Štev. (No. 4 >
"Ave Maria" izhaja vsako prvo in tretjo soboto v mesecu s prilogama: "Mali Ave Maria" in
"Slovenska Žena"
EUKRATIDA.
»
T "
K.
AGRABIL je za meč in svojo čelado in hotel odhiteti.
"Lupercij! Počakaj !" ])okliče ga nazaj Oteomero. "Kaj želiš? — Pu-v njegovi kleti krvi!" sti me, da grem in operem svojo desnico
"Prosim, sedita tu sem ! — Lupercij, prosim te, poslušaj ubogega stiskanega o-četa, st.irčka ! Sedi!"
Oba sta sedla vsak na eno stran diva-na nasproti Oteomeru.
"Lupercij, hočeš res maščevati kri Eu-kratidino? Hočeš res kri za kri?"
"Da! Pri vseh bogovih rimskih! To, samo to hočem !"
"Potem ti pa ni treba daleč iti. Poglej tu sivega starčeka! Tu, glej me, jaz sem morilec svoje hčere. Jaz sam, njen lastni o-če!"
Ob* *ta ostrmela.
"O, Lupercij moj! Jaz, da, jaz sem morilec ! In ne samo morilec lastne hčere, temveč tudi veliko veliko,da, tisoče drugih
umorov imam na svoji vesti. Prosil sem že Boga odpuščanja in upam, da mi je odpustil. Prosil sem kristjane odpušča-i>;-i in sem dobil zagotovilo, da mi je odpuščeno. Prosil sem to mrtvo truplo odpuščanja in upam, da mi je odpuščeno! Lupercij, sedaj pa še tebe prosim! Vidiš, vsega preganjanja sem samo jaz kriv ! Kast je nedolžen!"
"Oteomero? Oujem li prav? — Ali se ti je zmešalo? — Ti, senator Oteomero, ti. nekdaj tako ponosni Rimljan, poln rimske čednosti maščevanjaželnosti? Ti, — Ti, pa tako govoriš?" —
"Da, Lupercij! Tak sem jaz bil še včeraj, senator Oteomero, od strasti sovraštva zaslepljen človek. Danes stojim pred vama kot morilec. Se spomniš, Marcela, kolikokrat sem Kasta nagovarjal, naj začne kristjane preganjati? Se spomniš, da je Kast nekoč rekel, da nikdar ne bo tega storil in da sem mu potem jaz zažugal, da ga bodeni tožil pri cesarju? Da bode.i dosegel njegovo odstavbenje ? — Lupercij, ali se še spominjaš Kastovega sprejema v Braga Augusta? Se spominjaš mojih nagovorov nanj? Kdo je toraj morilec
62	"ave
Eukratidin? — Ne! Lupercij, mene preklinjaj !"
Lupercij je bil v vidni zadregi.
"Da! Vse je res. Toda, zakaj je to Kast storil tudi z Eukratido? Ali ni bila njegova dolžnost hvaležnosti, da bi bil ravnal s hčerjo svojega največjega dobrotnika drugače, kakor z drugimi kristjani?"
"Da, Oteomero!" pritrdila je Marcela, "Kast Eukratide ni umoril radi vere, temveč radi tega, ker ga ja zavrnila."
"Res je, da je bil zadnji povod preganjanja to. Toda, zakaj pa se ni Eukrati-da omožila, ko sem jo silil? Ali ne zopet samo radi mene? PoBlušajta!"
In Oteomero jima je povedal vse, kaj se je godilo v palači od onega dne, l<o mu je Eukratida razodela, da je kristjana. Ni zamolčal pomenjljivih sanj, v katerih ga
_je Rog svaril, katerega svarila pa ni lio-
1) tel poslušati, ker je bil preveč zaslepljen. ■ Povedal je, k j iko ji je odsekal roko pri vrtni utici in kako jo je škof Urban ozdravil. Na ruki mrtve Eukratidt*se je še prav razločno poznala rdeča črta, kjer ' je bila roka odsekana, kar jima je pokazal na mrtvem truplu.
"Kdo je toraj kriv smrti Eukratidine in smrti toliko tisoč nedolžnih kristjanov v celi Luzitani-i? F" z, samo jaz! Tatla ' čast in slava bodi edinemu in pravemu kristjanskenm Rogu in njegovemu Sinu Jezusu, o T v! ril snu! Eukratida je doit se.J:'. svn - zmago — kristjan sem tudi • «»
; J:vz-
Kakor bi bil Lr.percija in Marcelo gad pičil, tako sta odskočila prestrašena od , Oteomera.
< "Da, kw^tjan sem! Danes zjutraj sem bil kr • : •« prav tukaj pri mrtvem truplu Klik rati.le."
"Oteomero? Ti? —■ Ti? — kristjan?" izgovorila sta komaj slišno Lupercij in Marcela skoraj oba hkrati.
"Ali se čudita? Ali moreta misliti, po vsem, kar sem Vama povedal, zakaj je Eukratida hotela iti v tako strasno smrt, da bi tolika žrtev ostala, mogla ostati zastonj? neplačana? — Ne! —" Oteomero vstane in poklekne poleg mrtvega trupla. "O, dete moje! Hvala ti! Hvala ti tisočer-
1ar1a"
na. Hvala ti, <_iosp:»d Jezus za to milost! Miren sem in samo želim, da bi tudi jaz mogel dati svojo kri za te v zadoščenje za svoje grehe!"
"Oteomero, bojim se, da se ti je zmešalo !"
"Xe, Lupercij! Ril sem res zmešan in zc' l "lej/l j en. Sedaj sem pa vkljub veliki svoji nesreči srečen kakor še nikdar i n; 11. Srce me boli. Solze i iz , .i. j da imam sladko tolažilo prave vere!"
k 1 . r mrzla vu.la so vpljivale te besedi- ii.i o'i.i obiskovalca. Rila sta v zadregi. No! en icer ni bil sovražnik kristjanov. .\'".spn;t;io sta oba čutila ž njimi, ko so bili tako po nedolžnem preganjani in sicer samo radi lijili vere. Toda, da bi bilo mogoče, da bi kdaj Oteomero, ta smrtni sovražni!; krščanstva, in celo sedaj, ko je to krš-č an siv« > pravzaprav uzrok vse njegove ne-:• in smrti hčere, da bi sedaj ta člo-\ ; i m postal kristjan?! Rilo je to zanju j nerazumljivega. To je bil čudež, p: t- 1 k iterim sta osupnila.
I ,i. vidva se temu čudita, kaj ne? V ! t > je čudež, pred katerim strmim I oda velik je liog kristjanov (lospod*Jezus! Rodi češ-. eto ime ! 1 n to je moja to-, da najtežjih urah tnoje-!i J i. I za i e mam moči, da pre-
- lahko in z veseljem !" m. ■ li. ()t<./mero se je zagle-iehl i obraz mrtve hčere, ki >i'. '. -irehbalo, kakor bi bilo po kateri je tako kopr-■	ti;u. o spri obrnjenju ljubega
o, •t-!, za k itn ga je bile umorjeno.
1'ri.Jel ^' t je za roke. Lupercij je bil v \li i e more tako častitljevemu :.: ! at i? \ tako svetem trenutku?
"l.-iP' i -ij! I'oglej ta mirni in sveti ob-'	la je odpustila meni in Kastu,
■'i ] > 1 n. (Jdpusti se ti! Oblju-:i- bodeš maščeval nad Ka-stom! Prosim te!"
"C)t«-Hiiei!« veliko /.ohtevaš od mene! 'I žkii ti obljtfbim! Vendar radi Eukratide in Tebe mu odpuščam."
"Hvala ti dobri Lupercij. In ti, Marcela, da ne bode še hujši! Pojdi, žrtvuj se!" mu stregla in ga vsaj nekoliko nazaj držala. da ne bode še hujši! Pojdi, žrtvuj se!"
Marcela je pomišljala. Slednjič je morala tudi ona obljubiti.
"Tako. sedaj je šele Eukratidina zmaga popolna. Škof, ki me je krstil, mi je rekel, da je Gospod Jezus na križu umirajoč prosil za one, ki so ga križali. Ali ni tudi Eukratida v zadnjih zdihljejih molila za svojo morilce? Zato j« njena zmaga popolna, ko si tudi ti odpustil, kakor sem
tudi jaz, v kolikor ni^e;;i bil sam kriv."
Lepo so pokopali sv. mučenico. Na vrtu sredi gredic in duhtečih cvetic v družinski rakvi so jo položili k večnemu počitku.
Oteomero je pa ostal sam.. . tako sam !
Ostal mu je samo grob--grob lastne
hčere Eukratide — žtrve njegove strasti in sovraštva in zaslepljenosti....
Vendar junaško je prenašal nezmerno bolest očetovskega srca, saj mu je Eukrn-Sda pustila ceno svoje krvi... sveto verni
(Nadaljevanje).

SIROTA.
k.
"t-
UŽNO, takojtužno odmevajo pogrebni zvo-movi, ko spremljajo v grob — mater. — Kako žalostni stoje otro-čiči okrog odprtega groba, v katerega se pogreza črna krsta z njih najdražjim zakladom na svetu — z njih materjo!
Kako grenke so te njih solze, ki kapljajo v grob za to krsto — materino! —
Ali si že bil kdaj pri takem pogrebu? — Ali si se mogel zdržati solz sočutja? Ali ni tudi tebe zabolelo srce, ki si gledal na to pogrezajočo se krsto, odprt grob in na jokajoče otročiče?
Ali te ni zazeblo po celem telesu, ko so ti ubogi otročiči zakričali za krsto zadnjikrat obupni: "Mama! Mama!?"
Da, kamen bi moral imeti mesto srca v prsih, <la bi mogel ostati brezčuten pri tem prizoru!
"Siroteki!" si naibrže vzdihnil in si tudi ti otrnil solzo sočutja z svojih oči.
In zakaj se nam ti otroci tako smilijo?
Zato ker so postali — sirote.
O, koliko grenkega krije ta besede za vsakega otročiča.
Da, toliko, da se nam nehote smili in

da se ne more naše srce premagati, da bi znjim sočutno ne zaplakalo in ga ne po-niilovalo: "Revček! Sirotek"!
I)a! sirota je človek brez matere in vreden pomilovanja!
Kajti nima več matere, t. j. nima na svetu več srca, ki bi ga tako nesenično. tako požrtvovalno, tako iskreno ljubilo, kakor ga je ljubilo to zvesto materino srce!
Mrzla so srca, mrzli so obrazi, mrzel je svet, ki mu ostane za materjo. Sam je sredi tujega sveta, sredi brezčutnih src. V tugi kje naj se zjoka, da bo našel tako sočutje, kakor ga je imela z njim mati? Ali ima kak jezik zanj tako sladkih tolažljivili besedi, kakoršnih je imela vedno mati? Vse je šlo v grob z materjo!
Nima več dobre materine roke, ki bi niti bila vedno odprta in v vsaki stiski pripravljena pomagati, mu deliti le dobro! Kolikrat je zato sirota lačna! Kolikrat strgana! Kolikrat jo zebe! Kajti kdo se še za njo zmeni, vsaj je — sirota!
.Ali ne potoži velikrat kdo: "Težko sem imel življene od mladih nog. liil sem namreč sirota!?" — In mi ga razumemo!
Sirota nima več materinega očesa, ki bi tako skrbno pazilo na vsak njegov korak, na vsako besedo, na vsako nevarnost, da
jo odvrne, da dete ne postane nesrečno, da ne zajde! Ki bi se tako željno oziralo za njim, ako bode zašlo, ki bi šlo za njim, ako se zgubi, ki bi šlo za njim tako dolgo, da ga zopet najde in pripelje nazaj domov! Ali je potem čudno, da pogosto siv starček misli nazaj na blodnje svojih mladih let in na grehe norostnih dni, pa si obriše solzo kesanja in zdihne: "Bil sem pač sirota!" In razumemo ga! Opravičimo ga.
Da, besedica "sirota" krije toliko gorja v sebi, da ko gledamo dete, ki je zgubilo svojo mater in postalo taka sirota, se ne moremo zdržati solz sočutja nad njegovo veliko nesrečo.
Jezus odhaja nazaj k svojemu Očetu, da sprejme nazaj slavo, katero je zapustil radi našega odrešenja. Še malo trenutkov in celo stvarstvo bo začulo sladko besedico, po kateri je tolikanj koprnelo tisočletja: "Dopolnjeno je!" — Toda, Gospod Jezus, ne zapusti nas samih !
Ne! Ni nas zapustil. Imamo njegov testament, v katerem nam je zapustil nezmerni zaklad — svojo mater! Vsaj je to že v svojem življenju obetal. Ali ni potolažil svojih učencev, ko so bili žalostni, da jih bode zapustil, z besedami: "Ne bom Vas zapustil sirot!" In nas res ni! Imamo mater — Marijo ! "Mati, glej tvoj sin !"
Da, kar je zemeljska mati za svoje dete, to je za nas Evine otroke, — Marija, namreč — naša ljuba Mati!
"Marija je mati moja!" O, koliko tolažbe za vsako človeško srce. Ne, nisem sirota ! Imam mater, dobro, sveto in mogočno mater, ki je Marija.
V katedrali Notre Dame v Poitiersu je zakopan veliki francoski kardinal Pie. Na grobnem spomeniku ima na vrhu najprej :: velikimi črkami napisane besede "Tuus sum, mater!" — "Tvoj sem, Mati!"
Ta kardinal je imel jako pobožno in dobro mater, ki mu je v zgodni mladosti vcepila veliko ljubezen do Marije. Naučila ga je, da je vsako važno svoje podjetje za čenjal z besedami: "Tuus sum Mater!" — "Tvoj sem, Mati". Ko je šel v šole, nastopil jih je z besedami: "Tvoj sem Mati!" Hotel je reči: "Bojim se nevarnih let di-
jaškega življenja. Toda na te, o Mati, stav ljam vse svoje upanje."
Ko se je odločil za težko življenje du-hovskega stanu, odločil se je zopet s temi besedami: "Tvoj-sem, Mati!"
Ko je sprejemal sv. mašniško posveče-nje, sprejemal ga je z besedami: "Tvoj sem, Mati."
Ko je sprejel duhovsko službo kot župnik, ko je postal škof, ko je postal kardinal, pri vseh teh dogodkih je govoril zaupno te besede. Tako je v celem svojem Življenju stanovitno zaupal na Marijo in njeno pomoč. Kaj čuda potem, da je dal v oporoko, naj napišejo na njegov nad-grobni napis najprej te besede, ki so mu bile v njegovem življenju v toliko tolažbo: "Tuus sum, Mater!" — "Tvoj sem, Mati!" češ, kakor sem bil v življenju Marijin, tako naj bodem tudi v svoji smrti.
Kako lepo!	i
I11 tvoja slovenska mati, ali ni bila prav istega prepričanja? — In tvoja žena, katero si morda zapustil doma v stari domovini? — Ko si odhajal od doma v to tujino, ko je kprnelo strahu za te to srce tvoje matere, tvoje zveste žene, kaj je storila, da bi te zavarovala pred vsem hudim, pred nesrečo, pred pogubo? — Kaj ti je stisnila v roke? Ali ni bil to rožni venček? Ko ti je dala zadnji vroč poljub slovesa, kaj ti je s solzami v očeh naročala, česa te tako lepo prosila? Ali niso bile besede: "Sin moj! Mož moj! Marije ne pozabi pa tudi Marija tebe ne bo!"? Vlak je že šel naprej, iz železniškega voza si mahal z robcem v slovo dragim svojim, ali ni zaklicala še za teboj te besede?
Da, "Tuus sum, Mater!" — "Tvoj sem, Mati!" prav tega prepričanja in zaupanja je tudi vsako pošteno slovensko srce.
Kaj pomenijo mične cerkvice po slovenskih gričkih in dobravah v domovini? Ali niso to kakor nekaki zidani vzdihi ljubečega slovenskega srca: "Tuus sum, Mater!" — "Tvoj sem, Mati!" — "Mati, slovenski narod je tvoj narod! Marija, ti si njegova mati, ti si naša Mati, mi nismo sirote!" ?
Težke ure je preživela naša slovenska domovina, naš slovenski narod. Stoletja
smo bili sosedi najkrutejšega naroda pod solncem, Mohamedanskoga Turka. Koliko slovenske krvi so prelili. Koliko slovenskih mož odpeljali in prodali v Afriško sužnost! Koliko slovenskih deklet so po-lovili in poprodali turški pohotnosti ! Koliko slovenskih dečkov so odpeljali in vzgojili iz njih janičarje. Koliko Slovenskih vasi so požgali! Starejši ljudje, kako so nam s strahom pripovedovali o "pasjeglavcih", kajti misliti si niso mogli, da bi človek, če tudi pogan, mogel biti zmožen tolike krutosti. Poleg vsega tega gorja je imel pa doma nad seboj še krute nemške grofe in grajščake, ki so ga smatrali za živino in svojega sužnja in ž njim tudi po suženjsko ravnali.
In pri vsem tem gorju, samo jedna tolažba mu je ostala ! Jedna miselj ga je krepila, da ni obupal: "Tuus sum. Mater!" — "Tvoj sem, Mati!" Sezidal si je te mične cerkvice na gričkih. In ko se mu je srce v prsih trgalo boli obrnil je svoje objokane oči proti tej beli cerkvici in zajokal: "Marija, k tebi uboge reve mi zapuščeni vpijemo!"
In ko je strašni kres naznanjal prihod divjega Turka, bežal je s svojimi dragimi na ta griček. Tam pri Mariji se je zaprl in zavaroval in ocl tu se branil pred "pasjo-glavci!"
Rojak! Tu v Ameriki se ti ni treba bati "pasjoglavcev" — Turkov. Toda imamo med seboj druge janičarje, katere nam je vzgojila tujina. Naše sinove so vjeli v svoje zanjke in mreže brezverci, "moderni pasjogalvci" in jih odpeljali v strašno suž-njost brezverstva strasti in greha in iz dobrih slovenskih mladeničem so naredili
strašne janičarje, ki so navalili z vsemi silami na te, mili slovenski rod v Ameriki. Poglej jih! Zavarovali so se v tranjave brezverskih, svobodomiselnih Jednot! Nabavili so si strašnih kanonov, morilne-ga orožja rdečkastih listov, časnikov. U-stanovili so si tiskarne, kjer se dan in noč kuje smrtonosno orožje, — brezverske nemoralne tiskovine — vse, vse da uničijo tebe in tvoje otroke.
Ena je rešitev, narod moj! Pri Mariji! "Tuus sum, Mater!" — "Tvoj sem Mati!" Marija, tudi v Ameriki je slovenski narod Tvoj narod, ki ima tebe za Mater! ki stavi vse svoje zaupanje edino na te. Ki je zvset tvoj sin in ti njegova Mati.
Da, o srečen kristjan! srečen človek ! ki je njen otrok! Srečen je, kakor je srečen otročiček v naročju svoje skrbne in dobre mamice.
Kdor ima ljubezen do Marije, res morda tudi zajde, morda se tudi spodtakne in pade v grehe, zabrede v kake strasti. Toda ako ostane zvest svoji Materi, ni sirota. Mater ima, skrbno mater, ki ga bode pripeljala nazaj na pravo pot spoznanje in pokore.--
* * *
Kaj pa ti, dragi moj rojak? Vsa slovenska domovina je Marijin dom ! Marija je mati vsakega Slovenca. To je dedščina naša po Jezusu, to je pa tudi dedščina, katero so nam zapustili naši očetje. Ali imaš še to dedščino? Si jo že morda zapravil? Izgubil ? —
Človek, roko na srce! Ali moreš pogledati zaupno na sliko svoje nebeške matere Marije in še reči: "Tuus sum, Mater!" — "Tudi jaz sem še tvoj, Mati!?"

Kaj pomaga človeku, ako ves svet pridobi, na svoji duši pa škodo trpi. O, človek, reši svojo dušo !
* * *
Jezik je majhen ud človeškega telesa, pa veliko zla povzroča.
* * *
Ako je tvoj sovražnik lačen, daj mu jesti. Ako je žejen, daj mu piti, s tem mu boš sipal žrjavico na njegovo glavo.
NEME PRICE.
F. V. P.
APUŠČENA je bila kapelica ob obronku temnega gozda, kakor je bila zapuščena pešpot, katera je vila skozi njega v drugo vas. Nova cesta, katero so pred kratkim zgradili, ji je odvzela skoraj vse potnike. Kapelica Marije Pomočnice je samevala. Le tu pa tam je šel mimo popotnik, ki je obstal pred znamenjem in se prekrižal. Občudoval je pa vsak, da je ta samotna kapelica tako lepo okinčana. Vsaki dan s i sveže rože krasile oltarček Marijin, katere je donašala i/, domačega vrta Jerica, hči kmeta Velama, na katerega posestvu je stala kapelica.
Jerica je bila vzor dobrega slovenskega dekleta. Od kar je začela hoditi v šolo in ('o časa, ko se je dogodila ta povest, do svojega devetnajstega leta. je z vso vnemo častila Mater Marijo,. Njeni mehki nedolžni duši ji' ugajala samota v kapelici, kjer je nebeški Pomočnici tožila svoje bolečine in odkrivala radosti svojega srca,
Sovaščanje so spoštovali njenega očeta vsljed možatosti in vzornega gospodarstva, Jerico so pa občudovali vsljed njene skromnosti in dekliške lepote. Lepa je 1 ila Jerica, še lepša je bila njena duša. Ko so ustanovili Marijino družbo v farni cerkvi, je bila ona prva, ki se je priglasila. Dasi najmlajša so je vendar družbenike izvolile za svojo predsednico.
Srečno in blaženo so ji tekla mlada leta.
Ker je bila edina hčerka posestnika Ve-1 ima, so se zgodaj začeli oglašati snubci.
Prijazno so jo pozdravljali mladeniči, prijazno so jo ogovarjali vaščanje, kateri sr> imeli odrastle sinove.
Skromno in vljudno je odzdravila in odgovorila vsakemu.
* % *
/Velamovih senožctih je duhtclo po-
sušeno seno. Gibčni delavci in delavke so ga spravljali v kupe, nalagali na vozove in veselo petje se je razlegalo po prijazni dolini. Najpridnejši je bil brezdvomno Končnikov Stanko, brhek fant iz sosednje vasi onstran gozda. Vitek kakor jelka, čvrst, kakor hrast, da ga je bilo veselje gledati, je nosil na voz dišeče seno
Mljizu kapelice ob gozdu je še bilo treba pograbiti seno in Jerica je hotela to sama opraviti. Hotela je mimogrede pogledati svoje cvetljice pred Marijinem oltarčkom. Nobeden ni tega opazil, le Stanko je videl, da je tam nagrabljčno seno, katerega mora odnesti. Hitel je in zadel na Jerico, ki je ravnokar stopila iz kapelice.
"Stanko! Ti! Mislila sem. da sem sama tukaj!"
"Ali si se ustrašila?"
"Zakaj, Stanko"?
"Kar si se tako začudila!"
"Pogledala sem cvetljice pred oltačkom in Marija je gotovo zadovoljna z njimi, tako so lepe in sveže."
"Smem li pogledati? Jaz ljubim cvetljice !"
"Poglej! Stanko!" in stopila sta h kapelici.
Stanko je snel klobuk z glave in se pobožno prekrižal.
"Lepe so!"
"Kaj ne, da jih je Marija vesela!"
"Gotovo! Ali imaš še več v svojem vrtu takih cvetljic?"
I.e poglej naš vrt, koliko jih je in kako lepo cveto. Svoje največje veselje imam z njimi."
Ne da bi kedo opazil ta dogodek, je zadel Stanko kup sena in ga je nesel na voz. Vrnil se je takoj. Srce mu je bilo polno. Nek neznan čut se je pojavil v njegovih prsih.
"Jerica! Ali mi daš zvečer eno vtrnico s tvojega vrta?"
"Zakaj ne? Kar sani si jih natrgaj, kolikor hočeš!"
"Ne! Iz tvojih rok hočem cvetko, za v	odgovoril na to vprašanje,
spomin na tebe."	Nista se srečala ta dan do večera. Ogi-
"Mene? Saj ne misliš odpotovati, da bi	bal se je Jerice,
se več ne videla?"	Jerica je to opazila. Smilil se ji jc blag
"Odpotovati' sicer ne mislim, pač pa	mladenič i:i tajno čuvstvo je kot neka
Kvišku! Dete! Pogumno naprej! Glej nezmerno plačilo!
vem, da bodeš kmalu li gospodinja n i ve	sladka blaženost navdajala njeno srce.
lamovini in potem . . ."	Po večerji, ko je Stanko odhajal, je sto
"Kaj ti ne pade \ glavo", 11111 je preki-	pila do veznih vrat za njim in mu dala šo
nila besedo Jerica, "in kaj potem i'"	pek cv tljic.
Stanko je natovoril kuj) sena 111 ni ji	" I 11 je, /a kar si pro. il, Stanko I Nc po
"AVE MARIA"
C.8
zabi priti jutri na delo. Pogrešali bi te!"
"Bom prišel", je odgovoril Stanko in odšel je zamišljen. V rokah je stiskal šopek, katerega mu je dala Jerica.
Tisti večer je Jerica v svoji sobici dolgo klečala pred Marijino podobo. Priporočala je njenemu varstvu sebe, svoje ljube starine in nehote tudi — Stanka.
Že zatemnela stara podoba žalostne Matere božje jo je milo pogledovala ob svitu male lučke, katera je gorela na podstavku, kakor bi hotela reči: 'Hčerka moja, veliko boš trpela, predno se ti umiri srce in dosežeš srečo in mir!"
Na belih blazinah se je premetavala lepa glavica v nemirnem snu. Bel golobček in bela golobica sta si pletla gnjezdo, kar pride črn maček in zadere kremplje v belega golobčeka. — Golobček je bil mrtev.
Zakričala je Jerica v spanju in se prehud 1 a.
NeV'.c se ji je uprl pogled v okno, za katerim je videla črno postavo.
"Jerica! Jerica!" je komaj slišno odmevalo od okna. Poznala je po glasu Lo-karjevega Miha. Odela se je čez glavo, in ko je bilo vse tiho, jo je zazibal spanec
v dobrodejne sanje. f + * *
"Lahko noč, Jerica!"
"Lahko noč, Stanko!"
Krepko sta si stisnila desnici na pragu Velamove hiše in se prisrčno poslovila mlada zaročenca. Visoka in vitka postava se je nato oddaljevala v temi. Jerica je še dolgo stala na pragu in motrila v temno noč za svojim ljubljencem, s katerim se je s privoljenjem svojih starišev danes zaročila.
S sladko zavestjo v srcu, da ga ljubi tako plemenita in ljubka devojka in še s slajšo mislijo, da bode skoraj njegova žena, je korakal Stanko Končnik p<> poti, ki je vodila mimo kapelice skozi temni gozd. V vasici onkraj gozda ga je čakala njegova mamica, revne udova. Stanko je bil sin ubožnih starišev, vendar je spod-rinil vse snubače, ki so se zanašali na hčerko premožnega Velama. Stanku ni bi lo za bogastvo, pač pa je ljubil plemenito jn ponižno deklico iz celega srca. Ravno-
tako bi jo rad imel, če bi bila naubožnejše dekle v vasi. Teko je tudi povedal Jeri-činemu očetu Velamu. Oče Velam se je nekoliko začudil, vendar je že davno rad imel Stanka. Zato je tudi danes, ko je Stanko očitno vprašal, če mu da Jerico za ženo. drage volje rekel "da". Zelo je bil vesel, da je osrečil ljubljenega otroka — Jerico, ki je žarečih lic, po katerih so tekle solze veselja, poljubila očetu roko. Saj je hotel svojo edinko videti srečno. In boljšega zeta bi si ne mogel želeti, kakor je Stanko, dasi ne bo prinesel k hiši nobene dote. Bil je ne le samo zal mladenič, temveč, kar je veliko več vredno, dober, pošten, pobožen in prijazen s vsakim.
Zelo je spoštoval in ljubil svojo bolehno mamico, ji z otroško ljubeznijo stregel in skrbel za njo. Daleč na okrog so matere svojim nepokornim in razposajenim sinovom stavile njega za vzgled.
Zaročenca ob slovesu i\ista čula pritajenega smeha iz bljižine. Vendar je bilo Jerici nekako težko pri srcu in neka čudna lutnja se je polaščala njenega srca.
"Ko bi le bil že doma", je vdihnila in na vso srečo je v tej tajni slutnji pozabila.
Med tem je korakal Stanko veselega srca in s tisoči načrtov za bodočnost skozi gozd.Veselil se je, kako bode materi pripovedoval o svoji sreči, o prijaznosti očeta Velama in o Velamovki, bodoči tašči, kako ga je materinsko objela, ko se je poslavljal. Prav nič ni bila ponosna, kakor je mislil. Oh, kaj vse še bode povedal o svoji Jerici!
Vdova Končnikova je Stanka večkrat svarila, naj si izbije iz glave Jerico, ker je brezumno misliti, da bi jo kdaj dobil za ženo.
"Mi smo revni, dragi Stanko", je dejala", Velamovi so pa bogati. Bogatini in reveži težko kedaj pridejo skupaj. Tudi če bi Jerico dobil, ali hi ti pozneje morda ne očtali, da si se vrinil kot berač do polne s!"de? Izbi j si to miselj iz glave, dragi moj, in bolje bode za te!"
(Dalje prih.)
"Ave maria"
69
• »1» •
(Jib
m
y—r.
m
• »T« •
• »1» •
cA? m-
MS
• »T* •
Iz Slovenskih Naselbin.
V	New Yorku smo imeli zadnjo nedeljo, v januarju in prvo tega meseca v cerkveni dvorani "fair" v korist slovenske cerkve Sv. Cirila in Metoda. Udeležba je bila povoljna in je bilo čistega dobička blizu $800.00. Vsa čast dobrim slovenskim new-yorčanom ! Malo jih je sicer, ki store kaj za cerkev, so pa zato požrtvovalnejši.
-o-
V	Bridgeportu, Conn, so imeli od 28. do 30 januarja 40 urno pobožnost, ki jo je vodil naš urednik i. g. Kazimir Za-krajšek. Spovedovati so pomagali čč. gg. Anselm Murn iz So. Bethlehema, Irenej
, Petriček iz New Yorka, A. Komara In P. Panek iz Bridgeporta.
-o-
Springfield, 111. — Umrl je Jožef Zupančič, naš dolgoletni naročnik in izvrsten katoliški mož. Družini Zupančič nase iskreno sožalje ! Blagega pokojnika priporočamo v molitev vsem svojim naročnikom. Naj v miru počiva.
Willard, Wis. — Naš oglas v drugi številki Ave Maria ni bil brez koristi. Wil-'ardčanje so dobili slovenskega duhovnika v osebi Rev. A. Kastigarja. Dal Bog K. župniku vstrajnost in potrpežljivost, da bj v vstrajal na svojem težkem in Požrtvovalnem stališču. Bog blagoslovi! --o-
Sv. misijon so imeli v So. Bethlehemu, 'a., od 4. do 13. t, 111. Vkljub hudi zimi in slabemu vremenu, je bila celi čas zelo Vt'lika udeležba. Misijon je vodil Rev. Ka-*<mir Zakrajšek.
-o--
V	New Duluth, Minn, se naši rojaki krepko gibljejo, Vedno bolj spoznavajo Neumnost rdečkarije in uvidevajo, kako * Jih možje alia Kristan, Konda, Zavrtnik
et tutti cjuanti za nos vlečejo. Krepko so se oprijeli svojega duhovnega pastirja Rev. A. Pjrnata. Sedaj zbirajo za župniš-če, katero nameravajo postaviti spomladi. To vest smo vzeli iz rdečkarskih listov. Tu tudi čitamo krasno spričevalo o g. župniku, ki se tako žrtvuje za svoje rojake: — "je tako reven in nič nima, še za hrano in stanovanje morajo plačevati": — Rojaki, sedaj poglejte rdeče voditelje v Chicagi, kako lepo in komod pijejo in se zabavajo za denar, katerega so prigoljufali iz pred ust ubogega slovenskega Gelavca. Kdo je večji prijatelj delavca ali tisti, ki živi "revno in nič nima", samo za to, da se žrtvuje za svoje prepričanje in za svoje ljudstvo, ali tisti, ki se iz svojega prepričanja komodno živi in slepi svoje ljudstvo?
V Rev. J. Černata se besno zaganjajo rdečkarji. Ha, ha, ha! Ali sem vam mora g. .Cerne smejati, da vas je tako v živo zadel, Pravite: svoboda, svoboda! Kaj pa g. Cerne hoče drugega, kot slobodo?Ali ni to edino pravo svobodomiseljstvo, da pomc-če vun iz katol. Jednote vse one, ki nočejo biti katoličani "iz svobodne volje", da ne bodo siljeni vršiti nekaj, česar nočejo? O11 je za to bil izvoljen, da pazi, da se društvena pravila izpolnujejo. Ker pa je svobodoljuben in noče nikogar k temu siliti, vas je pa lepo na "svobodo" postavil. Živijo g. Cerne!
-o-
Čuden odgovor. Rdečkarji vprašujejo g. Cerneta iz Sheboygan, Wis., zakaj hoče šolo in odgovarjajo: "Zato ker sovraži delavce, sovraži izobrazbo ...,.." Ali ste že 'culi večjo neumnost,? Kedaj je . še kedo šolo zidal zato, ker sovraži "izobrazbo"?
7 o
"AVE MARIA
V imeniku slovenskih duhovnikov v Koledarju Ave Maria za leto 1917 s*-* bili izpuščeni sledeči gospodje:
Rev. John Blažič, Leckrone, Pa., slovaški župnik župnije Naše Gospe od vedne pomoči.
Rev. Vincenc Božja, Morgan, Minn., cerkev Sv. Mihaela.
Rev. John Judnič, Leadville, Colo., slovenski župnik cerkve sv. Jožefa, 424 W. 2nd Street.
Rev. Alojzij Kastigar, Willard, Wis.
Rev. Knafelc, bolan v Colorado Springs, Colo.
Rev. John Novak, Lead, So. Dakota.
Rev. J. C. Smoley, Superior, Wis., slovaški župnik cerkve sv. Cirila in Metoda.
Vsi ti čč. gg. naj nam blagovole oprostiti to našo pomoto, da smo jih izpustili Pri tiskanju statistike je najtežavnejše, ker treba tolike pozornosti, pa se še vendar urinejo neljube pomote. — Rev. J. L. Zaplotniku se iskreno zahvaljujemo, da nas je blagovolil opozoriti na to. — A-ko je kdo našel še kako drugo pomoto, bodisi v imeniku duhovnikov, ali župnij, kakor tudi v imeniku slovenskih naselbin, naj nam blagovoli sporočiti, da bodemo drugo leto bolje vse uredili. Nam je le na tem ležeče, da bode Koledar od leta do leta lepši in popolnejši. Zato smo za vsak nasvet in za vsako pomoč zelo hvaležni vsakemu!
-o-
Kolumbovi vitezi .v Calumetu, Mich, so imeli dne 28. januarja veliko slovesnost. Nad petsto vitezov se je udeležilo slovesne sv. maše v slovenski cerkvi, katero je daroval Rev. L. F. Klobčič. G. župniku in rojakom, moramo častitati, da so si vitezi izbrali ravno slovensko cerkev, ki je ena najlepših v celem Calumetu.
-o—---
Listnica uredništva: Mrs. M. Ulasich. Ker smo že v zadnji številki v Malem Ave Maria poročali o tej zabavi, oprostite, da se Vam lepo zahvalimo za dopis, a ga ne moremo priobčiti, ker nam silno manjka prostora. Materinemu društvu pa kličemo: "Krepko naprej!"
Rev. Anton Sojar, slovenski župnik v Chicago, 111. je obolel, da je moral v bolnišnico. Zdravje se mu že povrača. Želimo blagemu gospodu skorajšnjo popolno zdravje!
——o-
V Gilbertu in v Chicago so pretečeni mesec z dobrim vspehom igrali igro "Prisegam". Povsod so bili igralci na svojem mestu, in rešili uloge tako izhorno, da jih občinstvo kar ni moglo prehvaliti.
-o-
Celoletni račun cerkve sv. Jožefa v Jo-liet, 111. za 1916 je znašal skupnih dohodkov: $21,783.22. Stroškov: $15,929.12. Torej je bilo preostanka $5,854.10.
Skupni cerkveni dolg je znašal dne 31. dec. 1916: $97,500.00, kar pa ni veliko, če se pomisli kako krasno cerkev imajo, nove šolo in župnišče. Jolietska slovenska župnija je ena najbolj urejenih slovenskih župnij v Ameriki. Velika zastopnost vlada med župljani. Gospod župnik in kapelan sta zelo prilji hijena med farani. Živijo Jo-liet!
--o-
"Svobodno zidarstvo", ali bolje "pro-stozidarstvo" — "free masons", kakor so "Odd Fellows" in drugi, je silno važno za slovenskega delavca. Rdečkarji ga silno hvalijo! — Pravijo, da bodo ves svet spreobrnili in uničili sv. Cerkev. Tudi hvalijo njih humaniteto, koliko store dobrega za človeški rod. Humanitarnost prostozidarska? — Ali jo hočete proučavati? — Kdo je neposreden povzročitelj evropej-skega klanja? "Človekoljubni prostozidarji". Kdo neprenehoma povzroča težave in prepire po celem svetu? "Človekoljubni prostozidarji". — Kdo je kriv klanja v Mexico? — "človekoljubni prostozidarji." — Da! Pritrdimo tem člankam, da res spadajo v to organizacijo cesarji in kralji in predsedniki, da je ta organizacija najmočnejša 11a svetu,da vse vodi z nevidno svojo močjo. Da, to je res. To vsi vemo. — Zato pa je tako na svetu. Posebno se je pa ta "človekoljubnost" pokazala ob francoski prekuciji.
Gilotina je edino pravo znamenje za prostozidarstvo!

Pismo Slovenskega duhovnika, katero nas je ?elo razveselilo in je vredno, da ga objavimo: ./	i
Priložim $15:60 za dosmrtno naročnino. List je potreben za Slovence v Ameriki in more veliko dobrega storiti. Njegova poljudno-slovenska strogo katoliško vsebina mi je Všeč. — Bog daj močno z\ ezo slovenskih Amerikancev! Pred vsem naj se pa res združi — recimo — vsaj deset na slovenskih župnijah delujočih duhovnikov ; slovenski katoliški listi naj se pa po nepotrebnem ne lasajo za malenkosti. Svojo misel za združen program sem o-znanil na kratko v 25-letni izdaji "Am. Slov."
Rev. M. Savs.
-o--
Kansas City, Kans. — Veseli smo lahko, ko vidimo, ko'.iko so naši ljubi Slovenci darovali cerkvi pretečeno leto, na kar smo lahko ponosni. V lanskem letu je imela župnija velik finančni napredek. K temu je pripomogel največ jesenski fair, pri katerem je bilo čistega dobička $1780.63. Razven tega so nam naša dična društva tudi priskočila na pomoč, kakor na primer Društvo sv. Veronike, K. S. K. J. je cerkveni prejšnji dolg odpustilo $400.00; ravno tako društvo Sv. Jurija, J. S. K. |. je odpustilo dolg $100.00. Društvo Triglav ji' odpustilo $50.00, Materino društvo je tudi pomagalo za eno ali drugo stvar pri oltarjih, za masno obleko itd. v znesku $72.65. Naj jim Bog stoterno povrne s svojim blagoslovom. Kakor župnija, tako tudi 37 otrok pohaja več v šolo od lanskega leta. Vseh šolskih otrok je sedaj 105. t c. sestre reda sv. Frančiška iz. Maribora so naše učiteljice, katere skrbno učijo zraven slovenščine vse predmete, kakor v amerikanskih ljudskih šolah. Dal Rog, da bi tako napredovali vsako leto. Kes lep korak za napredek župnije se je storil v pretečenem letu. Izplačalo se je velik del cerkvenega dolga, zraven tega seje popravljalo pri šolskih, cerkvenih in drugih poslopjih. Nekaj nove oprave in pohištva se je nakupilo itd. kar tudi stane denar, ne da še omenimo obresti, katere se je plačalo, ki znašajo $432.87.
Cerkvenega dolga je še $7,225.00. To je malenkostna svota v primeri s cerkvenim svetom, ki se dandanes ceni čez $20,000.00. Vse to se je storilo v kratki dobi osmih let. Le pogumno naprej, dokler si ne zgradite krasno novo svetišče, katero vam je potrebno že sedaj, ko je sedanja cerkvica premajhna.
-o-
Rdečkarji in brezverci so lahko ponosni na svojega patrona Caranzo, predsednika v Meksiki. Kako so nestrpni taki le tički in kako razumejo svobodomiselnost in prostost, so pokazali njih Meksikanski bratje. Novo ustavo države so naredili. Tu je sedaj določeno, da se vse cerkveno premoženje pokrade, da noben red ne more imeti kakega premoženja v državi, vsi dobrodelni zavodi, katere so sezidali redovniki, so sedaj državna last in v prihodnje noben red ne sme več imeti takih -za-vodov. Duhovnikom je prepovedano hoditi v javne šole. Krščanski nauk smejo učiti samo v višjih razredih zasebnih šol, ki pa ne smejo biti v rokah redovnikov in duhovnikov, ki bodo strogo nadzorovane. 1 )ržava bode strogo nadzirala vse cerkve in vse, kar se v njih pridiga, vrši, oznanja in uči. — Lepa svoboda!
Naši rdečkarji obetajo v svojih listih zlata nebesa na svetu, ako se dosežejo take le postave zoper sv. Cerkev. No, sedaj imajo priložnost prav bljizu občudovati ta "zlata nebesa", ali bo res sedaj Meksiki napočila nova doba sreče, ko so vklenili katoliško cerkev v okove sužnosti! Rojaki, zasledujte sedaj poročila iz Meksike. l'o jako zanimivo!
Sicer pa, Caranza in vsi njegovi bratci bodo padli v grob. Za njim ne bo ostalo drugega, kakor ime in sramota preganjalca nedolžnih ljudi, ki 11111 niso ničesar ža-lega storili. Katoliška cerkev v Mexico bo pa ostala, se očistila v ognju preganjanja in iz boja prišla slavna in zmagovita, kakor še nikdar prej ni bila.
-o-
ZAHVALA.
V čast Žalostni Materi božji za vsliša-110 molitev za zdravje.
NA NOVI POTI.
Nežika Tomec.
Pot nov se pred mano v življenje
odprl je---s trnjem postlan !
Naj grem li naprej? O, da! kar junaško! Saj mati z mano gre v nov stan.
Kako mi prestrašeno bilo
je pri odločitvi srce! Pa, nade vse svoje sem trdno postavila, Mati, na Te !
Takrat pa spoznala sem jasno
presrečna čutila srca za dekle slabotno, če srečna Marijo za Mater ima.
O, dekle slovensko, o čuj me!
Sem k Materi pridi z menoj! Tu varna boš! Tukaj presrečna! Le tu se nikogar ne boj!
I)a! Vem, da ta pot ne ho težka,
Marija, vsaj- tvoja seinMlči! Naj pride karkoli: Zinir na Te imela bom vprte oči.
SKA ŽENA
Sv Monika zgled krščanskim materam.
P. B. S. O. F. M.
II. Poglavje.
Nedolžno je preživela sv. Monika svojo mladost. Utrjena v čednostih je stopila v zakonski stan v svojem 22. letu. Nova doba je nastopila v njenem življenju. Rečem lahko: doba nedopovedljivega trpljenja, da pravega mučeništva. Zasnubil jo je ugleden ženin. Patricij po imenu. Bil je uradnik v mestu Tagoste in po veri pogan. Čudovita so pota božje previdnosti ! Tako sveta katoliška devica, katera bi brezdvomno sledila stopinjam sv. Neže in Agate — pa poročena s poganom! Zakaj ne s katoliškim mladeničem, ki bi bil
vreden njenega srca? Nerazumljivo je, da so njeni dobri katoliški stariši privolili v tak zakon. To se more razlagati le s stališča goreče in žive vere, katera je prešinjala tedanje kristijane. Oni so hrepeneli, da pridobe pravi veri čimveč poganov.
Tako so tudi druge sv. žene pridobile edinozveličavni katoliški veri svoje poganske može kot sv. Cecilija, sv. Klotil-da in druge, Monika se je uklonila volji svojih starišev, spoznavši v njej voljo božjo, ter se poročila s poganskim Pa-tricijem. Njen trden sklep je bil, da pripelje k Bogu, naj velja kar hoče, svojega moža.
Kmalu ji' pokazal, kaj da je. Monika je dobila za moža strastnega pogana, vdanega grozni jezi; posebno bridko ji je pa bilo, da se ni zmenil za zakonsko zvestobo. Toda vedela je, da je moč žene v njeni ljubeznivosti, ponižnosti, potrpežljivosti in pobožnosti. Ni mu govorila o katoliški v»*ri in lijeni lepoti', ampak kazala mu je lepoto krščanske vere s svojim življenjem. Njegovo nezvestobo in jezo je prenašala tiho in mirno, potrpežljivo in
udano. Kedar se mu je polegla jeza mu je	kaže, kdo je Bog, kakšne so njegove po-
krotko razložila svoje ravnanje. Tako je	polnosti in lastnosti, kot pravičnost in
spoznal svoje napake in jo začel spošt«-	svetost, vsemogočnost in modrost, ljube-
vati. Včasih so prišle k Moniki druge že-	zen in vsmiljenje. Vera ji kaže kako smo
ne, pa so tožile nad svojimi možmi, kak-	vsi odvisni od Boga, kakšne dolžnosti i-
šni da so. Ona jim je vselej rekla, da so	mamo do Njega, kaj je naš namen in
same krive, ako možje ž njimi neljubez-	kakšni so pomočki, da ga dosežemo. Vera
nivo ravnajo.	pove ženi, kakšne dolžnosti ima do moža,
Priporočala jim je krotkost in ljubezni-	do otrok, do služabnikov,
vo ter spoštljivo vedenje do svojih mož.	Sv. vera ji da še več. Ona ji ne pokaže
in katere so ubogale njene nasvete, so	samo vsega tega, kar ima storiti, t.mveč
se dobro počutile.	sv. vera ji da'tudi moč, da more svoje
Moniki je prizadevala bridke ure in	dolžnosti stanovitno spolnovati in se va-
dneve tudi njena poganska tašča. Pa tu-	diti v čednostih. Sv. Vera jo uči sklepati
di njo je pridobila Monika s svojim krot-	.roke v zaupni in pobožni molitvi in kedar
kim, ljubeznivim in spoštljivim vedenjem	povzdigne svoje srce k Bogu, prejme vse-
Prisrčna mejsebojna prijaznost je bilo	lej milost in moč od Njega, da more pre-
plačilo njenega zatajevanja.	magati vse ovire, io zadržujejo na po«
Kako je zmagovala divjo naravo svo-	čednosti in v zvrševanju svojih dolžnosti,
jega moža sv. Monika popisuje njen sin	Sv. Vera ji nudi nebeške milosti, kedar se
Avguštin ko pravi: "Vsak dan je posta-	približa k mizi Gospodovi; kajti ni za-,
jala lepša v njegovih očeh ; kajti njena le-	stonj rekej Zveličar: "Kdor je moje meso
pota je izvirala iz njenih čednosti, zato	in pije mojo kri, ima večno življenje in
je rastlo tudi njegovo spoštovanje ljube-	jaz ga bom obudil poslednji dan." 7.ena
zen in občudovanje do nje." Seveda Pa-	torej ki je verna, postaja vedno svetejša,
tricij je bil še daleč od prave vere in po-	ker jo razsvetluje sv. vera in k čednosti
polnega življenja. Treba je bilo veliko	napeljuje. Ako pa žena ni verna in ne
let ptedno je trud Monike pokazal sa-	odpre svojega srca luči in milosti božjega
dove. Treba je bilo solz in bridkih žrtev,	zveličarja, potem ostane slepa, mrzla, o-
Monika je v molitvi iskala moč, v molitvi	trpnjena; ona ohrani v sebi greh, kal
je spoznala kako se duše pridobivajo za	večnega pogubljenja.
Boga. Njena živa, trdna vera združena z	Sv. vera ižpodbuja krščansko ženo, da neupogljivim zaupanjem v Boga jo je • po dolžnosti skrbi za svoje. Ona ve, da
storila neomahljivo v vseh viharjih, ko so	je dolžrta za svoje skrbeti, ker bo morala
prihrumeli nad njo. '	dati enkrat ža nje odgovor. Ona ceni ne-
Kako lepo piše sin sv. Monike sv. Av-	umrjoče duše svojih, ve da so v nevarno-
guštin o moči in dragocenosti katoliške	*ti se večno pogubiti, ako ne služijo Bo-
vere: "Ni večjega bogastva, ne dražjega	gi>- Zato se prizadeva, da jih navaja h zaklada, ne večje časti na svetu, kakor je ' krščanskemu življenju z besedo in de-
katoliška vera. Ona rešuje grešnike, raz-	janjem.
svetljuje na duši slepe, slabe krepca, ver-	Kolik je torej božji blagoslov, ki ga
ne opravičuje, pravične še bolj pravične	razširja nad svojo družino krščansKa že-
dela in jih vodi k angeljem v posest ne-	na!
beške dedščine." Da, sv. vera je velika	|>;v sv. Vera osrečuje slednjič tudi krS-
dobrota, katero moramo skrbno varovati,	-;msk() jeno> kcr jj.^ajsuje ,njene križe
da je ohranimo sami, da jo ohranijo nam	... ... ...
, . _ ,. , .. ....	in jo tolaži s svojimi nauki m milostmi,
izročeni. To velja posebno krscanski zeni	' v .
in materi, ki je nekaka duhovnicah svftji	°sn'CM^ n/(;n" sr<*- ker spominja na
družini. Ona predvsem se mora zavedati	previdnost in večno plačilo. Ona jo
kolike važnosti je sv. vera.	pelje pred križ ali tabernakelj, kjer kliče
Vera posvečuje krščansko ženo, ker ji	Zveličar vsem trpečim: "Pridite k meni
vsi, ki se trudite in ste obteženi in jaz vas bom pokrepčal ?
Sv. vera osrečuje krščansko ženo, ker ji da je mir in veselje. Veselje ji deli, ker občuje v pobožni molitvi z Rogom, ker ga prejema v sv. zakramentu. Pri tem občuti včasih notranjo sladkost in veselje, ki preseže vse svetno veselje. Daje ji veselje v obilni meri, ko spolnuje svoje dolžnosti in se dan na dan požrtvovalno zanje -laruje.
Kako v časti je ona v svoji družini: pri možu, otrocih in služabnikih. To veselje
napolnuje njeno srce z mirom in srečo. Tako Veselje, mir in srečo je vživala sv. Monika v svoji družini, ko jo je s svojim trudom pridobila za Boga.
Tako srečna boš tudi ti krščanska mati, ako boš cenila sv. vero in po njej živela, ter tako svetila svojim domafjm z lepim zgledom in jih tudi pridobila za Boga in nebesa.
Zato pravi po pravici nek krščanski pi-satlj: Dajte mi dobre verne matere in rešil bom svet pogube.. ,-v	B. S.
KOLIKO JE VREDNA DUŠA?
V neki vasici na Francoskem je živela revna vdova s sinčkom-edinčkom. Ravnokar je malček izpolnil šesto leto. Rada bi mu bila blaga mati preskrbela najboljšo vzgojo. Toda revica ni imela nikakoršne-ga premoženja. Pelje ga zato v bližnji zavod, ker je slišala, da dobe revni otroci šolske potrebščine, poleg tega tudi vso obleko brezplačno.
Ravno je zavel zimski veter nad naravo, ko je prestopil mali Srčko prvikrat šolski prag. Nepopisno veselje je tedaj napolnjevalo njegovo nedolžno dušo. Mati ga je pa s toplimi besedami priporočila gospodu nadzorovatelju — potem se vrne z zlatili nadami na svoj dom. Minulo je teden dni, odkar je bival mali učenč<;k v zavodu. Toda materina ljubezen in skrb ni dopustila, da ga ne bi iznova obiskala. Vsa vesela pohiti nekega dne tja ter pokliče svojega sina. Ta ji ves vesel pribiti nasproti, kazaje ji novo obutev, tako krasno in fino, od kakoršne niti sinko, niti mati še sanjala nista, ki mu jo je podaril vodja ondotne šole. Ko pa mati še dalje gleda otroku v obraz, zapazi žal sumljive kretnje, predrzno vedenje — to je bila zanjo res prebridka prevara. Niti blagih potez ne zapazi več na njegovem, še pred kratkim nedolžnem obrazu' — na obrazku, na katerem se je prej zrcalilo notranje veselje. Žalostno presenečena vpraša sedaj gospoda načelnika, kaj to pomeni. Toda ta je govoril trpke besede, namreč: "Naša vzgoja je modern« vzgoja
in kot'taka izključuje vsie'Vjersko mišljenje in življenje." "Tako,'-'zavrne revica mati, "jaz pa želim, da se mflj otrok vzgoji za Boga, za nebesa. Zato lepa hvala za vašo človekoljubnost in vljudnost. E-na duša je več vredna, ne le kot najfinejša obutev — marveč več, kot vse bogastvo sveta, več, nego ves svet . . ."
Mati in sinček se nato*odpravita odtod. 1'ri slovesu je moral malček sezuti obutev, dasiravno je bila zima in je pod nogami škripalo prehudega mraza. A ljubeča mati pritisne svojega ljubljenčka na svoje srce in hiti ž njim v svoje borno stanovanje poluglasno mu šepetaje : "O-trok moj, tvoja duša je več vredna -koi najfinejša obutev."
PREIZKUŠNJA POKORŠČINE.
Leovvigild, gotski kralj je bil arijanec. Imel je sina, Herinenegilda, ki je dorastel v mladeniča, prestopil v katoliško C erkev. Zaraditega ga je vrgel oče v ječo, češ i/ ljubezni do prostosti bo Ilermenegild vse storil, tudi katoliški veri se bo odpovedal. Toda čakal je zastonj. Sin je nosil vezi z največjim veseljem iz ljubezni do Kristusa.
Čez nekaj časa je sporočil kralj sinu: "Prostost in življenje, čast in vladarstvo, vse dobiš, če zatajiš katoliško vero."
Toda 1 lermenegild mu je odgovoril-"Rad se odrečem življenju in prostost in tudi tvoji milosti in ljubezni, ako mo ram to odkupiti s ceno svete vere."
Na ta odgovor je bil obglavljen.
MATI, KAKO PA TI?
k.
ATI! O, sladka beseda za vsako človeško srce! —
V svojem življenju si našel že veliko src, ki so te ljubila, ti bila udana in zvesta! Ali si pa morda našel še eno materino srce?
Ne! Imej sto in sto prijateljev, mater f.i pa imel samo eno — svojo — sedaj morda že — ranjko mater.
Kaj čuda, da čujemo večkrat starejšega človeka, ki je že veliko, veliko poskusil na svetu, da po vseh težavah in prijetnostih, vseh radostih in prevarah življenja, tako rad vsklikne: "O, mati! Po kolenih bi šel milje daleč, samo da bi videl vsaj vašo senco!" Kaj čuda, da joka pesnik:
"O, mati! Cuj! Kar tebe ni na svetu,
ves svet odveč je žalostnemu srcu...!
Toda zakaj nam je naša mati tako mila in draga? Zakaj nam že samo spomin nanjo osladi grenke ure življenja? Zakaj otrok v nesreči že samo na materinem grobi' najde tolažbo?
Ne toliko radi tega, ker nam je dala življenje! Ne toliko, ker nas je v naših o-troških letih pestovala in se mučila z nami.... Ne!
Njena ljubezen! — Materina ljubezen, materino srce je oni čar, ki nam obdaja spomin nanjo, ki naše srce tako ozko spaja z njenim, ki nam dela že sam spomin na njo tako sladek in tolažljiv.
O, ali je bila kaka noč njeni ljubezni do nas predolga, pretemna, prestrašna,
da bi je jne bila prečula pri naši zibelki? Ali ji niso dostikrat v težavah grenke solze silile iz oči, pa nam je vendar tako sladko in ljubko zapela pesmico uspavanko pri naši posteljici?
Ali je i>ila njena potrpežljivost z našimi napakami in slabostmi, kdaj izčrpana? Ali niso bile njene mile oči polne solza, ko smo ji potisnili s svojo nepokorščino palifo v roke, in nas je morala kaz-njevati? Ali niso udarci po nas njeno srce bolj občutno zadeli, kakor pa naše telo? Ali nam ni tako rada naredila kako veselje? "Ali ni sebi pritrgala in nam dala; in ko jt videla, da nam je s tem veselje naredila, ali ni zarilo njeno materino oko veselja in radosti?
Ko smo bili starejši, v neumnih letih, kako koprneče nas je vedno pričakovala zvečer, ali kadar smo kam odšli, kedaj se bomo povrnli k nji, k svoji materi, da bi nas imela poleg sebe? Bili smo z njo o-sorni, ali nam ni na to osornost odgovarjala z materino ljubeznjivostjo in milo-bo? Ali ni šla jokaje za nami, ako je nismo hoteli poslušati in ne ubogati njenih naukov?
In nje krasni vzgled! Ali nam ni vse to še živo pred očmi, če jo tudi že dolgo, dolgo krije črna zemlja? Njena potrpežljivost, njena ljubezen, njena vera, njena pobožnost, vse lepe poteze njenega plemenitega značaja, ali nam ni vse to še živo pred očmi, da se nam zdi, da je še sedaj pri nas, prav tu poleg mene! Kaj čuda, da celo kak pokvarjenec ne more drugače, kakor reči: "Kar me je mfoja ljuba mati naučila, tega ne bodein nikdar pozabil !"

Da, sveta je oseba mifltetina za vsako človeško srce! Svet je spomin na njo) In blagor mu, kdor je imel tako mater v svoji mladosti, da mu je spomin na njo ne-omadeževan!	,
Toda ali pa ima vsak človek tako, mislim, dobro mater? Mater, ki mu stoji pred očmi v celem življenju kot uzor, katerega mora in sme posnemati?
O, ko bi bil vsak človek tako srečen!
Toda sv. Oče Pij IX. je nekoč zaklical: "Dajte mi doorih mater in ves svet vam bom prenovil!"
Da, da je danes tako med nami, je'zato tako, ker nam manjka dobrih mater.
Sveta je oseba matere' za vsakega o-troka. Toda koliko mater oskrunja in u-maže to svojo svetost z 'ne-materinskinf življenjem in z "ne-materinskim" zgledom. Ne bo svet spomin, katerega si bode taka mati zapustila pri svojih otroči-čih, temveč proklet! S sramoto in gnju-som se je bodo spominjali otročiči! Kletev otrok bo šla za njo v grob! Smrad pohujšanja je pustila za seboj na svoji krvi, v svojih otrocih, ko je sama legla za vedno v hladni grob. Prišel bo v njeni rodovini rod za rodom in bode zopet izginjal, toda vsi bodo nosili na sebi pečat prokletstva slabe matere, slabe stare matere, slabe babice....
Zato, kako boli srce, pravega rodoljuba, ko gre po slovenskih naselbinah, po slovenskih hišah po Ameriki m srečuje toliko "ne-materinskih" mater, ki so ne blagoslov, ne sreča svojih otročičev, temveč njih največja nesreča, največje gorje, največje prokletstvo!
Slovenska mati, samo pomisli!
Taka slovenska žena je mati svojega ■troka, vendar pa. obenem njegevo največje prokletstvo! In zakaj? Ali ji je mar vzgojil otroka? Ali ji je mar sreča njegova? Ali misli na to, kakšno bode dete, ko bode odrastlo? Kako bode živelo? Kako umrlo? Da, ali ji je mar detice, kateremu je dala življenje, ki poleg nje nima . nikogar več na božjem svetu, ki bi mu mogel nadomestiti to, kar ona zane- , marja?
In vendar! Več ji je za par dolarjev, da si jih v kraju brez cerkve in šole pri-luži, kakor pa za časno in večno srečo svojega otroka.
G'... je takim brezsrčnim materam!
O, koliko nesrečnih, pokvarjenih slovet. skill mladeničev in deklet bo kmalu po Ameriki, ki bodo polnili anierikanske Solnišhice, norišnice, ječe in morda — •lel.l.ične stole. Vsi ti pa bodo dvigali / Svoji nesreči svojo pest in preklinjali povzročitelje njih nezmerne nesreče — -■vije slabe slovenske matere!
Mati, tudi tebe?
Poglej svoje detice v svojem naročju! Kako te ljubko boža in poljubujel Kako se ti milo smehlja! To detice, ta tvoj o-tročiček pa naj te enkrat preklinja? — tebe? svojo mater? — kot povzročiteljico njegove nesreče? ---
I>a, to se bode gotovo zgodilo, ako bo-deš ti slaba mati, da ti bode denar več, nemarnost več, bordarji več — kakor pa lastno dete.
Ne tisti, ki pravi Gospod, Gospod, pojde v nebeško kraljestvo, temveč vsakdo,
ki stori voljo mojega Očeta, ki je v nebesih.
♦ * *
Kalif Hassan je bil silno lakomen na zlato in srebro. Nakopičil si je nezmerne zaklade zlata in srebra v svoji palači. Ko je umrl 1. 742 v Rasfa je zapustil 700 velikih zabojev zlata in srebra in veliko zalogo dragocenih oblačil. Toda komaj je zatisnil svoje oči, bila je njegova palača oropana in okradena. Ko so hoteli pokopati njegovo mrtvo telo, niti koščeka platna ni ostalo v palači, da bi bili vanj zavili mrtvo truplo. — Kako nespameten je pač človek, ki prodaja za zlato in srebro svojo dušo in svojega Boga. Kaj 11111 bode ostalo?