregu najpogosteje pojavljata, sta hrast dob (19%) in bela vrba (19%) . V drevesni obliki se pojavljata tudi navadni glog (19%) in cistilna krhlika (15%). Na zunanjem bregu pa prevladujeta hrast dob (39%) in vez (25%). Edina drevesna vrsta, ki se pojavlja na notranjem bregu, je bela vrba (1 ,8 dre­ves/ploskev). To si lahko razložimo s spre­minjajocimi se rastišcnimi razmerami (na­plavine). 5.3.2 številcnost mladja gozdnih dreves 5.3.2 The number of youngwood and thicket of forest trees Mladja drevesnih vrst na bregovih Unice zelo primanjkuje. Tudi pri mladostni fazi je število osebkov razlicnih drevesnih vrst najvecje na zunan­jih bregovih recnih okljukov. Na ravnem bregu je zastopano mladje treh , na zu­nanjem pa štirih drevesnih vrst. Tako kot pri starejšem drevju je tudi pri mladju izbor drevesnih vrst na notranjem bregu omejen le na belo vrbo. Da je mladja res malo, pove podatek, da pride na 25 m dolgo ploskev 2,26 dreves starejše razvojne faze in le 1,63 dreves mladja. To dejstvo bo potrebno v prihodnje upoštevati pri gospo­darjenju z drevnino. Stremeti bo treba k temu, da bo posek dreves ob Unici kontroliran (navzocnost gozdarja), vzgoja in ohranjanje mladja gozd­nih dreves ob Unici pa prioritetna naloga lastnika pri gospodarjenju z obvodno dre­vnino. 5.3.3 Pojavljanje grmovnih vrst 5.3.3 The occurrence of shrub species Zarašcenost recnega brega z razlicnimi vrstami grmovnic se ob reki neprestano spreminja in je v najvecji meri odvisno od Po obilnem deževju Planinsko polje zalije voda (marec 1995) tega, ali grmovje raste na ravnem, zunan­je skoraj 4x manjša kot pri ravnem in zu­jem ali notranjem bregu, kot to prikazuje nanjem bregu. Manjši je tudi izbor grmov­preglednica 4. nih vrst. Najvec grmov sestavlja bela vrba Tako kot gozdno drevje tudi grmovje naj­(67%), druge vrste pa so še: rdeci dren pogosteje raste na zunanjih in ravnih bre­(13%), navadna trdoleska (12%) in pletež govih ob reki. Najštevilcnejši so grmi crne­robide (8%). ga trna (ravni breg 27% in zunanji breg Mešane skupine grmovja se pojavljajo 29%). Zarašcenost notranjega brega z grmi na ravnih in zunanjih recnih bregovih, kjer Preglednica 5: Vertikalna zarašcenost recnega brega z odraslim gozdnim drevjem Table 5: Vertical overgrowth stage of a river bank with adult forest trees Recni breg River bank MESTO RASTI GOZDNIH DREVES (število dreves na ploskev-dolžina ploskve je 25 t.m.) Forest trees' growth location (the average number of trees per plot-plot's length =25m) Spodnji rob /oweredge Breg river bank Zgornji rob upperedge Ravnina flat surface Skupaj total dreves % dreves % dreves % dreves % dreves % Ravni Flat 0,3 14 0,5 24 0,5 24 0,8 38 2,1 100 Zunanji Out er 0,3 10 1 '1 38 1,4 48 0,1 4 2,9 100 Notranji Inner - - - - 1 ,O 56 0,8 44 1,8 100 Zima pogosto odene "jezero" v ledeni oklep GozdV 53, 1995 233 je breg višji kot na notranjih. Bela vrba je le poredkoma primešana drugim grmov­nicam. Najraje raste sama zase in tvori ciste skupine vrbovij. Vcasih ustvarja bela vrba skupaj s pepelnato sivo vrbo prave male kolonije. Druge grmovnice (n. trdo­leska, r. dren) so le tu in tam posamicno primešane. Od grmovnih vrst sem v dre­vesni obliki našel poleg bele vrbe še na­vadni glog in cisti ln o krhliko. Obe vrsti se pojavljata le na ravnih in zunanjih recnih bregovih. Ti dve grmovni vrsti v drevesni obliki uspešno nadomešcata manjkajoce drevesne vrste. S primerno nego bolje za­snovanih grmov navadnega gloga in cis­tilne krhlike, bi se jih dalo vzgojiti v lepa drevesa. Poudaril bi, da so grmovne vrste v drevesni obliki le delna rešitev. Potrebne so predvsem prave drevesne vrste, ki bodo dosegale primerne dimenzije (višino, de­belino, maso krošnje). 5.3.4 Položaj drevnine na recnem bregu 5.3.4 The Position of timber on the river bank Ugotavljal sem tudi vertikalno zarašce­nost recnega brega z grmovjem in drev­jem. Zanimalo me je, kaj in koliko raste obojega na spodnjem robu brega, na samem bregu, na zgornjem robu brega in na ravnini (proti travniku). · Iz preglednice 5 je razvidno, da je najbolj zarašcen zunanji breg, in sicer na zgor­ njem robu in bregu. To dejstvo si razlagam kot posledico neprestanega spodjedanja zunanjih bregov reke Unice. Drevje, ki se­daj raste na recnem bregu, je svoj cas raslo na ravnini. Ker pa voda neprestano spodjeda zunanji breg okljuka, se drevo s travnika pocasi "seli" najprej na zgornji rob, nato na breg pa na spodnji rob, kjer se oprijema brega le z nekaj koreninami, do­kler ga koncno vodni tok ne odtrga od prsti in odnese po reki. Iz preglednice 6 je razvidno, da je na ravnih in notranjih bregovih reke zelo malo mladja gozdnih dreves. Nic manj neugodno pa je to, da raste na zunanjih recnih bre­govih kar 88% vsega mladja na bregu. To pomeni, da bo zelo malo mladja zraslo v odrasla drevesa (zaradi brušenja zunanje­ga brega). Tudi zarašcenost recnega brega z grmov­nicami je odvisna od tega ali gre za ravni, zunanji ali notranji breg reke. Pri ravnem bregu je zarašcenost z grmov­jem najvecja na ravnini (73% zarašcenost), ravno tako pri notranjem bregu (54% za­rašcenost). Zunanji recni breg je najgosteje za rašcen na sredini brežine (44% zaraš­cenost), najmanj pa na spodnjem robu (2% zarašcenost). Vzroke, zakaj je srednji del brežine pri zunanjem recnem bregu reke najgosteje zarašcen z grmovjem, je iskati podobno kot pri zarašcenosti z drevjem v dejstvu, da voda brusi zunanje bregove, jih spodjeda in na ta nac in "seli" grmovje z ravnine na breg. Vloga grmovja in drevja, Preglednica 6: Vertikalna zarašcenost recnega brega z mladjem gozdnih dreves Table 6: Vertical overgrowth stage of a river bank with forest youngwood Recni breg River bank MESTO RASTI MLADJA GOZDNIH DREVES (število mladja na ploskev-dolžina ploskve je 25 t.m.) Forest trees' youngwood growth location (the average number of youngwood per plot-plot' s length =25m) Spodnji rob loweredge Breg river bank Zgornji rob upperedge Ravnina flat surface Skupaj total dreves % dreves % dreves % dreves % dreves % Ravni Flat - - - - 0,2 40 0,3 60 0,5 100 Zunanji Outer - - 3,5 88 0,2 5 0,3 7 4,0 100 Notranji Inner - - - - 0,2 40 0,3 60 0,5 100 234 Gozd V 53, 1995 rastocega na recnem bregu, je odlocilnega pomena za upocasnitev spodjedanja rec­nega brega. Opazovanja na terenu so po­kazala, da se na mestih, kjer je ·koreninski pletež preredek, pojavljajo manjše "sveže rane" v bregu (posipanje brežine). Pri gos­tem koreninskem pletežu je videti brežina lepo zglajena in "spolzka" za vodo. 5.4 Zarašcanje ob reki Unici 5.4 Overgrowing of the Unica River' s banks Prekomerno zarašcanje travnikov vzdolž Unice (na Planinskem polju) je posledica površne košnje. Vcasih je bilo okrog vsa­kega grma lepo pokošeno. Danes kmetje tega ne delajo vec, saj pokosijo samo tisto površino, ki jo obvladajo s stroji, zaradi cesar se obrežje prekomerno zarašca. Trav­niki ob recnem bregu se zarašcajo v dveh smereh: a) proti notranjosti travnikov b) vzdolž recnega brega. Zarašcanje recnega brega ni napacno, predvsem to velja za zarašcanje zunanjih bregov ob reki. Omejiti ga je potrebno pred­vsem proti notranjosti travnikov. Pomembna je tudi širina pasu drevnine ob reki, oziroma optimalna zaraslost, ki je pomembna: • za zadrževanje brega (preprecevanje odnašanja brega), ·za živali, • za lepši videz. Na dolocenih mestih je potrebno ohraniti dostop do reke za ljudi (razgled, ribolov ... ). To pomeni neposred.en stik cloveka s te­koco vodo oziroma doživljanje ambienta v tem prostoru. Iz preglednice 7 je razvidno, da ostaja najvec nepokošenega sveta na ravnih in notranjih recnih bregovih. Vecina notranjih, mestoma pa tudi nekaj ravnih bregov reke, ima nižje bregove kot zunanji breg (zunanji bregovi so tudi do 2 m višji kot notranji recni bregovi). Ko voda v strugi naraste za 1 m in vec, najprej prestopi notranji breg in to površino poplavi. Košnja tu ni vec mož­~a. To se v casu košnje velikokrat zgodi. Ce nekaj let zaporedoma teh površin ne pokosijo, se zarastejo z belo vrbo. Da bi te površine ohranili pred zarašcanjem, bi jih ·bilo potrebno redno kositi. Na oddaljenost drevnine od vode bistve­no vpliva mesto njene rasti (ravni, zunanji, notranji breg). Na zunanjih bregovih je pov­precna razdalja med vodo in drevnino naj­manjša. Voda na svoji poti na zunanjih bregovih spodjeda bregove, odnaša prst in jo pušca na notranjih recnih bregovih. Na zunanjem bregu postaja razdalja med drevnino in vodo vse manjša. Struga reke se tako spreminja po položaju, obliki, širini in ne nazadnje tudi po dolžini. Razdalja drevnine ~d vode je na notranjih bregovih najvecja. Ze prej sem napisal, da je glavni vzrok za tako stanje na notranjih recnih bregovih nizek, položen breg, ki je veckrat poplavljen in zato gospodarsko manj za­nimiv. Grmovje (predvsem vrba) se na teh mestih zelo hitro širi v notranjost travnikov, s tem pa veca oddaljenost od brega. V casu, ko voda zalije bregove, nastanejo tu lepi poplavni logi. Ko pa pride do popolnega zalitja Pla­ninskega polja, nastane tu jezero. Iz vode štrlijo drevesa, ki predstavljajo sled toka reke Unice, so pa tudi drugi dom tu živecim pticam, ki se ob poplavi s tal preselijo na drevesa. Ob odtekanju vode v požiralnike deluje drevnina kot filter in zadrži razno navlako, ki bi sicer mašila požiralnike in onemogocala normalen odtok vode. Ne­ posredno po poplavi je na grmovju in drev­ju opaziti razne proizvode "visoko razvite civilizacije". Ti so zelo dobro opazni pred­vsem takrat, ko sta grmovje in drevje brez listov. Krošnje dreves in grmovja segajo na eni strani na travnik, na nasprotni pa nad vodo. Preglednica 7: Povprecna širina nepokošenega dela travnika na ploskvi Table 7: The ave rage width of the unmown part of a meadow on the plot Recni breg 1 River bank Ravni 1 Flat Zunanji 1 Outer Notranji 1 Inner Nepokošeni del-širina (m) unmown part -width (m) 4,0 2,3 3,6 Gozd V 53, 1995 235 Širina krošnje, ki sega od korenin drevnine proti travniku (3,23 m), je v povprecju kraj­ša od tiste, ki se razprostira nad vodo (4,32 m). 5.5 Socialni položaj, poreklo vitalnost in kvaliteta dreves 5.5 Trees' social position, origin, vitality and quality 5.5.1 Razvrstitev dreves po višinskih raz­redih 5.5. 1 Classification of trees by height classes Vsi trije dolocevani višinski razredi so po številu dreves dokaj izenaceni (vsakega je približno ena tretjina). Glede na drevesne vrsto pa je najveckrat v prvem višinskem razredu zaslediti dob, belo vrbo, pa tudi vez in crni topol. Drevje raste ob reki pretežno v šopih in posamicno. V šopastih oblikah najdemo najveckrat v zgornjem sloju vez, dob in belo vrbo. Vrste, kot so beli gaber, veliki jesen, maklen ter grmovnici navadni glog in cistilna krhlika (obe v drevesnih oblikah), pa so najcešce polnilni sloj. Crni topol in bela vrba najveckrat rasteta samostojno. Predvsem bela vrba raste cesto šopasto ali posamicno na notranjih bregovih. 5.5.2 Vitalnost drevja po višinskih razredih 5.5.2 Vitality of trees by height classes Gledano splošno je vitalnost dreves za­dovoljiva. Pešanje vitalnosti je opaziti pred­vsem pri starejšem drevju, pri drevju v spod­njem višinskem razredu ter pri drevju, ki raste na spodnjem robu brega ali na bregu in se le še z delom korenin oprijema tal. 5.5.3 Kvaliteta dreves 5.5. 3 Quality of trees Analiza kvalitete drevesnih debel je po­kazala, da je skoraj 60% vseh analiziranih dreves slabe kvalitete. Les teh dreves je uporaben le za celuloze in drva. Predvsem njihova debla so nagnila, polomljena, po­škodovana od strele ali pa so zelo g rcava. Pod nekaterimi drevesi ljudje stalno kurijo, zaradi cesar so debla poškodovana. Z ustrez­ ldilicna Unica je med ribici ena najbolj priljubljenih rek v Sloveniji (vse slike-foto: Špela Habic) 236 Gozd V 53, 1995 Preglednica 8: Oddaljenost mesta rasti drevnine od vode in širina krošnje drevnine (Upoštevan je srednji vodostaj reke Unice) Table 8: The distance between timber growth /ocation and the river and the width of tree crowns {the mean water level of the Unica River ts taken into consideration) Recni breg River bank Povprecna razdalja the average distance voda ~ koreninski vrat (m) water~ trunk (m) Povprecna širThe average width od koreninskega vratu na travnik (m) from the trunk over a meadow (m) ina krošnje of a tree crown od koreninskega vratu nad vodo (m) from the trunk over water (m) Ravni Flat 4,1 2,5 4,8 Zunanji Outer 2,8 3,7 4,6 Notranji Inner Ponderirane razdalje Pondered distances 8,3 4,33 2,0 3,23 2,5 4,32 no nego in ukrepi (pospeševanje kvalitetnih dreves, obžagovanje) bi se dalo vsaj pri polovici dreves 3. razreda izboljšati kva­liteto debla. Delež kvalitetnih dreves je pre­majhen, ce upoštevamo zelo ugodne ra~ stišcne pogoje (tla, vlaga). V prvi kvalitetni razred je bilo uvršceno le drevje velikega jesena, doba in bele vrbe. V drugem kva­litetnem razredu pa najdemo še vez in crno jelšo. Izbor drevesnih vrst, iz katerih bi lahko pridobivali kvalitetne sortimente, je naslednji: vez, veliki jesen, dob, crni topol, bela vrba in crna jelša. Višja kvaliteta drevesnih debel pa je dosegljiva le z bolj· šim gospodarjenjem na tem prostoru, ce~ mur bi bilo potrebno posvetiti vecjo pozor­nost. Vendar pa so pri drevesih, rastocih ob reki, prioritetne druge vloge (varovalna, ekološka, estetska) in šele nato proizvodna. 5.5.4 Poreklo nastanka dreves 5.5.4 Origin of trees Z analizo sem ugotovil, da je vecina dre~ ves (69%) ob Unici zraslo iz semena. Panja· stega izvora je 24% dreves, medtem ko jih je le 7% zraslo neposredno iz korenin sta­rejših dreves. Drevesa hrasta doba, velikega jesena in maklena so zrasla iz semena. Druge dre­vesne vrste pa izhajajo iz vseh treh možnih oblik. 5.6 Lesna zaloga, višina in prirastek drev­ja 5.6 Growing stock, increment and tree heights Lesno zalogo sem ugotavljal za celotni desni odsek reke Unice na relaciji Dolen· ceva senožet -Vodonusje. Izvedel sem polno premerbo vsega drevja, loceno po drevesnih vrstah in debelinskih stopnjah -nad meritvenim pragom (od tretje debe· linske stopnje dalje). Izmeril sem tudi dre· vesne višine in prirastek po drevesnih vr­stah in debelinskih stopnjah. Zaradi lažje dolocitve tarife sem drevje uvrstil v pet skupin. _Posa~~zno skupino tvorijo drevesne vrste, ki imajo sorodne kvalitetne lastnosti in pri njih ni vecjih razlik pri rasti v višino. 1. dob 37 dreves · 22,90 m' (11 %) 2. plemeniti listavci (vez, veliki jesen) 64 dreves · 60,52 m' (28%) 3. drugi trdi listavci (beli gaber, maklen) 28 dreves • 6,55 m' (3%) 4. mehki listavci (crni topol, bela vrba, crna jelša, lipa) 168 dreves· 121,57 m' (56%) 5. grmovne vrste (n.glog in c. krhlika) 78 dreves • 3,57 m' (2%) GozdV 53, 1995 237 Skupaj: 375 dreves-215,11 m3 (100%) Tudi višino drevja in prirastek sem do­local po skupinah dreves. Meje drevesnih višin in debelin po raz­licnih drevesnih skupinah so naslednje: -hrast (3. deb. st. -7 m, 13. deb. st. ­16m) -plemeniti listavci (3. deb. st. -8 m, 16. deb. st. -20 m) -drugi trdi listavci (3. deb. st. -7 m, 8. deb. st. -13,5 m) -mehki listavci (3. deb. st. -8,5 m, 16. deb. st. -22 m) -grmovne vrste (drevesa) (3. deb. st. ­6,5 m, 5. deb. st. -8 m) Izmerjena je bila celotna lesna zaloga na desnem bregu reke Unice med Do­lencevo senožetjo in Vodonusjem (prouce­vani 2875 m dolgi odsek reke) . lnventura lesne zaloge na tem odseku je ugotovila devet razlicnih drevesnih vrst in dve grmov­ni vrsti, prerasli v drevesne obliko (navadni glog in cistilna krhlika). Prikazana je raz­poreditev števila drevja in lesnih mas po debelinskih stopnjah za vsako drevesne vrsto posebej. Vecino lesne mase tvorijo na­slednje drevesne vrste: bela vrba (41 ,3%), vez (27%), dob (10,6%). Po številu drevja pa je zastopanost naslednja: bela vrba (31 ,2%), vez (13,5%) in dob (9,9%). Drevje od 8. do vklj u cno 12. debelinske stopnje, ki predstavlja 20% vsega števila dreves ob reki, tvori 52,6% celotne lesne mase. Me­nim, da je v strukturi števila dreves in lesne zaloge premalo velikega jesena, crne jelše in crnega topola. Gotovo tudi doba ni dovolj glede na rastišca ob Unici. Iz estetskega stališca pa dob gotovo popestri obrecno drevnino. Ima malo temnejše liste in mo­gocno, razbohoteno krošnjo. Je plodonos­no drevo. Želod je pomembna prehrana za tu živece živali. Pri gospodarjenju z drevjem ob reki gre za posebno obliko gospodarjenja, ki lahko spominja na prebiranje v prebiralnih goz­dovih. Krivulja je tako podobna Liocourtovi, ki velja za prebiralne gozdove. Povprecna širina zaraslega brega z dre­vnino med vodo in travnikom znaša na 2875 m dolgem bregu 7,55 m. Na proucevanem zaraslem bregu reke Unice ·je letni prirastek na drevju 2,89 m3/ha. 1 • LO LO , • LO LO ·~ ~~-------­~-(/) ~ a.o ~ ~ !Il o ;:, "' ~ -: g. ·~ ...... •(.) a.. ~ (/) a: ;:, .... > '8~.5 >4: a ;:, e z o (/) f---------f-+--t--t---1 w > w a: Q ~+1 1 -~1 1 -+C\1 C\1 --; C\J C\J 1 1 C') C') 1 C\J c.o co 238 GozdV 53, 1995 5.7 Secnja dreves ob reki Unici 5. 7 Tree cutting along the Unica River Veliko dreves so ljudje posekali ob Unici takoj po koncu 11. svetovne vojne. Ker me je zanimalo, koliko let rabi kako drevo, da doseže doloceno dimenzijo, sem na ne­katerih starih panjih ob Unici in njeni okolici ugotovil starost nekaterih posekanih dre­ves ter izmeril povprecni premer panja ca. 1 O cm nad tlemi. Starost in povprecni pre­mer panja sem ugotavljal pri naslednjih drevesih: Iz podatkov v preglednici 11 je razvidno, da ima drevje ob Unici dobro rast. Drevesa, ki na teh rastišcih rastejo, imajo vse pogoje za ugodno rast (mineralno bogata tla, vla­go v tleh in dovolj svetlobe). Tudi število posekanih dreves je bilo ugo­tovljeno na 2875 m dolgem odseku desne­ga brega Unice med Dolencevo senožetjo Preglednica 1 O: Polna premerba drevja ob reki Unici (L=2875m) Deb. Število dreves!Number of trees st. Vez Dob Mak! en V. jesen Beli Crna Crni Bela Diam. st. Ulmu s Quer· Acer Fraxinus gaber jelša topol vrba Ja evi s cus cam· exce/sior Carpinus Ain us Popu/us Sa/ix robur glulinosa pestre belu/us nigra alba phyl/os 3 5 3 3 4 6 4 1 27 1 4 7 4 9 1 5 5 4 16 7 2 7 4 5 5 3 1 14 6 4 2 3 3 1 4 15 1 7 3 6 3 1 1 2 4 10 8 4 3 1 1 4 9 9 5 4 1 2 6 10 1 3 8 4 11 3 2 2 5 12 3 1 3 13 1 1 14 2 1 1 15 2 16 1 2 Skupaj 51 37 12 16 24 25 117 13 2 Total Preglednica 11: Prikaz starosti in premera dreves, ugotovljenih na panjih Zap. št. Ser. No. Drevesna vrsta Tree species Starost (let) Age (years) Premer panja (cm) Stump diameter (cm) 1. Crni topol 48 60 2. Crni topol 46 59 3. Crni topol 48 62 4. crni topol 48 50 5. Lipa 50 58 6. Lipa 52 60 7. Vez 58 60 8. Hrast dob 58 61 9. Hrast dob 69 64 10. Hrast dob 52 36 11. Hrast dob 54 52 Table 11: Presentation of tree's age and diameter established on the stumps Lipa Enovr.glog Cisti!. Skupaj Tilia Ctrata· krhlika dreves plati· Total monogyna egu s Rhamnus cathartica 41 16 111 9 6 66 4 2 49 33 30 22 18 16 12 7 2 4 2 3 54 24 375 1 1 1 1 i ii b F !f E 11 [! 1! GozdV 53, 1995 239 Grafikon 1: Struktura drevja po debelinskih stop­njah (skupna) Graph 1: Tree structure by diameter stages (total) število dreves (skupaj) Number of trees (total) 120 100 80 60 40 20 o ~~~~~~~~~~~~~ 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 Debelinska stopnja Diameter stage in Vodonusjem. Pri tem smo upoštevali vse še sveže panje in tudi starejše, že razpadajoce panje (gre za približno 20 -letno obdobje). Struktura posekanih dreves je ponazorjena tudi na grafikonu 2. Na travnikih, ki so v državni lasti, so bila ob Unici v preteklosti posekana drevesa na pare. št.: 848/1, 848/2, 850 in 851 , medtem ko na drugih treh državnih tra­vnikih ni zaznati posekanih dreves (starih panjev). Na parceli št. 851 so bila ob vodi posekana vsa drevesa. Iz panjev sedaj rastejo novi poganjki. Na drugih treh držav­nih parcelah so bila posekana le posa­micna drevesa (predvsem hrast in vez). Ker ni bilo ustreznega nadzora nad najem­niki teh državnih travnikov, so le-ti svo­bodno (nenadzorovano) sekali drevje ob Unici. Te parcele je v najem dajala KZ Postojna. Na državnih parcelah je bilo posekana okrog 60% dreves, drugih 40% dreves pa je bilo posekana na zasebnih parcelah. Naknadno sem se pri nekaterih kmetih, ki imajo travnike ob Unici, pozanimal, zakaj sekajo drevje, rastoce ob Unici, oziroma zakaj ga ne sekajo. Pri vseh kmetih sem dobil zelo podobne odgovore. Vecina jih meni, da jim drevje ob Unici ne pomeni posebno veliko, ker ga je ko licinsko zelo malo, je malo vredno in tudi za kurjavo skoraj neuporabno. Edina vrsta, ki jim po- Grafikon 2: Struktura posekanih dreves po debelinskih stopnjah ob desnem bregu Unice Graph 2: The structure of the trees cut along the right bank of the Unica River by diameter stages število posekanih dreves The number of trees cut 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 Debelinska stopnja Dia meter class meni vec Je dob, tega pa je vse manj. Skoraj vsi kmetje, ki so v preteklosti po­sekali kakšno drevo ob Unici, so ga zato, ker so menili, da je v škodo njihovemu travniku, ki jim je s svojim pridelkom (krma za živino) pomenil vir eksistence. Danes so razmere drugacne. Namensko je bil le redkokdaj posekan kakšen dob za stopnice ali pa je bilo drevo že toliko spodjedeno, da je obstajala možnost, da ga voda od­plavi. Po položaju panjev sklepam, da je bilo vec kot polovica dreves odstranjenih brez teht­nega gojitvenega razloga, kar prica o sti­hijskem gospodarjenju. To velja predvsem za drevesa na zunanjih bregovih reke Unice. 5.8 Prepletanje drevja in grmovja vzdolž reke Unice 5. 8 Simultaneous occurrence of trees and shrubs along the Unica River 5.8.1 Terenski popis vzorcnih ploskev 5.8. 1 Field description of sample plats S 23 vzorci (dolžina enega vzorca = 25 m) sem dobil na dolžini 2875 m naslednjo sestavo zaraslega brega. 240 Gozd V 53. 1995 Preglednica 12: Vzorcni prikaz zaraslosti brega Table 12: The form s of the bank' s overgrowth Kategorija zaraslega brega Bank's overgrowth form Dolžina (mJ Length (m) Delež v% Share (m) drevje 1 Trees 38 6,6 mešano 1 Mixed 83 14,4 grmovje 1 Shrubs 244 42,4 travnik (prazno) 1 Meadow (empty) 210 36,6 Skupaj 1 Total 575 100 5.8.2 Primerjava stanja drevnine med le­toma 1957 in 1992 po aeroposnetkih 5.8.2 A comparison of timber situation between the years 1957 and 1992 by means otaerial pho~ tographs Kategorijo (tip) obrecne vegetacije sem dolocal na podlagi fotointerpretacije aero· posnetkov iz leta 1957 (M = 1 :32500) in 1992 (M = 1 :17500). Uporabil sem aero· posnetke ciklicnega aerosnemanja Slove~ nije. Pri fotointerpretaciji sem si pomagal z namiznim zrcalnim stereoskopom s šest­kratne povecavo. Zaradi merila aeroposnet­kov je bilo nemogoce dolociti širino obrob· ne vegetacije, zato sem se omejil le na kategorijo (tip) zarašcenosti na posamez· nem bregu (drevje, grmovje, neporašceno • travnik). Glavni kriterij za razlocevanje . grmovja in drevja sta bili oblika krošnje in višina vegetacije. Kategorije mešane za­rasti brega iz aerofotoposnetkov ni bilo mo­goce razlocno odcitati, zato sem jo pridružil kategoriji drevja. Kartiranje! oziroma pre-nos fotointerpretirane vsebine na karto je bil izveden z fotoprerisovalnikom. Analiziral sem stanje zaraslosti levega in desnega brega reke Unice (proucevani odsek) v letu 1957 in 1992 ter napravil primerjavo za­raslosti obeh bregov med tema dvema le· toma. Karto z izlocenimi kategorijami za­rasti recnega brega za leto 1992 sem pre· veril in dopolnil na terenu. Podatki, pri· dobljeni z aerofotoposnetki, so naslednji: Ce najprej primerjamo stanje zaraslosti levega brega leta 1957 z letom 1992, vidi· mo, da se je mocno povecal delež dre­vesne in mešane zarasti (iz 21% v letu 1957 na 45% v letu 1992). Po vsej verjel· nosti je šlo za prehod iz grmovne in me­šane kategorije zarasti v drevesno, kajti do leta 1992 se je delež grmovja mocno zmanjšal (iz 45% na 23% zaraslosti z grmov­jem). Delež travnikov (praznega brega) je leta 1992 v primerjavi z letom 1957 manjši za 2%. Primerjava zarašcanosti desnega brega med leti 1957 in 1992 pa pokaže, da v kategoriji drevja in mešane zarasti med tema dvema letoma ni razlik (obakrat 35%), delež travnikov ob bregu pa se je tudi tu zmanjšal za 2%. Eden glavnih vzrokov zarašcanja bregov reke Unice je opušcanje rocne košnje ob bregu in grmovju, zaraslem ob njem. Iz estetsko-krajinskega vidika je pomemb· no dopolnjevanje drevnine na obeh bre­govih Unice. Primerjal sem tudi, kako je potekalo za­rašcanje na državnih oziroma zasebnih trav­nikih ob Unici. Pri analizi vpliva lastništva Preglednica 13: Primerjava v zaraslosti brega med letoma 1957 in 1992 Table 13: A comparison ofovergrown banks between 1957 and 1992 Kategorija zaraslega Leto aerofotosnemanja /the year of aerial photographs brega 1957 1992 Bank's overgrowth's form Levi breg Left bank (m)(%) Desni breg Right bank (m)(%) Levi breg Left bank (m)(%) Desni breg Right bank (m)(%) 1. drevje in mešano Trees and mixed plants 600 21 1005 35 1275 45 1020 35 2. grmovje Shrubs 1290 45 920 32 67023 98034 3. prazno (travnik) Mea dow (empty) 985 34 95033 93032 875 31 Skupaj /Total 2875100 2875100 2875100 2875100 Gozd V 53, 1995 241 na spremembo kategorije zarasli med le­toma 1957 in 1992 sem se omejil le na desni breg Unice med Dolencevo seno­žetje in Vodonusjem (nizvodno). Nekdanje družbene (danes državne) par­cele se razprostirajo ob Unici v dolžini 1350m, zasebne pa v dolžini 1525 m. Na sedmih družbenih parcelah se je takoj na zacetku menjalo vec najemnikov. Sedanji najemniki imajo te parcele v najemu že vec kot 1 O let in v obvodno drevnino ne posegajo dru­gace kot le z obsekovanjem grmovja, ki se razrašca proti travnikom. Ce primerjamo razliko v zarašcanju des­nega recnega brega Unice med letoma 1957 in 1992 glede na lastništvo (državno -zasebno), se je delež drevja in mešanega rastja na travnikih v državni lasti povecal iz 41% na 45%, medtem ko se je na zasebnih travnikih ta delež zmanjšal iz 30% na 27%. Razlog, da se je delež drevja in mešanega rastja na državnih travnikih povecal, je v tem, da najemniki v zadnjih letih niso po­sekali nobenega drevesa, secnje pa so bile v preteklosti koncentrirane na dva rec­na odseka v skupni dolžini ca. 400 m. Najemnike teh travnikov zanima samo kr­ma za živino. Nekoliko drugace pa je na zasebnih parcelah ob Unici. Kmetje na teh parcelah stalno sekajo drevje na razlicnih koncih ob Unici. Povprecna dolžina držav­ne parcele ob Unici znaša 193 m, zasebne pa 85 m. Pri tem dejstvu pa je treba nujno omeniti, da dva lastnika ne gospodarila ena­ko. Zato so spremembe v zarasli brega na krajših parcelah bolj pogoste in ocitnejše kot pri dolgih. Pri takih parcelah je veliko vec praznih prehodov do vode (skoraj vsak lastnik travnika hoce imeti "razgledno okno" proti Unici). Pri zasebnih parcelah se je povecal predvsem delež grmovja (delno zaradi sece nj), manj pa je praznih (trav­natih) površih, ki so se zarasle predvsem z grmovjem v zadnjih 35 letih. Trenutno stanje je v pogledu zarašce­nosti recnega brega boljše na državnih par­celah kot na zasebnih, predvsem zaradi vecjega deleža drevja, ki ima zelo pomemb­no vlogo pri stabiliziranju recnega brega. V splošnem lahko zaklju cim, da tudi lastništ­vo vpliva na gospodarjenje z obvodno dre­vnino ob Unici. Analiziral sem tudi dinamicnost drevnine, 242 GozdV 53. 1995 oziroma prehode med raz licnimi katego­rijami drevnine med letoma 1957 in 1992 na obeh bregovih proucevanega odseka reke Unice. Analiza je pokazala, da se je stanje drev­nine v 35 letih znatno spremenilo, da je torej obrecna drevnina živa, dinamicna na­ravna tvorba, pri kateri gre za neprestane prehode iz ene kategorije zarasli drevnine v drugo. Pri obrecni drevnini ni enolic nosti, ampak se pri njej neprestano nekaj dogaja in videti je, kot da drevnina neprestano "utripa". Na te spremembe imata najvecji vpliv voda (vodni tok) in clovek (lastnik travnika ob vodi), ki s svojim pocetjem pri gospodar­jenju z drevnino posredno ali pa neposred­no vpliva na vodni režim (odstranjevanje drevnine na zunanjih bregovih). V casu, ko sem pripravljal to nalogo, sem se o tem, kaj pomeni posekati drevo na zu­nanjem bregu, preprica l tudi sam (voda je odtrgala korenine še pred leti rastocega hrasta z delom brega vred ter nacela tudi neposredno okolico). Na tem mestu se je tako naenkrat drevesna kategorija zarasli drevnine spremenila v prazno (travnate) kategorijo zarasli. Zaradi vedno novih spre­memb v kategoriji zarasli obrecne drevnine se ob Unici spreminja tudi videz krajine. 6 GLAVNI PROBLEMI PRI GOSPODAR­JENJU Z DREVNINO IN PROSTOROM 6 MAIN PROBLEMS IN TIMBER MANAGAMENT AND ENVIRONMENT AL MANAGEMENT ALONG THE UNICA RIVER Zaradi macehovskega odnosa kmetov do obvodne drevnine in vse vecje obre­menjenosti okolice reke Unice s turisti, pri­haja do številnih problemov. Problematika se kaže v naslednjem: 1. Zaradi stihijskega (nestrokovnega) go­spodarjenja z drevnino je porušeno raz­merje med kategorijami zarasli brega. De­lež kategorije zarasli z grmovjem (levi breg 24%, desni breg 34%) je prevelik. Grmovje se razrašca ob bregu po dolžini in v no­tranjost travnikov (tudi prek 1 O m in vec). Veliko grmovja je zaraslo travnike v zadnjih 20 letih, ko so skoraj povsem opustili rocno košnjo ob bregu Unice. 2. Na posameznih odsekih Unice je opa­ ziti premalo razgibano (izmenjane) razmer­ je med posameznimi kategorijami zarasti na enem bregu, kakor tudi dopolnjevanje zarašcenosti enega brega proti "drugemu (ce na enem bregu raste samo trava, naj bi bil nasprotni breg zarašcen z grmovjem, mešano z grmovjem in drevjem ali pa samo z drevjem). Kjer je breg Unice z obeh strani neporasel z drevnino, oziroma raste samo trava, voda pospešeno spodkopava breg, hkrati pa je osiromašen tudi estetski videz krajine. 3. Porušeno je razmerje med razvojnimi fazami drevja, ki raste ob Unici. Premajhen je delež drevja v optimalni fazi, najmanj za 50%. Mocno primanjkuje mladja. Razvojne faze mladja (doba, veza, velikega jesena, crnega topola, crne jelše, belega gabra in maklena) v ustreznih razmerjih je vsaj 1 O -krat premalo. Mladja primanjkuje na celem, 2875m dolgem, proucevanem odseku Unice. 4. Premalo je pušcenega debelega, izjem­no starega drevja. 5. Po nepotrebnem so posekana dre­ vesa na zunanjih bregovih. 6. Na notranjih bregovih raste premalo drevja. 7. Neprimerna je drevesna zasnova v vseh razvojnih fazah in skoraj pri vseh dre­vesnih vrstah. To velja predvsem za tista drevesa, ki bi jim lahko s pravocasno in ustrezno nego pomagali do boljše kvalitete. 8. Na zunanjih bregovih ima veliko dre­ ves razlicnih dimenzij in drevesnih vrst moc~ no spodjedene korenine. To drevje je sko­raj v celoti nagnjeno proti vodi. Takih dre­ves je vec kot 60% in veliko teh bo v nekaj letih voda povsem spodjedla. 9. Lastniki sekajo drevje ob Unici brez vednosti gozdarjev. 1 O. Parkirišca so pod drevjem, nepo­ sredno ob Unici. 11. Turisti kurijo pod drevjem, rastocem na bregu Unice. 12. Lastniki sekajo drevesa z namenom, da turisti ne bi parkirali av1omobilov pod njimi. 13. Domacini in turisti odlagajo razlicni odpadni material v strugo Unice. 14. Turisti perejo av1omobile ob Unici. 15. Zakon o gozdovih v svojem 1., 11. in 20. clenu predpisuje Zavodu za gozdove skrb za prostorastoco drevnino. Osebno menim, da so ti trije cleni gozdarskega zakona preohlapni in drevja ob rekah ne zavarujejo dovolj. Zanimiva je ideja Slovaškega gozdarske­ga zakona iz leta 1980, ki z razglasom doloca podrobnosti za zašcito drevja, ki raste zunaj gozda, in postopke ob izje­moma dovoljenih posekih in nacinih izrabe tega drevja. Slovaki so prostorastoce drev­je razdelili v dve kategoriji, kar bi bilo spre­ jemljivo tudi za naše razmere. Druga za~ nimivost, ki jo slovaški zakon vsebuje, je prošnja za secnjo prostorastocega drevja. Gozdar tako ve, katero drevo bi kmet rad posekal. 16. Velike probleme ustvarjajo s svojo navzocnostjo ob reki Unici ribici. Obnašajo se kot glavni akterji tega prostora. 17. Povsem neusklajeno je gospodar­jenje z divjadjo. Po navedbah lovca Andreja Milavca iz Planine naj bi bila zadnja vidra ob Unici ustreljena pred približno 25 leti. 18. Trenutno ni nobene institucije, ki bi celovito gospodarila in bdela nad dogajanji na Planinskem polju. 7 NACRT GOSPODARJENJA Z DREV­NINO IN OKOLICO BREGOV OB REKI UNICI 7 A PLAN OF T/MBER MANAGAMENT ANO THE MANAG/NG OF THE SURROUNOINGS OF THE UN/CA RIVER'S BANKS 7.1 Cilji gojenja drevnine in nega pro­stora ob reki Unici 7.3 The goa/s of timber growing and ten­ding of the rest areas a/ong the Unica River V osnovi ima drevnina: ekološki pomen, • varovalni pomen, • estetski pomen, · proizvodni pomen. Iz prej navedenih vlog pa so doloceni posamezni cilji gojenja in nege obvodne drevnine, kot so: 1. Drevnina naj v prvi vrsti zašciti breg reke Unice pred spodjedanjem vode in pre­mikanjem recne struge (varovalni pomen). 2. Pestrost favne in flore (ekološki po­men). GozdV 53, 1995 243 3. Planinsko polje je kraški fenomen, ki mu reka Unica, obrašcena z drevnino, daje znacilen videz (estetska funkcija). 4. Drevnina naj bo prijeten ambient za obiskovalce. 5. Ob reki Unici je treba ohraniti okolje iz eticnih, estetskih, znanstvenih, družbenih in kulturno-zgodovinskih razlogov ter zava­rovati vse, kar je vredno varstva {staro debelo drevo, redka drevesna ali grmovna vrsta itd.). 6. Valorizirati je potrebno vse, kar je od narave danega in privlacnega za ucno vzgoj­ni in študijsko-demonstracijski pomen. 7. Lesno proizvodna funkcija. 8. Ustrezna drevesna struktura {po dre­vesnih vrstah in debelinskih stopnjah). 7.2 Osnovna nacela nacrtovanja gospo­darjenja z drevnino ob reki Unici 7.1 Basic principles regarding the planning of tim­ber management along the Unica River Osnova za uspešno gospodarjenje tako z obvodno drevnino kakor tudi s posa­micn im drevjem in grmovjem je poseben krajinski nacrt. Napravljen mora biti po eko­sistemskih in estetskih kriterijih, ki veljajo za doloceno obmocj e. Ker ima drevnina ob rekah širši pomen, je potrebno pri iz­delavi nacrtov za gospodarjenje z drevnino upoštevati vse navzoce dejavnike {ekološki pomen, lov, kmetijstvo, ribištvo, turizem, rekreacijo itd.). Smernice za gospodarjenje z drevnino ob reki Unici bi morale biti zapisane v pro­storskem delu gozdnogospodarskega na­c rta za Postojnsko gozdnogospodarsko ob­mo cje. Lokalne znac i lnosti in . smernice za gospodarjenje z drevnino pa naj bodo ure­jene z nac rtom posamezne gospodarske enote. Namen nac rtne ureditve je doseci var­stvo, ohranitev in razvoj naravne dedišcine ter kulturne krajine. Spremenjen nacin ob­delave tega prostora (prej rocna košnja, sedaj strojna), narašc ajoce število obisko­valcev { ribice v, lovcev, turistov in drugih) ter spremenjene družbenopoliticne in go­spodarske razmere, vse to naj bi delovalo kot poziv gozdarjem, kmetijcem, lovcem, ribicem, vodarjem, fitocenologom, turistic ­nim delavcem in drugim za reševanje pro-blemov, ki se ticejo skrbi in gospodarjenja s Planinskim poljem. Nakopicenih proble­mov na Planinskem polju ni malo. Stevilni obiskovalci kakor tudi lastniki travnikov ne vedo veliko o biologiji drevnine ob reki Uni­ci, zato pogosto slabo vplivajo na stabilnost te obcutljive krajine. Neurejenost pri gospodarjenju z drev­nino, problemi lastnikov travnikov ob Unici in ugotovitve raziskave so me spodbudili, da napravim osnutek gojitvenega nacrta za gospodarjenje z drevnino ob reki Unici. V tem nacrtu sem upošteval tudi pripombe lastnikov travnikov ob Unici. Le-te sem si beležil, ko sem jih anketiral. 7.3 Vloga lastnika pri obdelovanju drev­nine 7.2 The role of the owner in timber shaping Razl ic ni nekontrolirani posegi v drevnino ob Unici so v najvecji meri odsev odnosa lastnikov travnikov ob Unici do obvodne , drevnine. Zato je pomembno vprašanje, kako pri­tegniti lastnike, da bodo z obvodno drev­nino cim kvalitetneje gospodarili in pri tem sodelovali z gozdarji. S tem, ko Zakon o gozdovih predpisuje, naj bi pri gospodar­jenju z obvodno drevnino sodeloval tudi gozdar, za kmeta, lastnika travnikov ob Unici, ni še nic rešenega. Kmet pricakuje od tega predvsem financno korist, ker živi od kmetijske dejavnosti. Trenutno obstaja za normalno gospo­darjenje z drevnino ob Unici vec ovir. Ena izmed ovir je miselnost lastnikov, da skrb za drevnino koristi le ribicem . Mnogo last­nikov razmišlja le o svojih kratkorocnih ko­ristih {posek debelejših dreves). Ovira je tudi dejstvo, da država ne nudi nobenih financn ih stimulacij {placilo rocne košnje, sadnje listavcev, obžagavanja), zato last­niki nimajo motivacije za strokovno delo z drevnino. Zelo velika ovira za normalno delo z drevnino je neskladje med gozdar­skim zakonom, lovskim zakonom in za­konom o vodah, ki drevnine sploh ne ob­ravnava. Prav na tem segmentu bi se mo­rali dopolnjevati gozdarski in lovski zakon ter zakon o vodah. Vecina kmetov trdi, da bi morali imeti za parcele ob Unici dolocene davcne olajšave 244 Gozd V 53, 1995 zaradi povzrocene škode najrazlicnejših obi­skovalcev. Sodelovanje med gozdarji in lastniki trav­nikov, ki gospodarijo tudi z drevnino ob Unici, je nujnost za uspeh na tem podrocju. Upoštevati je treba dejstvo, da gre za izra­zito mnogonamenskost tega prostora. Last­niki bi morali gospodariti z drevnino ob Unici po navodilih gojitvenega nacrta in v sodelovanju z revirnim gozdarjem. 7.4 Krepitev varovalne funkcije in par­kovnega oblikovnja drevnine 7.4 The increasing importance of the protection function and park-like character of timber Nego drevnine ob reki Unici moramo na­slanjati na ponujajoco se naravno sestavo drevja, v okviru katere je potrebno najti tudi gospodarsko zanimive drevesne vrste. Na obrobjih livad in travnikov ter na bre­govih reke Unice, kjer je poudarjena es­ tetska in rekreativno-turisticna funkcija, je treba nego drevnine opraviti v smislu po­ speševanja izbranih osebkov, ki imajo par­ kovni habitus, ne oziraje se na gospodar­ sko vrednost. To velja za vse predele ob reki Unici s poudarjeno rekreativno-turistic­no funkcijo. Takšni osebki naj docakajo cimvecjo starost. Za rekreacijo bi morale biti izlocena dolocene površine (ne vse­ vprek!). Pri gospodarjenju z drevnino je treba upo­števati prepletanje varovalne, gospodarske in socialne funkcije. Pri dre\ ,ti nas slaba rastna moc in nje­gova razvojna težnja, fizicna starost ter izostanek pomlajevanja silijo, da zacnemo saditi primerne drevesne vrste na bregu reke Unice in na ta nacin krepimo sta­ bilnost drevnine in brega. Samo drevnina, ki raste na pravem mestu ter je ustrezno oblikovana in pomešana z rastišcu primer­nimi grmovnicami in drevesni mi vrstami, ki so v polni življenjski moci, bo brezhibno . opravljala varovalno funkcijo. 7.5 Predlogi in smernice za gospodar­jenje 7.5 Suggesstions and guide/ines regarding ma­naging Izhodišca za gospodarjenje z drevnino ob Unici morajo sloneti na predpostavki, da so vse funkcije podrejene varovalni. Vsi predlogi in smernice morajo težiti h kva­ litetnemu popravljanju stanja ob reki Unici in na Planinskem polju kot celoti. Primerno sestavo drevnine po drevesnih in grmovnih vrstah bo potrebno prilagoditi rastišcnim razmeram (notranji odsek, kjer raste predvsem bela vrba kot grm in kot drevo; ravni in zunanji odsek, kjer rastejo dob, vez, veliki jesen, crni topol, crna jelša, beli gaber, maklen in grmovnice, kot so: crni trn, navadni glog, navadna trdoleska, rdeci dren itd.). Videz drevnine s strani naj bo cimbolj valovit, oba bregova reke pa naj se izmenicno prekrivata z drevnino. Za uspešno nadaljnje delo bi bilo potrebno sestaviti program obnavljanja drevja, ki bi bil sestavni del gojitvenega nacrta. Zelo pomemben je pravi cas, ko naj drevo dane drevesne vrste prepusti mesto mlajšim oseb­ kom. Na 1 O dreves bi morali 1 drevo pustiti propasti zaradi možnosti oblikovanja dupel. Na recnih bregovih, kjer brežine niso ogro­žene s spodjedanjem, bi bila drevesa lahko bistveno starejša (predvsem iz estetskega vidika). Predvsem pri hrastu dobu in ve­ likemu jesenu bi se tako povecala tudi ka­ kovost sortimentov. Povsod ob reki naj bo prebiralna (raz­gibana) zgradba drevja, da se zagotovi trajnost vseh vlog (varovalne, ekološke, estetske in proizvodne). Vsak zunanji breg mora biti obvezno zarasel z drevnino (va­ rovalna vloga). Ravni bregovi naj bodo si­ stematicno odprti na eni ali drugi strani (zaradi razgleda). Lastnike parcel ob reki Unici bi bilo po­ trebno financno stimulirati za rocno košnjo bregov Unice, nego in pomoc obstojecemu naravnemu mladju gozdnih dreves (obže­tev in svetlobni jaški), za nego in obliko­ vanje drevnine ter za sad njo listavcev. V akcijah bi morali dati lastnikom vsakih ne­kaj let (ali vsako) nekaj visokih (1 ,5-2 m) 1 sadik ciljnih drevesnih vrst (pri tako visokih sadikah ni obžetve). Za opravljena gojit­vena in druga dela v drevnini ob Unici bi moral dobiti izvajalec del (lastnik travnika, ! 1 najemnik, drugi) placilo. Vecino financnih sredstev bi za vzdrževanje obrecne drev­nine morala nameniti država iz proracuna, 1 ' del sredstev pa bi se zbralo od razlicnih turisticnih dejavnosti (lov, ribolov, colnar- GozdV 53, 1995 245 jenje po Unici in poplavljenem Planinskem polju, konjeniški šport, jamarstvo itd.). Za­ radi ohranjanja stabilnosti, varovalne funk­ cije drevnine in pokrajinskega videza je treba nujno vnašati mladje razlicnih listav­ cev. Sadnja listavcev mora biti temeljito nacrtovana in vnesena na nevsiljiv nacin na razpršenih majhnih površinah, prilago­ dljivih okolju. Za sadnjo ob reki Unici pridejo v poštev tiste drevesne vrste, ki so sestavni del tega naravnega okolja, vendar se slabo naravno pomlajujejo. Primerne drevesne vrste so: dob, veliki jesen, crni topol, crna jelša, beli gaber, maklen in bela vrba. Za sadnjo pridejo v poštev 1 ,5-2 m visoke sadike. Tako visokih sadik rastlinojeda div­ jad ne more obžirati, pa tudi marsikatero negovalno opravilo bi odpadlo. Te sadike bi se dalo lastnikom, ki bi jih sadili po nacrtu. Zaradi ohranjanja cimbolj naravnih raz­ mer bi morali v prihodnje reševati vse nav­ zoce naravno gozdno mladje listavcev ob Unici. Ker je tega trenutno premalo, je sadnja listavcev za dosego željenega cilja v danih razmerah nujna. Med posajenimi drevesi bi bilo treba kositi rocno . Slovenski gozdarski zakon bi moral za­konsko predpisati varovalno vlogo drevnine ob rekah, oziroma povsem konkretizirati . režim gospodarjenja ter dolociti pogoje za posek drevja (ukvarjanje z vsakim dreve­ som posebej). Ribici bi morali svoje interese usklajevati z drugimi uporabniki tega prostora (ne mo­rejo prevladovati na tem prostoru). Obvezno bi morali uvesti nadzorno služ­bo, ki bi spremljala dogajanja na Planin­skem polju (v sklopu turisticnega društva ali Notranjskega regijskega parka). Prepovedati bi bilo treba dostop osebnim avtomobilom in drugim prevoznim motor­nim sredstvom na travnike in v neposredno bližino reke Unice (razen od lastnikov trav­nikov in sosednjih parcel, ki pa bi morali imeti ustrezne dovolilnice za traktorje, s katerimi bi kosili na Planinskem polju). Anketa, ki sem jo v okviru raziskave opra­vil z lastniki zem ljišc ob reki Unici, je po­kazala, da so kmetje pripravljeni sodelovati pri boljšem in ucinkovitejšem gospodarje­nju s pasom drevnine ob reki Unici na Planinskem polju. Kvalitetno in strokovno so kmetje pri­pravljeni gospodariti z drevnino ob dolo­cenih finan cni h spodbudah (nižji ali celo oproš ceni davki ali pa ob državnih stimu­lacijah za opravljeno delo). Zavedati se moramo, da imajo parcele na Planinskem polju lastnike, ki jih je po­trebno vprašati za mnenje in le-tega upo­števati pri izdelavi najrazlicnejš i h projektov -tudi takih, kot je Notranjski regijski park. Predociti jim je potrebno strokovno ute­meljene rešitve. Le s sodelovanjem med lastniki in stro­kovnjaki s posameznih podrocij bo gospo­darjenje na Planinskem polju dovolj kva­litetno. Kmetje se zavedajo pomena goz­darske stroke, saj je veci na anketiranih mnenja, da bi jim bil gozdar v pomoc pri gospodarjenju s pasom drevnine ob reki Unici na Planinskem polju. GOSPODARJENJE Z DREVNINO OB REKI UNICI NA PLANINSKEM POLJU Povzetek Opis raziskave Planinsko polje velja kot šolski primer kraškega polja. Leži v kotli ni med Planino in Grcarevcem, v smeri od jugovzhoda proti severozahodu, ob stari cesti Ljubljana -Postojna. Po Planinskem polju, dolgem 5 km in širokem 2 km, se vije v številnih zavojih ca. 18 km dolga reka Unica, ki jo na obeh bregovih porašca mestoma prekinjen pas drev­nine, ki ima pomembno ekološko vrednost, krajini Planinskega polja pa daje tudi znaci l no krajinsko podobo. Ob vecjih deževjih reka Unica, ki na polje p rilece iz Planinske jame na skrajnem severo­zahodu Planinskega polja, za vec tednov Pla­ninsko polje spremeni v jezero, ki je globoko do nekaj metrov in na katerem obrec na drevnina kaže tok reke Unice. Namen raziskave je bil prouciti dosedanje go­spodarjenje z drevnino ob reki Unici, ugotoviti današnje stanje drevnine ob njej ter izdelati pred­loge in smernice za nadaljnje gospodarjenje z drevnino ob reki. Opravljena je bila tudi anketa med lastniki in najemniki travnikov ob Unici, ki je pokazala njihov odnos do drevnine ob reki in pri­pravljenost za sodelovanje pri strokovnem usmer­janju njenega razvoja. Raziskava je zajela drevnino desnega brega Unice na 2875 m dolgem odseku, raziskovalni objekti pa so se zaceli 600 m nizvodno od graj­skega mostu pri ostankih gradu Hasberg. 246 GozdV 53, 1995 Drevnina je bila podrobno analizirana na 23 ploskvah (odsekih pasu drevnine desnega brega) dolžine 25m, med katerimi so bili presledki dolžine 100m. . Ugotavljani so bili naslednji znaki: azimut rec­nega brega, lega brega glede na obliko recnega toka (zunanji breg, notranji breg, ravni breg), oblika brežine (položna, strma, zelo strma), oblika zarasti brega (drevesna, grmovna, mešana, prazno-trav­nik), širina pasu drevnine, za vsak grm in drevo: drevesna vrsta in lega rasti na bregu (spodnji rob, breg, zgornji rob, na ravnem), za vsa drevesa še: drevesna vrsta, poreklo drevesa (iz semena, iz panja, iz korenine), vitalnost, socialni položaj ter kakovost debla. Na vsem 2875 m dolgem odseku desnega brega je bila ugotovljena lesna zaloga dreves s polno premerbo dreves, vzorcno je bila ugotavljana višina drevja, ugotovljen 1 O-letni pri­rastek po drevesnih vrstah, analizirane je bilo stanje drevja po razvojnih fazah ter merjena širina pasu nekošenega travnika ob reki. 53 % dolžine analiziranega brega Unice je v zasebni, 47% pa v državni lasti. Obravnavana drevnina je naravnega izvora, od drevesnih in grmovnih vrst pa najpogosteje naj­demo dolgopecljati brest ali vez (Uimus laevis Pallas), dob (Quecus rob ur L.), crni topol (Populus nigra L.), belo vrbo (Salix alba L.), crni trn (Prunus spinosa L.), navadni glog (Crataegus oxyacantha L.), robido Rubus fruticosus L.) in rdeci dren (Cqrnus sanguinea L.). Sirina pasu drevnine ob reki je zelo neenako­merna. Ponekod drevnine ni, drugod pa je pas drevnine širok tudi do 30m. Zunanji bregovi so z drevjem bogatejši, ker ljudje na teh bregovih pušcajo drevje, da jih zava­rujejo pred erozijskim spodjedanjem reke. Mladja gozdnega drevja je na vseh brežinah premalo, kar je tudi eden temeljnih problemov gospodarjenja z ob recno drevnino. Bregovi se prekomerno zarašcajo, tudi v globino travnikov -zaradi opušcanja rocne košnje, ki je segla bližje bregu in drevnin i. Na zunanjih bregovih je razdalja med vodo in drevnino v povprecju najmanjša, ker voda tu spod­jeda bregove, odnešeni material pa odlaga na notranjih bregovih reke, zato je na teh bregovih razdalja med vodo in drevnino v povprecju naj­vecja. Razen starih dreves in dreves, ki jim je voda s podjed la korenine, je drevje v povprecju vitalno, njegova kakovost pa je v povprecju slaba, saj je kar 60% dreves slabe kakovosti. Lesna zaloga 1 ha zaraslega brega znaša 99,30 ms, vecino lesne mase pa tvorijo naslednje dre­vesne vrste: bela vrba (41 ,3 %), vez (27 5), dob (1 0,6 %). Letni prirastek lesne mase zaraslega brega znaša 2,89 ms. Secnja drevja ob Unici je doslej potekala sti­hijsko, brez upoštevanja strokovnih nacel nege ob­recne drevnine, analizirani pan ji pa so pokazali dobro rast drevja in dosežene precejšnje dimenzije. Primerjalna analiza stanja ob recne vegetacije po aeroposnetkih iz let 1957 in 1992 je pokazala veliko dinamicnost ob recne vegetacije. Glavni problemi pri gospodarjenju z drev~ nino in prostorom ob reki Unici ter predlogi in usmeritve za gospodarjenje z obrecno drev~ nino Zaradi nestrokovnega ravnanja lastnikov in na­jemnikov z ob recno drevnino ter vse vecje obre­menjenosti okolice reke Unice s turisti prihaja do številnih problemov. Najpomembnejši so naslednji: -Pretirano je zarašcanje brežin, tudi v globino travnikov, na drugi strani pa so zaradi prešibkega pomlajevanja drevja in njegove prezgodnje sec nje mestoma premalo ob rasle zunanje brežine, ki jih zato voda erodira. -Na posameznih odsekih Unice je opaziti pre­malo razgibano (izmen jano) razmerje med oblikami zarasti obeh bregov, kar ni primerno tako v eko­loškem kot estetskem pogledu. (Ce na enem bregu raste samo trava, naj bi bil nasprotni breg zarašcen z grmovjem, mešano z grmovjem in drevjem ali pa samo z drevjem.) -Premalo je pušcenega debelega, izjemno sta­rega drevja. -Turisti (ribici) parkirajo vozila neposredno pod drevjem ob reki in tudi kurijo pod tem drevjem. -Domacini in turisti odlagajo razlicni odpadni material v strugo Unice. -Turisti avtomobile perejo ob Unici. -Zakon o gozdovih v svojem 1., 11. in 20. clenu predpisuje Zavodu za gozdove skrb za pro­sto rastoco drevnino, vendar so dolocbe zakona preohlapne in drevja ob rekah ne zavarujejo dovolj. -Neusklajeno je gospodarjenje z divjadjo ob reki. Rastlinojeda divjad ovira obnavljanje drev­nine, po ustni informaciji pa naj bi bila zadnja vid ra ob Unici ustreljena že pred 251eti. -Ni ustreznega strokovnega nadzora nad do­gajanji na Planinskem polju. Izhodišca za gospodarjenje z drevnino ob Unici morajo sloneti na predpostavki, da so vse funkcije podrejene varovalni. Vsi predlogi in smernice mo­rajo težiti h kvalitetnemu popravljanju stanja ob reki Unici in na vsem Planinskem polju. Primerno sestavo drevnine po drevesnih in grmov­nih vrstah bo treba prilagoditi rastišc nim razmeram (notranji breg, ravni in zunanji breg), izdelati je treba gojitveni nacrt za ob recno drevnino. Lastnike parcel ob reki Unici bi bilo treba fi­nancno stimulirati za rocno košnjo bregov Unice, za nego in pomoc obstojecemu naravnemu mladju gozdnih dreves (obžetev in svetlobni jaški), nego in oblikovanje drevnine ter za sad njo listavcev. Zakonsko bi bilo treba predpisati varovalno vlo­go drevnine ob rekah, predpisati režim gospo­darjenja ter dolociti pogoje za posek drevja. Uskladiti in urediti bi bilo treba turisticno rabo Unice in Planinskega polja. Uvesti bi bilo treba nadzorno službo, ki bi sprem­ljala dogajanja na Planinskem polju (v sklopu turi­sticnega društva ali Notranjskega regijskega parka). Gozd V 53, 1995 247 Vse ukrepe z drevnino na Planinskem polju je treba nac rtovati v sodelovanju z lastniki z emlj išc, saj lahko le sodelovanje med lastniki in strokov­njaki s posameznih podroci j zagotovi kakovostno gospodarjenje z drevnino ob Unici in tudi ustrezen razvoj vseh dejavnosti na Planinskem polju. TIMBER MANAGEMENT ALONG THE UNICA RIVER ON THE PLANINSKO POLJE Summary lnvestigation's description and its results The Planinsko polje is known as atest case of a karst polje. It is situated in a basin between Planina and Grcarevec in southeast-northwest di­rection, by the old Ljubljana -Postojna road. Along the Planinsko polje, which is 5km long and 2 km wide, the ca. 18 km-long Unica River meanders. lts both banks are overgrown by a sometimes interrupted timber zone, which is of high eco logi­cal value and gives a characteristic image to the Planinsko polje landscape. At the occasion of heavy rain, the Unica River, entering the Planinsko polje from the Planina cave at the utmost north­western part of the Planinsko polje, turns the Pla­ninsko polje into a lake for severa! weeks, which is up to some meters deep and where the river­side timber shows the flow of the Unica River. The purpose of the investigation was to estab­lish timber managament along the Unica River practiced up tili now, the presen! situation of timber along the river and work out suggesstions and guidelines for future timber management there. An inquiry was also performed with owners and tenants of the meadows along the Unica River, showing their attitude towards the timber along the river and their readiness for cooperation in professional guidance regarding its development. The investigation included the timber from the right bank of the Unica River, in a 2875 m -long section; the research objects started 600m from the castle's bridge at the ruins of the Hasberg castle. The timber was analysed in detail on 23 plats (sections of the timber zone of the right bank) of 25m, with intervals of 1OOm. The following indices we re established: the az­imuth of the river bank, the position of the bank as to the form of river' s flow (outer bank, inner bank, flat bank), bank' s form (gentle, steep, very steep), the form of bank' s overgrowth (trees, shrubs, mix­ed, empty -a meadow), timber zone' s width, for each shrub and tree: tree species and growth's position on the bank (lower edge, bank, upper edge, on flat surface), for all trees al so: tree spe­cies, tree origin (from a seed, from a stump, from a root), vitality, social position and trunk's quality. ln the entire 2875m-long section of the right bank, the timber supply of trees by tull tree measuring was established, tree height was established by sampling, a ten-year increment was established by tree species, the state of trees according to developmental stages was analysed and the width of a zone of the unmown meadow along the river was measured. 53% of the length of the analysed bank of the Unica River is a private property, 47% is a state property. The timber dealt with is of natural origin; the following tree and shrub speci es most frequently occur: Ulmus laevis Pallas, Quercus robur L., Populus nigra L., Sai ix alba L., Prunus spi nosa L., Crataegus oxyacantha L., Rubus fruticosus L. and Cornus sanguinea L.). Timber zone width along the river is extremely irregular. There is no timber zone in some places, in other places it is up to 30m wide. Outer banks are more rich with trees because people leave trees on these banks in order to protect them from river' s eros ion influences. Forest youngwood is too scarce on all the banks, which also represents one of the major problems regarding the managing of the riverside timber. Banks are being excesively overgrown, also deep into meadows. This is due to the abandon­ing of manual mowing which, being close to the bank and timber, used to be more effective . On outer banks, the distance between water and timber is the smalle_st on the average, be­cause water undermines the banks and deposits the transported material on the inner river banks. Consequently, the distance between water and timber is the longest on these banks on the aver­age. Apart from old trees and the trees whose roots have been undermined by water, trees are vital on the ave rage yet the ir quality is poor on the aver­age, with 60% of trees of bad quality. The timber supply of 1 ha of an overgrown bank amounts to 99.30m3 and the majority of timber mass consists of the following tree species: Sali x alba L. (41.3%), Ulmus laevis Pallas (27.5%), Quercus robur (1 0.6%). Annual increment of tim­bar mass of the overgrown bank total s 2.89m3. Tree cutting along the Unica River has been performed unpremeditatedly so far, ignoring pro­fessional principles regarding the tending of river­side timber. The stumps analysed have evidenced good growing of trees and great dimensions achie­ved. A comparative analysis of the situation of the riverside vegetation on the basis of aerial photo­graphs from 1957 and 1992 has prooved high dynamics of the riverside vegetation. The Major Problems in Timber Management and the Managing of the Environment along the Unica River as well as the Suggesstions and Directions regarding Riverside Timber Ma­nagement Due to unprofessional measures of owne rs and tenants regarding riverside timber and the increas­ 248 Gozd V 53, 1995 ing burden of the surroundings of the Unica River through tourism, many problems arise. The most important are: -Excessive overgrowing of river b?-nks, also de ep into meadows; on the other side, the outer banks are too little overgrown in some spots due to weak regeneration of trees and premature cut~ ting thereof, because of which banks are being eroded by water. -ln some sections of the Unica River insuHi~ ciently agitated (exchanged) ratio between the forms of the overgrowth of both banks can be established, which is inappropriate from ecologic as well as aesthetic point of view. (lf there is only grass on one river bank, the opposite bank should be overgrown by shrubs, combined ~ by shrubs and trees or only trees.) -There have been too few thick, extremely old trees left. -Tourists (fishermen) park teir cars directly under trees along the river and also light fires there. -Local people and tourists discard various was~ te into the bed of the river Unica. -Tourists wash the ir cars by the Unica River. -Forestry Act prescribes in Article 1, 11 and 20 that Slovenian forest service is responsible for free growing timber yet the regulations are too loose to protect the trees along river sides. -The managing of the game along the river is incoherent as well. Herbivorous game inhibit the regeneration of timber. According to oral informa­tion, the last otter was shot by the Unica 25 years ago. -There is no professional control over the oc­currences in the Planinsko polje. The concepts regarding the managing with tim~ ber alon'g the Unica River should be based on the supposition that all the functions are subordinate to the protection function. All the suggestions and guidelines should contribute to qualitative improv~ ing of the situation along the Unica River and in the entire Planinsko polje. Adaquate structure oftimber by tree and shrub species should be adapted to site conditions (in­ner bank, flat and outer bank), a program and silvicultural plan for riverside timber should be worked out. The owners of the plats along the Unica should be financially stimulated as to manual mowing of the banks of the Unica, the tending and assist­ance to the present natural forest youngwood (mo­wing undertrees and illumination shafts),.the tend~ ing and shaping of timber and planting Of decidu­ous trees. The protection role of timber along rivers should be statutorily regulated, the way of managing should be prescribed and the terms regarding the cutting of trees should be defined. The use of the Unica River and the Planinsko polje for tourist purposes should be regulated as well. Supervisory service should be introduced, the task of which would be the monitoring of the oc­ currences in the Planinsko polje (with in the Tour­ ist Association or the Notranjsko regional park). All the measures regarding timber and the Pla~ ninsko polje should be planned in cooperation with plot owners; only cooperation between own­e rs and professionals in individual spheres can assure qualitative timber management by the Uni­ca as well as appropriate development of all activ~ ities on the Planinsko polje. LITERATURA 1. AMANN, G., 1972. Baume und Straucher des Waldes.-Melsungen, Verlag J. Neumann­Nudamm KG, 231 s. 2. ANKO, B., 1982. Izbrana poglavja iz kra­jinske ekologije.~ Ljubljana, BF, Oddelek za goz­darstvo, 299 s. 3. BRINAR, M., 1970. Gozdarski slovar.-Lju­bljana, ZOlT, 320 s. 4. COKL, M., 1992. Gozdarski prirocnik-Lju­bljana, "Plan print" d.o.o., 342 s. S. GAŠPERŠIC, F., 1987. Temeljni principi polifunkcionalnega gozdnogospodarskega nacrto­vanja. Gozd V 45, 6, s. 265-276. 6. HABE, F., 1979. Morfološki, hidrološki in speleološki oris Planinskega polja. -Varstvo na-. rave 12, s. 3-12. 7. KINDLER, V., 1967. Botanicni rezervat na Notranjskem Snežniku. Gozd V 25, 7-8, s. 262­264. 8. KOTAR, M., 1979. Prirastoslovje-Ljubljana, BF, Oddelek za gozdarstvo, 196 s. 9. KUNAVER, P., 1962. Obvarujmo Planinsko polje. -Naše jame 4, s. 28-30. 10. LEIBUNDGUT, H., 1993. Nega gozda. ­Ljubljana, BF,Oddelek za gozdarstvo, 191 s. 11. PIRNAT, J., 1994. Obvodna drevnina kot del krajinske infrastrukture. -Gozd in voda, XVI. Gozdarski študijski dnevi, Ljubljana, Biotehnicna fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, s. 91-102 12. SMERDU, R., 1979. Planinsko polje kot del najpomembnejše dedišcine Slovenije. -Varstvo narave 12, s. 65-73. 13. ŠILIC, C., 1973. Atlas drveca i grmija. -Sarajeyo,lavog z_a izdavanje udžbenika, 217 s. 14. SUSTERSIC, F., 1994. Reka sedmerih imen. -Logatec, Družba Naklo, 23 s. 15. TARMAN, K., 1992. Osnove ekologije in ekologija živali.~ Ljubljana, DZS, 547 s. 16. *ODLOK o razglasitvi kulturnih in zgodo­vinskih spomenikov ter naravnih znamenitosti na obmocju obcine Postojna, Primorske novice, 29/ 84. Evid. št.:1000. 17. • SLOVAŠKI GOZDARSKI ZAKON, Raz­glas ministrstva za kulturo z dne 29. oktobra 1980. 18. • ZAKON O GOZDOVIH. -Ur. l. RS št. 0100-74193 19. • ZAKON O VODAH. -Ur. l. SRS 38, 25. 12. 1981 Gozd V 53, 1995 249 GDK: 628:91 :+907 Strokovne podlage za prostorski del pri nacrtu gozdno­gospodarske enote -2. del Professional Bases for the Spatial Part in the Forest Management Unit Plan-Part 2 Janez POGACNIK . Izvlecek Pogacnik, J .: Strokovne podlage za prostorski del pri nacrt u gozdogospodarske enote-11. del. Gozdarski vestnik št. 5-6/1995. V slovenšci ni, s povzetkom v anglešcini, cit. lit. 11 . Avtor nadaljuje razmišljanje o potrebnih stro­kovnih osnovah za prostorski del nacrta gozdno­gospodarske enote na že opisanih izhodišcih in namenu kot v prvem delu, z obravnavanjem pod­robnejšega ovrednotenja funkcij in o možnih usme­ritvah in ukrepih za prilagojeno gozdno gospodar­jenje ter vkljucevanje gozdarske stroke v urejanje gozdnega prostora, oz. opredelitev prostorsko­ureditvenih pogojev. V prispevek so zajete socialne funkcije gozdov (zašcitna funkcija -varovanje ob­jektov, rekreacijska, turis ticna, poucna, razisko­valna, higiensko -zdravstvena funkcija, funkcija naravne in ku lturne d edišcine in drugih vrednot okolja, obrambna in estetska funkcija) in proiz­vodne funkcije (lesnoproizvodna funkcija, pridobi­vanje drugih gozdnih dobrin ter lovnogospodarska funkcija). Kljucne besede: funkcije gozda, gozdno gos­podarjenje 1 uvop 1 INTRODUCTION V prispevku "Strokpvne osnove za pros­torski del pri n acrtu gozdnogospodarske enote -1 del" (GozdV 4/95) smo uvodoma nakazali nekaj, ugotovitev in opredelili na­men prispevka, ki smo ga zaradi obsežnosti in postopne priprave razdelili v dva dela, ki si sledita v z9,porednih številkah gozdar­skega glasila. V 11. delu nadaljujemo delo na že opisanih izhod i šcih. Po vrsti obrav­navamq osnov in merila za ovrednotenje socialnih in proizvodnih funkcij gozdov, za katere navajamo tudi nekaj usmeritev za prilagojeno gospodarjenje, v primeru, ko mag. J. P., dipl. inž. gozd., 64000 fcav­ * Dr. M. A., dipl. inž. gozd., 61301 Krka, Hoce­vje 26, SLO Synopsis Accetto, M.: Gagea spathacea (Hayne) Salisb. and Pseudostellaria europaea Schaeftlein also in Bela krajina (SE Slovenia). Gozdarski vestnik, No. 5-6/1995. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 12. Within the studies of the lowland damp forests of Quercus robur L. and Carpinus betulus L. in southeastern Slovenia a new site of Gagea spat­ hacea (Hayne) Salisb. and Pseudostellaria euro­ paea Schaeftlein was found. This is so far the most southern site of the mentioned species in Slovenia. Both speci es and associations in which they appear indicate that the eastern lowland part of the Bela krajina is a part of the subpannonian or transitional predinaric-subpannonian phyto­ geographical region. Due to draining projects in the vicinity of the sites and a low number of the latter, the plants are considered as endangered . in this area. The occurrence of the Gagea spatha­ cea species in Slovenia is shown in the map. Key words: Gagea spathacea, Pseudostellaria europaea, Slovenia nici, v Prekmurju (Dolinsko, Ravensko), severno od Središca ob Dravi in lloristicno povezuje vsa naša vlažna nižinska gabro­ vja na evtricno-amliglejnih tleh z razvitim lermentacijskim horizontom. Na podobnih glej-hipoglejnih tleh z debelejšim humusnim horizontom (Prus 1992), ki prevladujejo v dobravah vzdolž reke Mure, je ni, oziroma je zelo redka. Evropska gomoljcica (slika 2) je v primer­ javi s prej omenjeno vrsto bolj raztreseno razširjena in lloristicno povezuje podobne gozdove v osrednji (Ljubljansko barje, Mo­ ravška dolina), vzhodni (Slovenska Bistri­ 1 ca), jugovzhodni Sloveniji (Krakovski gozd s širšo okolico, Dobrava pri Brežicah) in 1 ii tudi na Primorskem (Panovec pri Novi Go­ rici). Gozd V 53, 1995 267 2 NOVA NAJDIŠCA 2 NEW HABITATS Ko je že kazalo, da se je z zadnjimi od kritimi nahajališci vrste Gagea spathacea v seve­rovzhodni in jugovzhodni Sloveniji [pri za­selku Mostje na madžarsko-slovenski meji, 9364/4, leg. & det. M. Accetto, 31. 3. 1994; Polana pri cernelavcih, 9362/2, leg. & det. M. Accetto, 8. 4. 1994; Pristava, Kalce-Na­klo in Veliko Mraševo, 0152/2, leg. & det. M. Accetto, 1. 4. 1994; Spodnji Velovlek, 9561/2, leg. & det. M. Accetto, 23. 3. 1994; zahodno od Markišavcev (ob Puconskem potoku), 9362/2, leg. & det. M. Accetto, 12. 4. 1995] vec ali manj izoblikoval njen areal, sem jo našel še v Beli krajini. Novo· najdišce je v edinem preživelem nižinskem gozdu doba in belega gabra v Logu pri Metliki (0358/3, 0357/4, n. v. 138 m, leg. & det. M. Accetto, 24. 3. 1995) to je v oddelku 65 s površino 5.39 ha (del parcele št. 2303), ki pripada Gozdnogospo­darski enoti Metlika. V njem je po oceni 121 Razširjenost vrste Gagea spathacea v Sloveniji 4& 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 &B &1 &2 63 &4 65 91 \ r 91 92 93 94 95 % -,...-'\ 1---'" bo, ' "'\... 1---!---"' -!'"'­~ r::::" ---.. t-J -... ,r;:J.I f b \.­...,.. .L v L" ~"""· -­ .",... !""'-.\ :.<2_0 JV R;> JOg i&, "' "" VL r---D. IQ_ let8 l~ ll.. ~ .. lQ ~ lo\o lo """""' \..._ I:S_g , .. ~ ~.,~ JrJ ~ -~ 92 93 94 95 96 97 l :\ ~ " !=­ ,/_ l1 98 99 oo _S 1"':] 2­ D. f..l z Ir....; -v ~---­ -" IJ ~ ~­~ ( [l ,_Q ~ 01 02 ( ( ~ ["" f' ~ ~ "V-" ./ '"" '.t"-t----. /­ 03 ~ Il. -' ~ 04 ~­ o tO 2:0 30 t.rn ,......_ --r' f/ "\.., f........, _/"" ll 46 47 48 49 511 51 52 53 54 55 56 57 58 59 6P 61 62 63 64 65 os ~ ,/"' • l'lova najdišca 0 Poznana najdišca Hew loc.alities Known loc.alities , m3/ha lesne zaloge; od tega je 68% doba, 23% c rne jelše in 9% belega gabra in drugih listavcev. Gozd, ki ima obliko dolge in zelo ozke površine, ki se le v sredini nekoliko razširi, leži osamljen in obdan s travniki in polji na nedavno meliorirani rav­nici (slika 3). Kot del naravne dedišcine prihodnjega krajinskega parka Bela krajina bi ga morali uvrstiti med gozdne rezervate. Štirinajst dni pozneje sem v istem gozdu našel še vrsto Pseudostellaria europaea (0357/4, leg. & det. M. Accetto, 28. 4. 1995). Celoten floristicni inventar in obe novo najdeni znacilnici kažeta, da pripada vecji del tega gozda asociaciji Pseudostel­lario-Carpinetum Accetto 1973, na manjših, bolj vlažnih površinah; dobimo še združbo Pseudostellario-Quercetum caricetosum brizoidis Accetto 197 4, Pseudostellario­Quercetum /eucojetosum aestivi Accetto 1992, in crno jelševje. Area! vrst Gagea spathacea in Pseudo­stellaria europaea se je s tem razširil še bolj proti jugu Slovenije, to je na belokranj- J 268 GozdV 53, 1995 ski distrikt preddinarskega fitogeografskega obmocja (Zupancic et al. 1987). Tokratni novi najdišci obeh vrst v Beli krajini sta za sedaj najjužnejši najdišci v Sloveniji in na­ravni floristicni povezavi s podobnimi go­zdovi severno (Krakovski gozd) in južno od njih (pri Karlovcu). 3 RAZPRAVA . 3 DISCUSSION Novi najdbi obeh znac ilni c dobrav, ki sta bili v preteklosti tod zagotovo številcnejši , ne pomenita veliko. Zbujata pa nam dolo­ce n e pomisleke o sedanji fitogeografski cl enitvi preddinarskega sveta oziroma celo­sti njegovega belokranjskega distrikta (Zu­pancic et al. 1987). Že dolgo vemo, da sta si nižinski obmocji vzhodnega dela Bele krajine in Krške kotline, kjer se uveljavlja subpanonski podnebni režim, po podatkih klimatskih postaj Adlešici (sred. let. temp. 10°C, sred. let. kolicina padavin 1227 mm), crnomelj (1 O °C, 1232 mm) in Kostanjevica na Krki (10 °C, 1103 mm), dokaj podobni. Sedaj sta si obe primerjani obmocj i do dolocene mere še f loristicno podobni. Vse to napeljuje na sklep, da se tudi v vzhod­nem nižinskem delu Bele krajine uveljavlja Slika 1. Nož nicna pasja cebula ( Gagea spatha­cea (Hayne) Salisb.) -znacilnica vlažnih dobovo -gabrovih gozdov celotne vzhodne Slovenije Figure 1. Gagea spathacea (Hayne) Salisb. -a characteristic species of damp Quercus robur -Carpinus betulus forests of the entire eastern Slovenia subpanonski vpliv in bi ga zato morali uvrstiti v subpanonsko fitogeografsko ali vsaj v do loceno preddinarsko-subpanonsko prehodno obmocje. Del ozemlja Bele kra­jine bi bil po obeh razdelitvah, fitoklimatski (Košir 1979) in fitogeografski (Zupancic et al. 1987) opredeljen enako. Slika 2. Evropska gomoljcica (Pseudostel/aria europaea Schaeftlein) -znaci ln ica vlažnih do­bovo-gabrovih gozdov srednje, vzhodne in jugo­vzhodne Slovenije Figure 2. Pseudostellaria europaea Schaeftlein -a characteristic species of damp Quercus robur -Carpinus betulus forests of Central, Eastern and Southeastern Slovenia Slika 3. Nahajališce novo odkritih vrst je v edinem ostanku gozda doba in belega gabra v Logu pri Metliki (foto: M. Accetto) Figure 3. The site of the newly discovered species can be found in the only remainder of the Quercus robur L. and Carpinus betulus L. forest in Log near Metlika (foto: M. Accetto) GozdV 53, 1995 269 4 ZAKLJUCEK 4 CONCLUSION Obe novo odkriti vrsti Gagea spathacea in Pseudostellaria europaea skupaj z zdru­žbama Pseudostellario-Carpinetum in Pseudostellario-Quercetum kažeta, da se tudi na skrajnem jugovzhodnem delu Slove­nije uveljavlja subpanonski vpliv. Tega pri sedanji fitogeografski razdelitvi Slovenije (Zupancic et al. 1987) še niso upoštevali. Zaradi obsežnih osuševalnih del v širši okolici edinega ostanka dobovo-gabrovega in dobovega gozda v Beli krajini, so združbe z obema znacilnima rastlinama vred v njem mocno ogrožene. Maloštevilnima populaci­jama vrst Gagea spathacea in Pseudostel­laria europaea, ki jih dobimo le še na nekaj najbolj vlažnih mestih, grozi tudi genetska nestabilnost, kar se že kaže v nekaterih morfoloških znakih pri vrsti Gagea spatha­cea. Celoten area! vrste Gagea spathacea v Sloveniji je skupaj z novima najdišcema razviden iz spodnje karte s kvadranti sred­njeevropskega kartiranja flore. SUMMARY The Gagea spathacea and Pseudostellaria eu­ropaea species, which are characteristic of damp Iowi and forests of Quercus robur L. and Garpinus betulus L., have also been found in the Bela krajina in the forest of Quercus robur L. and Garpinus betulus L. (Pseudostellario-Garpinetum) and Quercus robur L. (Pseudostellario-Querce­tum) in Log near Metlika. So far this is their most southern site in Slovenia. The emergence of both species and forest associations in which they appear as well as climatic data indicate that the broader site area of the trees in question has much in common with the areas which have been classified into subpannonian phytogeographical region. Consequently, the eastern, lowland part of the Bela krajina, which is a part of the Bela krajina district of the predinaric phytogeographical region (Zupancic et al. 1987), should be excluded from the latter; it should be considered either as a part of the subpannonian or predinaric-subpan­nonian transitional area. Due to the past extensive draining projects in the broader area of the Gagea spathacea and Pseudostellaria europaea site and their scarce number, the species are considered as endange­red. The entire areal of the Gagea spathacea in Slovenia, including the new sites, is shown in the map. VIRI 1. Accetto, M. 1973: Prispevek k poznavanju razširjenosti vrste Gagea spathacea v Sloveniji. Biološki vestnik, 21 ,2, s. 111-113. 2. Accetto, M. 1974: Združbi gabra in evropske gomoljcice ter doba in evropske gomoljcice v Krakovskem gozdu. Gozdarski vestnik, 32,1 O, s. 357-436. 3. Accetto, M. 1986: Gagea spathacea v Slo­veniji. Biološki vestnik, 34,1, s. 125-126. 4. Accetto, M. 1988: New localities of the Species Characteristic of Moist Forests of Oak and Hornbeam (Pseudostellaria europaea, Ga­gea spathacea, Omphalodes scorpioides) in Slo­venia. Biološki vestnik, 36,3, s. 127-130. 5. Accetto, M. 1990: Floristicne zanimivosti iz subpanonskega sveta v Sloveniji. Biološki ves­tnik, 38,3, s. 42-47. 6. Accetto, M. 1992: Pseudostellario-Querce­tum /eucojetosum aestivi su bass. nova v Krakov­skem gozdu. Flora in vegetacija Slovenije, Simpo­zij v Krškem. 6.b Košir, ž. 1979: Ekološke, fitocenološke in gozdnogospodarske lastnosti Gorjancev v Slove­niji. Zbornik gozdarstva in lesarstva 17. s. 1-242. 7. Marincek, L. 1980: Gozdne združbe na klasticnih sedimentih v jugovzhodni Sloveniji. Razprave 4. razred SAZU, 22,2, s. 41-185. 8. Marincek, L., Poidi ni, L, Zupancic, M., 1983: Ornithogalo pyrenaici-Carpinetum ass. nova in Slowenien und Friaui-Julisch Venetien. Razprave 4. razred SAZU, 24,5, s. 261-328. 9. Miklavžic, J. 1965: Premena belokranjskih steljnikov v gozdove. Zbornik,4, s. 1-87, IGLG. 10. Prus, T. 1992: Opis in analiza talnega profila v združbi Querco roboris-Carpinetum om­phalodetosum scorpioidisv Murski šumi. (mscr.) 11. Strmec, N. 1988 :Gozdnogospodarski nacrt za enoto Metlika 1988-1997. Gozdnogospodar­stvo Novo mesto. 12. Zupancic, M. et al. 1987: Consideration on the phytogeografic division of Slovenia. Biogeo­grafia, 13, s. 89-98. 270 Gozd V 53, 1995 GDK: 362.7 STIHL Motorne žage STIHL-inovacije in tehnicne izboljšave Jure MARENCE* Prispevek je nadaljevanje zapisa o obisku tovarne STIHL, ki sem mu namenil krajši sestavek v prejšnji številki Gozdarskega vestnika. V tem clanku predstavljam naj­pomembnejše tehnicne novosti motornih žag te tovarne. Kot vodilni svetovni proizvajalec tovrstne gozdarske opreme, mora tovarna STIHL predvsem pri delu v razvojnem oddelku držati korak s konkurenco. Po njihovih podatkih so v preteklem letu prijavili vec patentov in izboljšav kot katerikoli njihov konkurent na svetovnem trgu. To dejstvo zagotavlja, da trdno držijo vodilni položaj med svetovnimi proizvajalci motornih žag. V nadaljevanju navajam nekaj inovacij in tehnicnih izboljšav, ki so pripomogle, da je delo s temi stroji cloveku bolj prijazno, varno, bolj gospodarno in nenazadnje okolju bolj primerno in manj škodljivo. Tehnicne podatke sem povzel po vsako­letnem katalogu proizvodov tovarne.STIHL in tehnicnih informacijah, ki jih ob vsaki noviteti izda njihov razvojni oddelek. Katalizator za dvotaktne motorje Po nekajletnih intenzivnih raziskavah je STIHL leta 1988 poslal na trg katalizator za visoko zmoglj"1ve dvotaktne motorje. Ta je bil sprva vgrajen le v profesionalni žagi STIHL 044, zdaj pa ga serijsko vgrajujejo v žago STIHL 026, ki je predstavnik srednjega razreda profesionalnih žag. Sama notranjost katalizatorja je sestavljena iz tankih ko­ vinskih folij, ki so na poseben nacin zvite v okroglem kovinskem ohišju. Po svojem vo­ lumnu je katalizator sorazmerno majhen, po skupni površini elementov (folij), ki ga sestavljajo, pa ogromen (po tovarniških po­datkih blizu 700m2). Na tej površini poteka kemicna reakcija, ki zniža vsebnost okolju " J. M., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, 61000 Ljubljana, Vecna pot 83, SLO in zdravju škodljivih sestavin izpušnih plinov za 70-80%. Nujna je uporaba neosvince­ nega bencina in predpisanega olja, saj re­akcija poteka pri temperaturi preko 1 ooooc. Elektricno ogrevanje uplinjaca Ogrevanje na ta nacin omogoca normalno obratovanje motorne žage tudi v izjemno neugodnih klimatskih razmerah (npr. zimski delovni pogoji v severnih deželah kot sta Kanada in Finska). Problematicnih je samo prvih nekaj minut obratovanja, ko lahko prihaja do motenj pri delovanju motorja. Ta inovacija zagotavlja lažji vžig hl~dnega mo­torja in normalno delo, saj dodatno gretje uplinjaca preprecuje zmrzovanje. Kompenzator (izravnalec) Del spada k uplinjacu in skrbi za ohra­njanje pravilnega razmerja goriv~ in ~raka, ne glede na stopnjo umazanosti zracnega filtra. Pri umazanem zracner:n filtru zaradi prahu dobiva uplinjac manj zraka ·~ol sicer: Vsebnost goriva v zmesi se poveea, obrati se znižajo, moc motorja pade. Pri tem se v izpušnih plinih poveca tudi vsebnost ško­dljivih zmesi. Omenjeni kompenzator zmanj­ šuje te spremembe, ohranja pravilno raz­merje med gorivom in zrakom in preprecuje izgube moci zaradi necistoc na zracnem filtru. Obratovanje motorja je bolj enako­merno, delo bolj ucinkovito, zracni filter je potrebno cistiti manj pogosto. Kompenzator je vgrajen v tipih: STIHL 044, 066, 084. STIHL -Ematic sistem (slika 1) Ta sistem sestavljajo naslednje tri kom­ponente: • mec, • veriga Oilomatic, • oljna crpalka z nastavitvijo kolicine ali dušena oljna crpalka. f GozdV 53, 1995 271 Meca Ematic Veriga Oilomatic Slika 1: Sistem STIHL Ematic Skladno delovanje teh komponent ustvar, ja pogoj za zmanjšanje porabe olja, ne da bi prihajalo do povecane obrabe verige ali meca. Nov sistem mazanja verige zmanjša porabo olja do 50%, Manj olja za verigo pomeni manjšo obremenitev okolja in, kar je prav tako razveseljivo, zmanjšanje stroš~ kov dela. Za boljše razumevanje tukaj le nekaj kratkih pojasnil. Mec Obstajata izvedbi: Rollomatic E z zvezdo in polni mec Duromatic E. Za razliko od prejšnjih imajo ti meci vedno le po eno enostransko izvrtano izstopno odprtino za olje (1 -sl.1) v uto ru meca. Na poti do utora meca se tako ne more izgubiti niti najmanjša kolicina olja za mazanje verige. Tlak crpalke skrbi za to, da se ta odprtina ne more zamašiti. Na prvi pogled ni vidna "klancina" (2 -sl.1 ), povišan vložek v zad­njem delu uto ra meca. Le-ta zagotavlja, da gonilni clen verige posname vse olje in ga prenese preko utora Oilomatic do clenov verige in drsnih površin. Omenjena klancina 272 Gozd V 53, 1995 torej skrbi za to, da utor Oilomatic na go­nilnem clenu polno zajema olje in da olje ne tece nazaj v smeri proti zobniku. Veriga Oilomatic Njen oljni utor (3 -sl.1) omogoca opti­malno mazanje. Na poti gonilnega clena proti konici meca zdaj stalno in namensko prihaja olje do clenov verige in drsnih povr­šin utora na mecu. Dušena oljna crpalka Obsežni posku<'i so pokazali, da porabijo meci Ematic do dolžine 40 cm tudi do 50% manj mazalnega olja za verigo. STIH L-ove žage, ki nimajo daljših mecev, so zato že tovarniško opremljene z dušeno oljno crpal­ko. Za preprecitev pomanjkljivega mazanja je treba zato pri teh strojih uporabljati samo mece Ematic. Oljna crpalka z nastavitvijo kolicine cr­panja mazalnega olja Najdemo jo v strojih, ki obicajno delajo z daljšimi rezal nimi garniturami. Omogoca na­tancno, od potreb odvisno kolicino crpanja mazalnega olja. Pri STIHL-ovih profesio­ nalnih žagah brez oznake "E" na dozirnem vijaku za olje, ustreza "srednji" položaj tega vijaka približno položaju "E". Kako dalec v smeri "zmanjševanja pretoka olja" smemo opraviti nastavitev, je odvisno od vec de­ javnikov -na primer od lastnosti lesa, vrste Slika 2: ~ecnamensko stikalo ali dolžine meca. Oznaka "E" na dozirnem vijaku za olje zagotavlja v vsakem primeru zadostno kolicino olja; izkušen profesio­ nalec pa bo doziral nekoliko natancneje. Ob tem naj omenim tudi STIHL-Bioplus olje za mazanje verig, ki je izdelano na rastlinski osnovi in se ga v 21 dneh razgradi 94 %. Proizvajalec zagotavlja, da se po mazalnih in ostalih lastnostih ne razlikuje od olj, ki smo jih uporabljali do zdaj. Vecnamensko stikalo (vžig, ugašanje mo­torja) (slika 2) Stikalo je dosegljivo s palcem desne roke, ob tem pa je roka na vodilnem rocaju. Po potrebi lahko izbiramo med zaganjanjem hladnega ali že ogretega motorja žage. Po uspešnem vžigu motorja stikala ni potrebno vracati v položaj za normalno obratovanje, ampak se to ob do danem plinu in sprošceni zapori za plin opravi avtomatsko. Stikalo prevzema tudi "funkcijo caka". Vžig in uga­šanje žage se opravi lažje, hitreje in pra­vilneje. Zagonska rocica STIHL Elasto-START (slika 3) Rocica zagotavlja enakomerne, manj obre­menjujoce gibe pri vžigu motorja. Gumijast element v rocaju prestreže vecino "zagons­kih tresljajev", ki jih povzroca premagovanje kompresije motorja. Ali povedano drugace: sila, ki se zaradi kompresije prenaša na Slika 3: Zagonska rocica STIHL Elasto-START Gozd V 53, 1995 273 zagonsko rocico, se zaradi vgrajenega gu­mijastega elementa bolj enakomerno po­razdeli. Pri zaganjanju, ki traja približno 0.3 sekunde (en poteg), se odpor zaradi kom­presije približno pet-do sedemkrat prenese na vrvico oziroma roke sekaca. Gumijast element "shranjuje in oddaja" energijo, s tem pa poskrbi, da so obremenitve na rokah pri zaganjanju motorja bolj enakomerne, ne da bi pri tem izgubljali potrebno energijo za vžig motorja. Avtomatska zavora verige STIHL Quick­stop Pri vsem naštevanju izboljšav na mo­tornih žagah nikakor ne smemo pozabiti na zavoro verige. Njen princip delovanja in izvedba sta nam splošno znana, zato me­nim, da njen podroben opis ni potreben. Želim pa omeniti izvedbo nove zavore ve- . rige, ki je trenutno še v razvoju. Veriga se po novem sistemu ne bi ustavila samo pri izrazitem. povratnem udaru (kick back), am­pak že pri umiku roke z vodilnega rocaja. To je zlasti pomembno po koncanem pre­žagovanju, ko se veriga še vedno vrti, žago pa dostikrat že prenašamo samo z roko, s katero držimo za nosilni rocaj. Ce v tem trenutku z mecem zadanemo ob predmet, lahko pride do poškodbe. Nov sistem naj bi preprecil ali vsaj zmanjšal število tako po­vzrocenih poškodb. Slika 4: Motorna žaga s sistemom za hitro na­penjanje verige Mazanje ležaja vodilnega povratnega ko­lesa.na mecu Pri dosedanjih izvedbah mecev je bilo treba ležaj mazati z mastjo vsak dan. V nezašcitene odprtino na koncu meca, ki služi mazan ju ležaja, tako ni prihajalo samo sredstvo za mazanje, ampak tudi razni tujki (lesni deli, droben pesek, ... ). Ob mazanju smo te tujke skupaj z mastjo porinili v no­tranjost ležaja, kjer so povzrocili obrabe in poškodbe. Da bi se temu izognili, so v STIHL-u izdelali nov ležaj, ki je s strani zaprt in ga ni vec potrebno mazati z mastjo. Zaradi nacina izvedbe ležaja lahko ležaj mažemo z oljem za mazanje verige. Pro­izvajalec ugotavlja, da ta ukrep povecuje življenjsko dobo ležaja. Hitro napenjanje verige (sl. 4) Pri dosedanjem nacinu napenjanja verige smo potrebovali izvijac in kombiniran kljuc. Pri novejši izvedbi pa za hitro nastavitev pravilne napetosti verige ter pritrditev meca ne potrebujemo orodja. Z vrtenjem napenjal­nega kolesa se vrti tudi napenjalna plošca, ki spreminja krožno gibanje napenjalnega kolesa v premocrtno gibanje meca (pri sta­rejšem nacinu je to funkcijo opravljal na­penjalni vijak). V odvisnosti od smeri vrten ja se mec premika naprej ali nazaj, glede na to pa tudi napenjamo ali popuš_camo verigo. Vse opravimo brez orodja. Zage iz serij 274 Gozd V 53, 1995 021, 023 in 025, ki so že v uporabi, je mogoce opremiti s kompletom za hitro na­penjanje verige, serija 023C pa ima to iz­vedbo že vgrajeno. V novejših generacijah motornih žag je uporabljena tehnika, ki jo vsak od proiz­vajalcev usmerja tako, da je delo vedno lažje in obenem varnejše. Ergonomska zaM snova stroja in razmerje teže in moci sta pri tem pomembna dejavnika. Pogoj za lažje in ucinkovito delo pa ni le skladje ergonomije ter teže in moci stroja. Je tudi seštevek vseh tehnicnih lastnosti in izbolj­šav. V prispevku omenjam samo nekatere GDK: 156 od njih, ki jih v zadnjem casu lahko za­sledimo na tem podrocju. Tokrat so bile to "Stih l-ove". Za opisane menim, da jih je pri našem delu v gozdu koristno poznati. Razlicni razredi moci, ki jih proizvajalci nudijo v razredu univerzalnih žag, omo­gocajo natancno izbiro glede na potrebno moc in debeline, ki jih nameravamo žagati. Uporabnik naj glede na pogoje svojega dela skrbno razmisli, kakšno motorno žago bo uporabil pri delu v gozdu. Odlocitev za mocnejšo žago, kot bi jo potreboval, ni smiselna, ker je mocnejša motorna žaga tudi ~ežja in dražja. Prostoživece divje živali so državna lastnina, zato lovišca ne morejo biti zasebna Janez CERNAC* V eni od inacic osnutka zakona o divjadi in lovstvu (marec 1995) je med drugim doloceno, da ima lastnik zemljišca nad do­loceno najmanjšo površino pravico do last­nega -zasebnega lovišca. Take dolocbe so se izoblikovale menda pod pritiski last­nikov, ki so po denacionalizaciji ponovno pridobili vecje površine zemljišc, predvsem gozdov, ter seveda lobijev takih združb in politicnih strank, ki so objektivno zavezniške do vecjih in velikih posestnikov. Odraz tega, in seveda vseh pricakovanj ob pripravah na novo ali obnovljeno zakonodajo s podrocja lovstva, so seveda tudi mnenja med lovci. Zato je nujno strokovno predstaviti nekatera pravna nacela in zakonitosti s podrocja varstva narave in prostoživecih divjih živali v odnosu do lastnine kmetijskih zemljišc in gozdov, ce je za to sploh še dovolj casa. Napacno zastavljen zakon bi lahko napravil l r veliko škode predvsem prostoživecim divjim živalim, torej tudi divjadi, s tem pa tudi naravi v celoti. Seveda se v demokraticnih družbah take napake popravijo, vendar šele potem, ko razmere že nasedejo na dno. *Mag. J. c., dipl.inž.gozd., 61332 Stara Cerkev 1 pri Kocevju, Gorenje 42, SLO 1 r Šele tedaj jih javno mnenje dvigne iz globin. Zato naj bi ta prispevek, ki je zgolj skica, vzpodbudil še druge k aktivnostim, ki naj preprecijo napacne odlocitve. Pravica do divjadi iri do lova ni v nicemer in nikoli vezana na lastništvo zemljišca. Zato ni mogoce v zakonu o divjadi in lovstvu dolocati pravico do lova in pravico do last­nega-zasebnega lovišca na podlagi last­nine zemljišca. PROSTOŽIVECE DIVJE ŽIVALI SO LAST DRŽAVE, ZATO JE VSA DIVJAD LAST DRŽAVE V Zakonu o varstvu okolja (Ur. l. RS; št. 321 93-17. clen) je doloceno, da so prosto­živece divje živali lastnina države Slovenije. To dolocilo je jasno in nedvoumno in torej velja za vse živali, ki živijo proste in v naravi, od mušice do orla, od amebe do sulca, in od polha do medveda. Vrste prostoživecih divjih živali, ki po Za­konu o varstvu, gojitvi in lovu ter o uprav­ljanju lovišc spadajo med divjad, so torej tudi lastnina Republike Slovenije. Ne glede na to, katere prostoživece divje živali bo novi zakon o divjadi in lovstvu še uvršcal med divjad, bo ta državna last. GozdV 53, 1995 275 Divjad je pravni izraz za tiste prostoživece divje živali, ki so bile, ki so, ali tiste vrste, ki bodo lahko !ovne vrste. š tevilo !ovnih vrst prostoživecih živali se je mocno znižalo zaradi ogroženosti, oziroma zaradi ocene organizacij državne uprave s podrocja vars­tva narave, ki so v skladu s svojimi po­oblastili pripravile zavarovanje. Lovske orga­nizacije pri tem prv ic niso bile konzultirane. To lahko ocenimo tudi za novo obdobje v razmerah, ki so jih evropske lovske orga­nizacije preživljale v preteklem desetletju. Javnost je bila izrazito usmerjena proti lovs­tvu. S casovnim zamikom ocitno to prihaja k nam, žal tudi po zaslugi strokovnih krogov s podrocja naravovarstva. Ceprav so lovske organizacije na to dokaj nepripravljene, to ne bi bilo posebej hudo, ce ne bi bilo to tudi obdobje nastajanja nove zakonodaje s pod­rocja lovstva. Zato je verjetno upravicena bojazen, da bo nov zakon nastajal pod negativnim javnim mnenjem do lovstva. Javno mnenje pa usmerja politiko. Dokaj obetaven je program Lovske zveze Slovenije za delo z javnostmi, s ciljem, da se javno mnenje uravnoteži, kar bi koncno koristilo prostoživecim divjim živalim in tudi lovstvu v celoti. Žal pa bodo glavni ucinki tega dela šele v casu , ko bo nastajal na­slednji zakon, ne pa sedanji, torej cez leta, desetletje. Ali pa šele cez dve desetletji, ce bo trajal tako dolgo, kot ta, ki je še veljaven in ga zdaj spreminjamo. Dolgo smo bili brezobzirni do javnega mnenja in kar prevec zaverovani v svoj prav, prevec stiskaški ob vsakokratnem sprejemanju proracuna za podrocje dela z javnostmi, da bi se lahko zdaj vse dobro koncalo. ln še vedno je podobno. Za to se pac placuje davek. Dejstvo je, da se razmere v naravnem okolju samo še zaostrujejo, ne pa zbolj­šujejo. To bo dolocala tudi varstvo prosto­živecih divjih živali, kar pomeni, da bo vedno manj !ovnih vrst živali, vedno vec pa bo trajno zavarovanih vrst. Tudi to je argu­ment, da je država lastnik vseh prosto­živecih divjih živali. Država mora nam rec skrbeti za javne interese. Varstvo ogroženih živalskih vrst pa je gotovo javni interes. Naša nova zakonodaja je na tem podrocju napredna tudi v tem smislu, da varstva živalskega sveta ne gradi zgolj na pasivnem varstvu, kar je prepoved lova, prepoved unicevanja in prometa, pac pa varstvo gradi 276 GozdV 53, 1995 tudi ali predvsem na aktivnem varstvu na­rave in s tem tudi habitatov. V 67. clenu Ustave je dolocen o , da mora nacin pridobivanja in uživanja lastnine na podlagi zakona zagotavljati ob gospodar­skih in socialnih tudi ekološke pogoje. V zakonu o varstvu okolja (Ur. l. RS; št. 32/93) je v 17. clenu doloceno: (1) Voda, mineralne surovine, prostoži­vece divje živali, ribe in druge prostoživece oziroma prosto rastoc e vodne živali in rast­line v odprtih vodah in v ribolovnem morju so lastnina republike. (2) Pridobivanje in uživanje lastnine na zemljišcih in gozdovih ne smeta ogrožati njihove ekološke funkcije. (3) Vrste naravnih virov, naravni viri, ki se štejejo za naravno bogastvo, varstvo in pogoji gospodarskega izkorišcanja naravnih virov se dolocijo z zakonom. (4) Pri dolocanju pogojev iz prejšnjega odstavka, pod katerimi se sme z gospo­darskim izkorišcanjem kakovostno ali koli­cinsko posegati v substanco naravnih virov, morajo biti upoštevane njihova redkost, ogro­ženost in stopnja obnovljivosti. V komentarju tega cle na lahko med dru­gim recemo , da je najpomembnejši pou­darek na opredelitvi, da je država lastnik naravnih virov. Tendence glede lastninsko­pravnih razmerij v zvezi z lastnino naravnih virov v kontinentalnem delu zahodne Evro­pe in okoljevarstveni razlogi so bili tisti po­glavitni razlogi, zaradi katerih je država dolocena za njihovega lastnika. Posamezni naravni viri so ali bodo obde­lani v posameznih zakonih, kot je zakon o vodah, zakon o divjadi in lovstvu, zakon o sladkovodnem in posebej o morskem ri­bištvu ... V teh zakonih so ali pa bodo pod­robneje razv ršce ni posamezni naravni viri, doloce no bo njihovo varstvo pred pretiranim ali napacnim izkorišcanjem ter opredeljeni pogoji, pod katerimi jih je možno i zkorišcati. Pri tem je potrebna posebna pozornost ob redkosti posameznega naravnega vira, nje­govi morebitni ogroženosti, predvsem pa je treba posvetiti pozornost vprašanju ali gre za obnovljiv ali za neobnovljiv vir. KAJ JE LOVIŠCE? Zmote pri tolmacenju pravic do divjadi in do lova, ki bi izvirale iz lastništva nad ze­mljišcem, pogosto izvirajo iz napacne ali površne definicije pravnih vidikov lovišca. Lovci zelo pogosto uporabljajo izraz lo­v išce , pa je med njimi le malo takih, ki so se že vprašali, kaj to sploh je. Grem v lovišce ... , lovišce je tako ... , imamo loviš­ce ... , srnjad je v tem lovišcu v upadanju ... , upravljamo lovišce ... Lovišce je v pravnem pogledu le pros­torski okvir za vse odnose cloveka do divjadi -v pogledu varstva, gojitve in lova divjadi ter upravljanja z divjadjo v tocno dolocenem prostoru. Lovišce v biološkem ali v ekološkem smis­lu pa je splet neživega dela narave ter rastlinskih združb ali fitocenoz in živalskih združb ali zoocenoz. Ves živi in neživi svet pa je med seboj tesno prepleten in so­odvisen. Vsi ti nešteti osebki ter njihovi spleti vplivajo med seboj in na neživi del narave, ustvarjajo in spreminjajo pogoje za življenje svoje vrste in vseh drugih vrst. Najkrajše receno, to je narava in njene zakonitosti. Divjad je v tem pogledu zelo ozek del živalskega sveta, ki prosto živi. Tako na primer živi v Sloveniji približno 50.000 vrst prostoživecih divjih živali (vir: Strategija varstva narave v Sloveniji, inacica 2.1; september 1994). Foto: mag. Janez Cernac Divjad pa je, tako kot vse druge in ne­primerno številcnejše vrste, sestavni in ne­locljivi del narave in življenja v celoti. Zmotne razlage in zadrege nastajajo tak­rat, kadar se pomešajo površni pravni vidiki in plitvo razumevanje ekologije. ce se to kar pocez dogaja v casu, ko nastaja zakon s tega podrocja , pa je lahko usodno za varstvo in gojitev divjadi v naslednjem ob­dobju. V naravi so zadeve vedno prepletene, v pravnem pogledu pa seveda zadeve ne morejo biti prepletene in zato nejasne. To seveda velja, in je v našem primeru aktual­no, pri definiciji lovišca, lastnine zemljišc, divjadi ter lastninske pravice do divjadi in navsezadnje tudi pravice do lova. Navedimo temeljne ugotovitve glede last­nine nad posameznimi »deli« lovišc. 1. Naj ponovno poudarimo, da so vse prosto živece divje živali in s tem tudi vse vrste divjadi, državna lastnina, torej last Republike Slovenije. 2. Kmetijska zemljišca so lahko v zasebni lasti, kamor lahko štejemo tudi zadružne lastnino, ali pa so v državni lasti in služijo za pridelavo hrane. 3. Gozdovi so lahko zasebni ali državni. Zasebniku in državi služijo za pridelavo lesa, vendar so gozdovi pomembnejši za- radi javnih funkcij (njihov vpliv na vodni režim, vpliv na klimo, humus, živali. .. ) kot pa zaradi lesa. Zato naj bi država skrbela za gozdove in za njihovo trajnostno rabo ter omejevala pravice lastnikov gozdov. La­stnik ima v gozdu le pravico do lesa, pa še pri tem je omejen s secnjami do višine prirastka. Tako je torej opredeljena lastnina v na­ravnem prostoru, kamor spada tudi l ovišce. Lastninska pravica nad kmetijskimi povr­šinami ali gozdom -zemljišci torej ne daje pravice do prostoživecih divjih živali, ki so vse v lasti Republike Slovenije. Lastnina zem lj i šca je l ocena od lastnine prostoživeci h divjih živali in nista v nicemer med seboj povezani. Ne samo, da divjad lastninsko ni vezana na lastnino zem lj išca, še vec, lastnik kme­tijskega zem ljišca ali gozda pri pridelavi hrane ali lesa ne sme poceti cesarkol i , pac pa so postavljene dolocene omejitve pri gospodarjenju, tako da so ob gospodarskih zagotovljeni tudi ekološki pogoji. Tako velja na primer po Zakonu o gozdovih (Ur. l. RS, št. 30/93), da so gozdovi v zasebni ali v državni lasti, vendar pa je njihovo uživanje omejeno tako, da niso v gozdovih ekološke funkcije tega za življenje in naravno ravno­vesje izredno pomembnega ekosistema ka­korkoli prizadete ali ogrožene. Namen ome­jitev je preprecevati unicevalne ucinke pri uveljavljanju zgolj kratkorocnega gospodar­skega interesa. Gozdovi so namrec ogro­ženi že na globalni ravni, kar vpliva na spremembo klime in ima do lgorocno težke in morda !)eobvladljive posledice za življenje planeta. Zivalski svet in s tem tudi divjad je le del ogroženega življenja. Sreca v najvecji nesreci je v tem, da je s tem ogrožen tudi clovek. Skrbi ga predvsem zase, šele potem za vse drugo. Predvsem v skrbi za svoje zdravje so se zacela pri­zadevanja za zdravo hrano, kar pa pomeni predvsem manj strupov po poljih. Standardi za uporabo kemicn i h sredstev pri predelavi hrane se dokaj hitro zaostrujejo, saj je kme­tijstvo postalo kot dejavnost najvecji uni­ceva lec narave. V skrbi za zdravo hrano se bodo zboljševale razmere v habitatih za poljsko divjad. DRŽAVNALASTNINAZAGOTAVLJAVAR­STVO NARAVE Znana in preverjena je ugotovitev, da je naravo mogoce najzanesljiveje varovati, ce je v državni lasti. Država mora namrec skrbeti za javne interese, jih usmerjati in zavarovati. Varstvo narave v vseh svojih razsežnostih pa je najvecji javni interes. Zasebni interesi so praviloma v nasprotju z javnimi interesi, saj gre pri njih obicajno za kratkorocne interese, ki se izražajo v dobicku. Dobicek pa se obicajno iztrži na racun narave, kar nazadnje p l acujemo vsi, v težjih primerih pa bodo škodo v naravi pl acevali še za­ namci. Zato je bilo zelo modro opredeliti prosto­živece živali za državno lastnino in bo imelo to velike pozitivne posledice za varstvo narave pri nas. Ob tem pa bo še vedno treba odgovarjati na vprašanje, zakaj nimajo tega tako ure­jeno tudi povsod drugod po svetu, seveda s pogledom na zahod. V strokovnih krogih evropskih držav so stali šca jasna in pod­pirajo locitev prostoživecih divjih živali, v pravnem pomenu seveda, od lastništva zem­ljišc in gozdov, vendar do zdaj tega niso uspeli uveljaviti, ker je lastniški lobi vecjih in velikih posesti še vedno premocan v razmerju do naravovarstvenih organizacij in do drugih strokovnih organizacij. Opo­zarjajo, da bi bila huda napaka, ce bi se pri nas vrnili na tem podrocju v case pred drugo svetovno vojno, ko je bila pravica do lastnega lovišca pogojena z zemljiško po­sestjo nad doloceno minimalno površino. Vse drugo spremenimo prej, tega nikoli, saj je ravno velikost sedanjih lovišc porok za nadaljno strokovno delo in za razvoj. V zahodnoevropskih državah pa bo ocitno kmalu prevladala naravovarstvena misel­nost nad drobno lastniško. Na tem podrocju ne more biti kompro­misov. Pri posameznikih so se pojavljala namrec stališca, da bi lastnik z najmanj 200 ha površine lahko zahteval delež od­strela divjadi iz lovišca, lastnik z najmanj 1 .000 ha ali vecje strnjene zemljiške posesti pa bi lahko zahteval ustanovitev lastnega l ovišca . Tu ni mogoce barantati ali se skli­cevati na zgodovino. Zakone imamo nam­rec svoje in nove. 278 GozdV 53, 1995 STROKOVNA SRECANJA GDK: 302+927.2(1UFRO) Ergonomija na IUFRO kongresu vTampereju Dvajseti, lahko bi rekli jubilejni, IUFRO kongres je bil doslej najvecji in zgledno organiziran gozdarski kongres. Na njem je bilo 2158 delegatov iz 1 03 držav, s sprem­ ljajocimi osebami, novinarji in organizatorji pa preko 3000 udeležencev (17 iz Slo­venije). Geslo kongresa: »Skrb za gozd: raziskovanje v spreminjajocem se svetU<< je bilo cutiti vsepovsod. Slavnostni in kljucni govorniki pa tudi referenti so poudarjali, da družbene spremembe na Zemlji spreminjajo potrebe in zahteve njenih prebivalcev do gozda. Raziskovanje se mora posvetiti no­vim podrocjem, da bi našlo nacine, kako zadovoljiti vse potrebe ljudi, tudi tiste po gozdnih proizvodih, in hkrati ohranjati gozd oziroma zmanjšati škodljive clovekove vpli­ve nanj. Problemi so na raznih koncih sveta zelo razlicni, od pomanjkanja kuriva za ku­hanje do onesnaževanja ozracja zaradi pre­ tirane porabe fosilnih goriv. Zasedanje projektne skupine P.3.03 Ergo­ nomija se je odvijalo pod motom: )•Ergo­nomija v spreminjajocem se svetu«. Po­samezni sestanki, ki so se odvijali vse dni kongresa, so obravnavali pretežno nasled­ njo tematiko: -sposobnosti, zmogljivosti, šolanje in skrb za delavce; -oblikovanje strojev, ropot, tresenje; -težavnost in ucinkovitost dela v trop­skem gozdu; -preprecevanje nezgod in stroški nezgod pri delu. Ergonomsko problematiko so obravnavali še referati v nekaterih drugih delovnih sku­pinah 3. skupine IUFRO. Organiziran je bil tudi sestanek raziskovalcev s finskimi pro­izvajalci gozdarske mehanizacije in delav­nica o bodocem oblikovanju strojev za gozd. Tudi med posterji 3. skupine so bili mnogi z ergonomsko vsebino. Vecino so avtorji pred­stavili tudi na sestankih skupine kot kratke referate. V referatih in razpravi skupine Ergonomija se je pokazalo, da so tudi ergonomski pro­blemi, ki jih je treba raziskati, po svetu tako razlicni, da raziskovalci že težko razumejo eden drugega. Za najrazvitejše države fizi­kalni vplivi delovnega okolja kot so ropot, tresenje, izpušni plini, niso vec problem, saj 80% secnje in spravila opravijo veliki stroji (harvesterji in forwarderji). Rešujejo le še psihicno preobremenjenost strojnikov, in sicer tako, da cim vec odlocitev in povelj grenesejo v program racunalnika na stroju. Svedi so oblikovali tudi raziskovalno sku­ pino, ki bo izdelala novo ergonomsko vpra­ šalno polo glede delovnih strojev, seveda z ergonomskimi zahtevami, dolocenimi na po­vsem nov nacin. Nasprotno pa so v deželah v razvoju ergonomski problemi v tem, kako delavcem zagotoviti zadostno prehrano za opravljanje fizicno zelo zahtevnega gozd­ nega dela ali osebna varovalna sredstva za vlažno vroce podnebje, ki jih nihce na svetu še ni razvil. Sestanek z izdelovalci strojev je pokazal, da ti pri konstruiranju in izdelavi najprej in predvsem upoštevajo zahteve uporabnikov. Posvetovanje z raziskovalci je sicer ko­ristno, vendar so optimalne, tudi ergonom­ske rešitve za kupca predrage. Ne pozna namrec njihovega dolgorocnega vpliva na stroške dela. Zato bo ena od nalog ergonomije v bodoce dokazati, da so ergo­nomske rešitve tudi gospodarne. Razvijajo se sicer nove tehnologije (pokazali so nam stroj za secnjo, ki hodi po gozdu -v šali je nekdo rekel, naj ga za Skandinavija naucijo smucanja, da bo hitrejši) vendar bo po­zornost razvoja delovnih strojev v prihodnje posvecena loceno gnanim in vodenim ko­lesom in stalnim ergonomskim izboljšavam. Raziskovalci in proizvajalci bi se morali bolj posvetiti standardom zahtev za ergonom­ sko prilagojenost strojev: dopustnim mejam škodljivosti. Na delavnici o prihodnjem obli­ kovanju strojev so se vsi strinjali, da morajo biti delovna sredstva ucinkovita (produktiv­na, gospodama) in hkrati prijazna okolju in cloveku. Od slovenskih udeležencev -nekateri so bili na kongresu samo kot opazovalci, vecina pa je imela referate -delo skupine ergonomija ni nikogar zanimalo, razen avtor- GozdV 53, 1995 279 ja tega clanka. Ker je hkrati zasedalo tudi do 37 delovnih skupin, seveda ni bilo mo­goce slediti vsem zanimivim predavanjem. Nekateri menijo, da tako velik kongres in sestankovanje po skupinah nima vec pra­vega smisla in da naj bi to bil zadnji tak kongres. Predlagano je vec interdiscipli­narnosti tako pri prihodnjih raziskavah kot tudi pri prihodnjih zasedanjih delovnih sku­pin, zunaj ali na kongresu. Skupina za ergonomijo je sprejela tudi program svojega delovanja za naslednjih 5 let -do leta 2000. Program vsebuje tri vrste dejavnosti: -proucevanj e delovne sile in njenih zna­cilnosti po vsem svetu, -izdelavo prirocnika o metodah ergo­nomskih raziskav, -organizacijo znanstvenih srecanj, pred­vsem z drugimi IUFRO skupinami. V programu je predvidenih 3 do 5 znan­stvenih srecanj letno. Delo naj bi potekalo v petih delovnih podskupinah. Poleg dose­danjih štirih je bila ustanovljena še peta P.3.03.05 »Ergonomsko ocenjevanje me­hanizacije«, ki naj bi povezovala delovanje dosedanjih specializiranih skupin in skrbela tudi za interdisciplinarnost znotraj IUFRO. Kot obicajno je kongres na koncu sprejel tudi deklaracijo, v kateri poudarja najnuj­nejša podrocja raziskav in ukrepe za dose­ganje boljših rezultatov, zlasti pri izobra­ževanju, izmenjavi informacij in interdisci­plinarnosti raziskav. Vabljeni referati iz ergonomije, predstavljeni na kongresu po casovnem zaporedju: STAUDT, F. J.: Ergonomic research ina chang­ing world JUNTUNEN, M. L.: Professional harvester op­erator: basic knowledge and skills from training­operating ski lis from working life? POLLINI, C.; BATTISTEL, G. A.; MERSEBUR­GER, A.: Survey into the use of PPE in the ltalian Alp s LIPOGLAVŠEK, M.: Proposal for evaluation of noise-and vibration-load of foresty workers GOG UA, V.: Parameters influencing the vibra­tion-level of the motor chain saws GELLERSTEDT, S.: Revision of the ergonomic checklist for foresty machinery DE SOUZA, A. P.; MINETTE, L. J.; FIEDLER, 280 Gozd V 53, 1995 N. C.: Analysis of ergonomics factors ln timber cutting operations using chain saws KIRK, P.; SULLMANN, M.: Ergonomic devel­opments with in the New Zealand forestry sector GRAMMEL, R. H.: Harvesting in tropical rain forests -Physical stress under tropical working conditions (S 3.05) TEUTENBERG-RAUPACH, A.: Selected as­ pects of job satisfaction in german forest enter­ prises (S 3.04) GELLERSTEDT, S.: Mechanised stand treat­ ment in young stands -stress and strain on the mach ine operator (S 3.02.02) HAGEN, K. 8.; FJELD, D.: A comparison of motor-manual cleaning methods, same moments regarding ergonomics and time consumption (S 3.02.02) MEDVED, M.: Accidents in small-scale private forests and their economical aspect (P 3.04) Drugi referati in (ali) posterji: GARLAND, J. J.: Accreditation, certification and licensing of the forestry workforce STAUDT, F. J.: Participation in ergonomics and safety YAMADA, Y.: The physical lumbar burden of japanese forestry workers-in mannual planting, weeding and pruning works DE HOOP, C. F.: Cost of major injuries to loggers in Louisiana, USA WIPPERMANN. H. J.: Ergonomics in the tim­ber industry-ergonomics and work design TODOROVIC, P.: Noise in wood industryworks and urban environments (S 5.04-13) PETIT, H.: Supply of new technologies to im­prave driving conditions on forestry machinery MIKKONEN, K.; LEINONEN, T.: Expert sys­tem for safety inspection in logging KANNINEN, K.: Haw we can explain and pre­vent the reasons for accidents in logging opera­tions CASTREN, M.: Measuring physical stress at forestry work-Experiences from some ambula­tory apparatuses IMA TOMI, Y.: Physiological work load of chok­er man in the yarding operation with a mobil tower yarder KANNINEN, K.: Finland's forest machine con­stractors in a changing forest economy dr. Marjan Lipoglavšek GDK: 945.2 Smrecice gospoda F. ž. Ali poznate pot, ki vodi ob potoku v hrib proti Tivolskem vrhu, za gradbišcem bogate vile v bližini Marije Vere? Ce ste se v zadnjih treh letih sprehajali po njej, ste se morda cudili mnogim do 60 cm visokim smrecicam, ki rastejo na mokrih tleh pod košati mi ja vo rji in jeseni ali pa med bogatim mladjem nekje javorja, drugje kostanja in hrasta. Mnogi Ljubljancani, redni obiskovalci Rož­nika, so si v duhu prisvojili svojo najljubšo potka, stezo. Po njej hodijo vsak dan, opa­zijo vse spremembe, vedo za V,?ak grm, drevo, gnezdo ... Tudi gospod F. Z. se naj­raje sprehaja ravno po tej potki. Je upo­kojenec Kartonažne tovarne Ljubljana, kjer je bil dolga leta vodja odpreme. Stanuje v bloku na drugi strani Ljubljane. Do Rožne doline se pripelje z avtobusom, nato pešaci. Ko se je v februarju 1992 sprehajal po Rožniku, je našel že izpuljen šop smrecic. Zasmilile so se mu, pa jih je pobral in jih posadil na vlažno rastišce ob njegovi naj­ljubši potki, ker se mu je zdelo, da bodo tam dobro uspevala in ker po njegovem tam prej ni raslo nic pametnega. Kjer je bilo premo kro, je izkopal jarek in po njegovih besedah nosušil mocvirje«. To je bil zacetek. Gospod F. ž. ne pozna javorja, ne jesena, ne jelše, niti pravega kostanja, kaj šele mladje teh vrst. Pozna le smreke. Sadil jih je najprej s pomocjo kola, kasneje si je v vrtnariji izposodil lopatko! Ceni, da je tako na Rožniku posadil približno 800 smrecic. Populi! jih je tam, kjer se mu je zdelo, da rastejo pregosto. Ko sem se v juliju letoš~ njega leta sprehajala z njim po njegovi poti, mi je za vsako smrecica vedel povedati, koliko je zrasla in ali domneva, da bo lepa, ko bo velika. Hodil je z dolgo palico v roki in mahal z njo okoli smrecic. Nekje je namrec že slišal za obžetev, vedel je, da je treba odstraniti praprot in tako dati sadikam vec prostora. Pravil je, kako je nekoc v svoji pisarni v loncke sadil »tisto seme od hrasta« in še o drugih svojih )ovrstnih aktivnostih. Pa naj zgodbo F. Z. tukaj koncamo. Mo­goce ste se ob njej nasmehnili. Upam le, da niste ostali ravnodušni. Gospod F. ž. je verjetno res izjemen, vendar hodi po Rožniku in drugih gozdovih verjetno vsak dan še veliko ljudi, ki imajo dovolj casa, da opazujejo in po svoie do­jemajo gozd. Mogoce kot gospod F. Z. tudi kaj po svoje ukrenejo, ne da bi se prej posvetovali s strokovnjakom. Pol ure sva se sprehajala med njegovimi drevesci. Preprosto in prijazno sem mu razložila moj gozdarski pogled na njegovo delo, o tem, kaj o tem pravi Zakon o goz­dovih, pa sem bila raje tiho. Že tako je bil vidno razocaran. Svetovala sem mu še, naj odpre kakšno knjigo o drevesih v gozdu, naj poišce stik z ljudmi, ki so mu podobni v tem, da imajo radi naravo, npr. v Priro­ doslovnem društvu Slovenije, predvsem pa naj ne sadi vec smrecic ob potokih Rožnika! V premislek. Marijana Tavcar GozdV 53, 1995 281 KNJIŽEVNOST J GDK: 228.81 (234.42 Karpati)(049.3) š. Korpel,: Pragozdovi zahodnih Karpatov Korpel, š.: Die Urwalder der Westkarpater 16 barvnih fotografij, 39 preglednic. Gusta New York, 1995 Dolgo pricakovana nemška izdaja knjige o pragozdovih avtorja prof. dr. Štefana Kor­pla, profesorja za gojenje gozdov na gozdar­skem oddelku Tehnicne fakultete v Zvolnu na Slovaškem, je temeljno delo o pragoz­dovih celotnih zahodnih Karpatov. V tem delu Evrope, med Slovaško, Ceško, Poljsko in Madžarsko se je namrec ohranila naj­vecja in najgostejša mreža pragozdnih se­slojev na stari celini. Knjiga je nastala na podlagi štirih desetletij intenzivnih razisko­vanj ter je prenovljena in obogatena izdaja na Slovenskem sicer dobro poznanega slo­vaškega izvirnika >>Pralesy Slovenska<( iz leta 1989. Za svoje življenjsko delo na pod­rocju raziskovanja pragozdov je avtor prejel castni doktorat ETH v Zurichu. Nemška izdaja prica o oživljanju zanimanja za pra­gozdne raziskave v Evropi in se odlicno dopolnjuje z Leibundgutovo knjigo o evrop­skih gorskih pragozdovih. V prvem delu nas avtor seznani z naj­novejšimi spoznanji o zgradbi in razvoju pragozda. Dotakne se obstojnosti vrstne sestave, ras, starosti, mrtve biomase, hu­musa, tal, regeneracije, razvojnih ciklov, tekstu re, vpliva divjadi, splošnega onesna­ženja ... Ob tem razmišlja tudi o spremenje­nosti pragozdov in predlaga temu ustrezno vrednotenje in poimenovanje. V nadalje­vanju izpostavi tudi pomen zookomponente pragozda, ki je glede na izsledke raziskav, dovzetnejša za motnje od rastlinskega dela pragozdnega ekosistema. Ves cas avtor svoje ugotovitve in razmišljanja povezuje s spoznanji drugih raziskovalcev pragozdov. V tem delu je predvsem zanimiva nekoliko drugacna opredelitev razlikovanja pragozd­nih razvojnih zgradb, kot smo je vajeni pri drugih evropskih raziskovalcih. Avtor nam­rec loci le tri razvojne stadije (stadij doraš­canja, optimalni stadij in stadij razgradnje), v okviru njih pa vec razvojnih stopenj. V naslednjem poglavju je na kratko osvetljena metodologija, uporabljena pri raziskavi slo­vaških pragozdov. Osrednji del knjige zavzema predstavitev posameznih pragozdnih objektov, ki si sle­dijo po sedmih vegetacijskih stopnjah; zacen­ši z najnižjo hrastovo stopnjo, prek hra­stovo-bukove, bukovo-hrastove, bukove, je­lovo-bukove, smrekovo-bukovo-jelove do najvišje smrekove vegetacijske stopnje. Za vsak pragozdni objekt so temeljito obrav­navani: splošne ekološke karakteristike ra­stišc, zgradba in razvoj sestojev, rast in rastnost ter procesi pomlajevanja. Analizi konkretnih pragozdnih objektov sledijo povzetki po vegetacijskih stopnjah. Iz sklepnega razmišljanja na koncu knjige je vredno poudariti naslednje izvirne ugo­tovitve: -površinski deleži posameznih razvojnih stadijev niso izpostavljeni vecjim nihanjem v casu, mocno pa se spreminja tekstura razvojnih stadijev, -tudi izrazite svetloljubne vrste, kot sta npr. bor in macesen, nakazujejo veliko prila­godljivost ter sposobnost normalnega ra­zvoja tudi po 1 OO letih zastrtosti, medtem ko sencozdržne vrste ohranijo to sposob­nost pretežno vec kot 200 let, -delež mrtve biosubstance vecinoma ne presega 2D-30% lesne zaloge živih dreves, -tekstu ra gozda je pestrejša in bolj malo­površinska pri pragozdnih sestojih nižjih vegetacijskih stopenj z izjemo prve ter na skrajnostnih rastišcih, na drugi strani pa nakazujejo pragozdni sestoji s prevladu­jocimi iglavci (z izjemo najvišje vegetacijske stopnje) vecjepovršinsko in enomernejšo teksturo. Za slovenskega strokovnjaka so še po­sebej zanimivi pragozdni objekti v prvi vege­tacijski stopnji, ki so tudi pri nas zelo redki. Pri interpretaciji je potrebno upoštevati ne­koliko drugacne ekološke razmere (kolicina 282 GozdV 53, 1995 in porazdelitev padavin, prevladujoca sili­kalna geološka podlaga ... ). Knjiga je na zavidljivem strokovnem nivoju ter hkrati dovolj clenjena, da lahko tudi laik v bolj pregledno in poljudno pisanih po­glavjih najde kakšno resnico zase. Pisano besedo, poleg številnih preglednic in foto- GDK: 166/17(497.12)(049.3) Darinka Trpin in Branko Vreš: Register flore Slovenije grafij, dopolnjujejo nazorno izrisani profili sestojev. Brez dvoma spada omenjena knji­ ga v osnovni knjižni fond vsake gozdarske strokovne knjižnice. mag. Jurij Diaci Praprotnice in cvetnice. Zbirka ZRC 7, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Ljubljana, 1995 V zbirki Znanstvenoraziskovalnega cen­tra SAZU je kot sedmi zvezek letos maja izšel Register flore Slovenije. Izid tega dela ni pornemben dogodek le za slovensko botaniko, ternvec tudi za stroke, ki botaniko tako ali drugace uporabljajo pri svojem delu. Njegova avtorja, raziskovalca Biološkega inštituta ZRC SAZU dr. Darinka Trpin in rnag. Branko Vreš sta se nehvaležnega dela lotila že pred leti. Da sta mu bila kos, ni zadostovalo le njuno bogato botanicno znanje, pregled nad literaturo, natancnost in sisternaticnost, potrebno je bilo tudi veliko potrpežljivosti in vztrajnosti. Povod je bila zarnisel, da bi pri delu z racunalniki s karticami poenostavili pisanje latinskih imen rastlin. Iz te zarnisli je zacel postopno nastajati Register, to je slovarsko urejen seznam doslej znanih praprotnic in cvetnic, ki rastejo na ozemlju Slovenije. Vanj sta avtorja uvrstila tako samonikle kot adventivne (priseljene in že bolj ali rnanj udomacene) vrste ter nekatere kultivirane in kulturne rastline. Osnova za pripravo seznama je bila druga izdaja Male flore Slovenije (A. Martincic in F. Sušnik 1984). Upoštevala sta še v novejšem casu najdene samonikle in adventivne taksone in iz raz­licnih vzrokov v Mali flori izpušcene ali pre­zrle taksone, ki pa so jih starejši floristicni pregledi (Angela Piskernik 1951, E. Mayer 1952) vsebovali. Skupno je novih oziroma prezrtih vrst 216. V latinsko-slovenskem seznamu je po abecednem redu naštetih 3216 taksonov (vrst, podvrst in form ter nekateri križanci). Pri vsakem je za zaporedno številko na­pisana kratica (praviloma iz sedrnih crk - tri zacetne crke rodovnega in štiri zacetne crke vrstnega imena), latinsko ime z avtor­ jem ali avtorji, pri nekaterih taksonih tudi najpogostejši sinonimi in slovensko ime. Sinonimi so potrebni, ker se znanstvena imena rastlin pogosto spreminjajo. Avtorja sta pri njihovern izboru upoštevala številna novejša mednarodno priznana dela. Sledi slovensko-latinski seznam, kjer so vrste urejene po abecednem redu sloven­ skih irnen. Register praprotnic in cvetnic Slovenije je shranjen tudi na racunalniški disketi, ki je priložena knjigi. To njegovo uporabnost zelo poveca, saj omogoca razlicne obdelave in tudi dopolnila in popravke. V slikovni prilogi na koncu knjige je 96 barvnih po­ snetkov rastlin, ki so v Sloveniji znamenite ali redke. Posebno vrednost dajejo prilogi posnetki v zadnjem casu novo odkritih vrst slovenske flore. Preprican sem, da bodo to knjigo in ra­cunalniško disketo s pridorn uporabljali tudi gozdarji. Dobrodošli bosta dijakorn in štu­dentom gozdarstva (predvsem pri pred­metih botanika, dendrologija in fitoceno­logija) kot tudi že izšolan im gozdarjern, tako na Zavodu za gozdove in v gozdarskih izvajalskih podjetjih kot na univerzi in v inštitutih. Upajrno, da bo Register flore Slo­venije botanikom v pomoc in spodbudo pri pripravi še dveh temeljnih del, nove izdaje Male flore (to študentje gozdarstva že nekaj casa zelo pogrešajo) in Atlasa slovenske flore. Oboje borno tako kot Register, goz­darji z veseljem pozdravili. dr. Igor Dakskobler GozdV 53, 1995 283 DRUŠTVENE VESTI Dejavnost sekcije sodnih izvedencev in cenilcev gozdarske stroke Dne 12. 4. 1995 smo imeli cl ani sekcije sodnih izvedencev in cenilcev letni zbor, na katerem smo pregledali naše delo v minu­lem obdobju. Minilo je namrec dobro leto, odkar smo se organizirali in zaceli delovati v taki obliki. . V uvodnem delu dnevnega reda nam je 1ng. F. Cafnik predstavil svoje vtise z let­nega kongresa avstrijske inženirske zborni­ce, ki je bil sredi januarja letos na Bledu. Dejavnost zbornice je zelo raznolika. Zbor­nica skrbi za tekoce seznanjanje cl anov z zakonodajo in spremembami predpisov, za izobraževanje, doloca cene storitev, izdaja pa tudi svoje glasilo. To so prav tiste dejavnosti, ki bi morale biti navzoce tudi v naši sekciji. Z informacijo o osnutku zakona o pooblašcenih inženirjih, ki ga pri nas pripravlja tudi Zveza inženirjev in tehnikov, pa smo dobili vsaj grobo predstavo o stanju in usmeritvah, ki bodo aktualne tudi pri nas že v bližnji prihodnosti. V nadaljevanju dnevnega reda smo raz­pravljali o odškodninah za gozdove, ki se ugotavljajo pri gradnji avtocest. Ta proble­matika je prav sedaj zelo aktualna, raz­prava pa je pokazala, da smo prav tu delovali nepovezano oz. da nismo pravoca­sno pripravili strokovnih izhodišc za cenitve. Res pa je, da je gradnja avtocest prehitela organiziranje naše sekcije in da lahko le za nazaj ugotavljamo, kje so odprta vprašanja. Razlike v višini odškodnin, ki se placujejo po posameznih sekcijah avtocest, so prese­netile celo posamezne navzoce. Poseben problem je vrednotenje zem lj išc in s tem v zvezi metodološka navezanost na kmetij­stvo, kar je glavni vzrok visokih odškodnin. Zanimiv je bil zlasti prikaz konkretnega pnmera cen1tve gozdne parcele na trasi avtoceste z vsemi parametri, ki vplivajo na ~i šino odškodnine. Prav tu se je videlo, kje m kako lahko išce cenilec pot za povecanje odškodnine ne glede na strokovna izho­dišca oziroma da ta ne upošteva v celoti. Vendar pa zadeve le niso tako enostavne· vedeti pac moramo, da smo cenilci dostikrat razpeti med našo stroko, zahteve investi­torja in tudi med druge stroke, zlasti že omenjeno kmetijsko, in da moramo v tem razponu iskati rešitve. .Y ~akljucnem delu so bili poleg organiza­CIJSkih zadev dani tudi predlogi za delo sekcije. Udeleženci so bili enotni, da brez ustreznega izobraževanja in koordinira­n ~~a ?ela ni perspektive. Zato bomo orga­niZirali predavanja, v odvisnosti seveda od ~aših skromnih financnih sredstev. Skupina elanov pa bo pripravila ustrezne obrazce kar naj bi pripomoglo k enotnejšemu del~ pri samih cenitvah. Damjan Pavlovec 284 GozdV 53, 1995 " . '