Zastrupitev podtalnice — k večji skrbi za okolje Zastrupitev podtalnice v Krškem lek naš odnos do okolja. Svetovna zdravstvena organizacija definira zdravje kot stanje telesne, socialne in duševne blaginje, ne pa samo kot odsotnost bolezni. Definicija socialnega zdravja (Kopenha-gen, 1964) opredeljuje socialno zdravje kot skupek pravic, med njimi tudi pravico do zdravega okolja. Zastrupitev podtalnice nas opozarja, daje nekaj hudo narobe v našem odnosu do okolja in da so količine nitratov v podtalnici resen alarm, da v tem odnosu naredimo takojšen preobrat. Izmerjene količine nitratov, ki se gibljejo med 8,4 mg/l na Bregah in 13,8 pri Leskov-cu so še vedno pod koncentracijami, ki jih dopušča Pravilnik o higienski neoporečnosti pitne vode (Uradni list SFRJ, 33/87, str. 871) za izredne razmere. Dovoljena količina za izredne razmere je 1S mg/l za nitrate in 0,05 mg/l za nitrite. Za normalne razmere je dovoljena količina 10 mg/l za nitrate in 0,005 mg/1 za nitrite. Iz povedanega je razvidno, da so izmerjene količine med vrednostjo, ki je dovoljena za normalne razmere, in tisto za izredne razmere (10-15 mg/l), da neposredne nevarnosti za zdravje ni. Enako velja za najbolj ogroženo populacijo dojenčkov, pri katerih nastopi ogroženost, če so količine nad 20 mg/1. Koncentracije, ki povzročijo smrt, so tisočkrat višje. Gotovo pa je tudi sedanje stanje podtalnice na Krškem polju resen alarm, kajti narava ne more in ne sme postati naše smetišče, ampak smo dolžni našim zanamcem omogočiti, da bodo živeli v takšnem okolju, kakršnega smo mi sprejeli, še preden smo ga začeli tako neusmiljeno uničevati. Sedanja zvišana količina nitratov — ne nitritov — ne more povzročiti okvar zdravja, opozarja pa nas, da moramo svoj odnos do okolja bistveno spremeniti. Ugotoviti moramo, kaj vse odlagamo med smetmi in odpadki, s čim gnojimo, kaj prevažamo po prometnicah čez Krško polje... Skratka: moramo se začeti zavedati, da narava ni večna in neskončna, da zahteva podrejanje in da lahko silovito kaznuje vsako nesmotrnost Bojazen, da so zvišane količine nitratov posledica obratovanja farme na Pristavi, je nam ponovno postavlja v razmis- neutemeljena; ugotovljeno je, da podzemeljski tokovi vode to onemogočajo, saj niso usmerjeni k črpališču za vodo, temveč proč od njega. Vsekakor pa ostaja resno opozorilo in naloga, ki jo je treba dokončati, to, da ugotovimo, koliko je prodaja umetnih gnojil upadla in koliko ter kje se po površinah Krškega polja poliva gnojevka, saj trenutno ni niti Nitrati se resorbirajo preko prebavil, delujejo na periferno ožilje tako, da ga širijo. To njihovo lastnost izkoriščamo pri zdravljenju bolezni srca in ožilja v zdravilih, kot sta npr. nitroglicerin za lajšanje napadov srčne angine in isosorb retard za boljšo prekrvavitev srčne mišice. Pri večjih koncentracijah se vežejo na krvno barvilo hemoglobin in onemogočajo prenos kisika Presnova poteka tako, da se del nitritov (okoli tretjina) izloča v obliki nitritovih ionov, ostalo pa se presnavlja v amoniak in se izloča z urinom. Organski nitratni estri se presnav-Ijajo v jetrih. Znaki zastrupitve nastanejo prijemanju večjih količin Pri koncentraciji nad 20 mg/l se lahko pokažejo pri dojenčkih. Prvi znaki so: glavobol, vrtoglavica, slabost, bruhanje, rdeča koža, ki kasneje zaradi methemoglobinemije postane modrikasta. Kasneje se pojavijo še bolečine v jetrih, pospešen ali upočasnjen srčni utrip, kri v urinu, zmanjšanje količine urina, spremembe elektrolitov v telesnih tekočinah ter lažja methe-moglobinemija Terapija akutne zastrupitve (npr. zaradi zauiitja večje količine zdravil v samomorilne namene): izzivanje bruhanja, ohranjanje normalnega delovanja srca in ožilja ter dihanja. V najtežjih primerih je potrebna hemo-dializa. Foto: Črt Čargo NaS glas 9. 20. september 1 nadzora niti podatkov o tem, kako se uresničuje odlok izvršnega sveta o prepovedi gnojenja v varstvenem območju. Kot zdravstvena ustanova želimo s tem pojasnilom prispevati k pomirjanju razmer, hkrati pa izreči resno opozorilo kot nosilci splošnih prizadevanj za ohranjanje čistega okolja. Za Zdravstveni dom Krško: dr. Rudolf Ladika Stališča inšpektorata Pravilnik o higienski neoporečnosti pitne vode je bil spremenjen in sprejet leta 1987 ter objavljen v uradnem listu SFRJ, št. 33/87. Ta pravilnik je usklajen z normami Mednarodne zdravstvene organizacije (WHO) in dopušča največ 10 mg nitratov v 1 litru vode v normalnih razmerah. V izrednih razmerah — te lahko trajajo največ 7 dni — pa je dovoljena količina nitratov višja: 15 mg v litru vode. V Krškem vodovodu — črpališče Drnovo — so bile dovoljene količine nitratov prvič presežene že 29. julija. Zaradi izredno močnih padavin so pristojni organi smatrali (po posvetu z Republiškim sanitarnim inšpektoratom), da gre za izredne razmere. Zaradi močnejšega dodajanja neoporečne vode iz črpališča Brege je količina nitratov po sedmih dneh padla pod dovoljeno mejo, zato ni bilo treba ukrepati in oskrba z vodo je potekala normalno. Ko seje 5. septembra 1989 količina nitratov ponovno dvignila nad 10 mg v litru vode in ni bilo več možno smatrati, da gre za izredno stanje, je pristojna inšpekcija ukrepala ter zahtevala od DO Kostak Krško, naj zagotovi oskrbo prebivalstva z zdravo, neoporečno pitno vodo. Inšpekcija meni, da se izredno stanje ne more in ne sme ponavljati vsak mesec, in je ukrepala v skladu s predpisi, ne glede na različna mnenja raznih strok o škodljivosti nitratov za zdravje ljudi. Nekateri strokovnjaki v Sloveniji namreč menijo, da nitrati v dva- do trikrat večji količini od dovoljene v pitni vodi niso škodljivi za zdravje, vendar so pristojni organi prepričani, da bi bilo to neprimerno dokazovati na prebivalstvu Krškega polja in iz ljudi delati poskusne kunce. Po 8. septembru je količina nitratov sicer malo padla, vendar preiskave vode dne 14.9.1989 (11,0-13,6 mg nitratov na liter vode) kažejo na to, daje težko predvideti, koliko časa bo voda oporečna in koliko dni bo treba pitno vodo še voziti s cisternami. Omeniti moramo, da obvestilo uporabnikom vode, objavljeno v Našem glasu, še velja in da bodo občani o vseh spremembah, tudi o preklicu izvajanja ukrepov, obveščeni pravočasno. Načelnik medobčinskega inšpektorata občin Brežice, Krško in Sevnica: mag. Miroslav Mikeln, dipl. vet. Kako zmanjšati število žrtev, če so ceste zanič, avtomobili še slabši, vozniki pa... Samo ena družba je na svetu, kjer se ljudje obnašajo natanko in samo tako, kot bi se morali, in še tam skupina norcev izstopi iz skupinskega osrečevalnega vlaka, se poda v tveganje in izgubi glavo. To je Orvvellova družba 1984. Povsod drugod so vozniki ljudje z vsemi napakami in taki kot so (nepopolni), so čedalje težje kos zahtevam, kijih pred njih postavlja sodobni promet in življenje, ki mu ta streže. Od te domneve je krenila skupina članov občinskega Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in si mislila, da se nacionalni program »10 % manj žrtev prometa« ne bo mogel uresničiti, če bomo vztrajali samo pri človeškem faktorju, pri vzgoji in osvešča-nju udeležencev. Vzgajamo namreč ljudi, ki jih pesti eksistenčna beda in cel kup problemov, ki iz nje izhajajo, ljudi, kijih divji tempo življenja žene v samouničujočo naglico, ljudi, ki vozijo stare in nevzdrževane avtomobile po starih in nekakovostnih cestah... Če hočemo karkoli od tega spremeniti, je za to potrebna materialna opora, nekatere stvari pa bi bilo možno popraviti tudi tako, da bi tiste, ki so za določena dela plačani, pripravili do tega, da svojo dolžnost izpolnijo: cestarje, da vzdržujejo ceste in cestnoprometno signalizacijo, tovarne avtomobilov, da izdelujejo varne, varčne, zanesljive, skratka dobre avtomobile, ne pa samokolnice z motornim pogonom... Da bi morda vplivali vsaj na tisto, na kar lahko vpliva podobna komisija na občinski ravni, so pri Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Krško sredi julija letos sklicali sestanek odbora za pripravo programa »-10 %«. Udeležili so se ga res vsi ali skoraj vsi, ki bi lahko kaj prispevali s svojim delom. V razpravi so razen omenjenih problemov nanizali še nekatere: 1. Že dolgo velja načelo, da bi morali otroci v osnovni šoli opraviti izpit iz poznavanja cestnoprometnih predpisov, a zaradi pomanjkanja denarja mentorji tega dela nočejo prevzeti. Morda bi bila rešitev v tem, da sredstva zagotovi tisti, kijih lahko za to združuje — AMD. 2. Pri spremljanju raznih prireditev pri padniki prometne milice ugotavljajo, da pogosto bolj kolesa obvladajo svoje voznike* kakor da bi šolarji obvladali svoje prometa sredstvo. Otroci, ki divjajo po cestah in pločnikih, so tudi prava nadloga za ostale udeležence v prometu, saj s svojo nepremišljenostjo in vihravostjo (potreba po divjanju!) ogrožajo predvsem sebe. Če bi v občini vendarle zbrali sredstva za postavitev poligona za kolesa BMX, bi jih vsaj nekaj preusmeri tja in še možnost bi imeli, da se naučijo kole* sa temeljito obvladati. Vsaka žrtev promet« nezgode, kije ne bo, pa nam poplača vloženi trud in sredstva. 3. Pri odraslih, ki radi divjajo, oz. se ne menijo za cestnoprometne predpise, se pogosto izgovarjamo na to, da mandatne kazni ne zaležejo. Običajno inflacija spremeni vsako denarno kazen v smešno nizek strošek, ¦ preden z njenim povišanjem dosežemo pravfl učinek. Obveljati bi moralo načelo, da naj bi višina kazni za določen prekršek opredeljena z odstotkom povprečnega ali storilčevega) osebnega dohodka. S tem se kazni nikakor* ne bi mogle razvrednotiti in dbi dosegle svoji vzgojni cilj. 4. Raziskovanja so pokazala, daje število žrtev nesreč še kako v zvezi z redno uporaba varnostnih pasov, čelad... A kaj, ko so kaka vostne čelade, varnostni pasovi in sedeži zal otroke tako salamensko dragi, saj jih ob te-| čajnih razlikah obremenjujejo še dajatve. I 5. Ljudje se v denarnih težavah zatekajo! varčevanju tudi tam, kjer je rezultat najdražjej plačljiv — z življenjem ali zdravjem. Aken »Brezhibno vozilo je varno vozilo« bi moralej NAŠ GLAS NAŠ GLAS — SKUPNE DELEGAT- j SKE INFORMACIJE: Izdaja: Indokj = ^=^ ^--=^ ==5= ====l^^1 center skupščine občine Krško — Na-j skupne DELEGATSKE INFORMACIJE klada: 2500 izvodov — Odgovorni urednik: Ivan Kastelic — Uredništvo: CKŽ 12,68270 Krško, Telefon: (0608) 31-768 — Tisk: Tiskarna Novo mesto — Glasilo je oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov na podlagi mnenja Republiškega komiteja za informacije št.: 421-1/72 z j dne 5.marca 1980 — Za točnost podatkov in informacij, ki so objavljeni kot uradna obvestila, pojasnila ali strokovna gradiva, odgovarjajo posamezne službe, organi oziroma strokovni delavci, ki so pod temi besedili podpisani. Naš glas 9, 20. september 1989 biti zastavljene tako, da bi voznik, ki nima tehnično urejenega vozila, tega dejansko moral spraviti v red. Sicer ogroža tako sebe kot ostale udeležence v prometu. 6. Tudi omejevanje na vzgojo ni dovolj. Propaganda in vplivanje na zavest udeležencev v prometu bi morala biti vsesplošna, predvsem pa agresivnejša kot doslej. Strokovno zasnovana sporočila bi morala nenehno agresivno opozarjati vse, ki lahko kakorkoli vplivajo na zmanjšanje števila nezgod. Za to družbi ne bi smelo biti žal denarja in ponekod v svetu so tovrstna sporočila resnično tako pretresljiva in pogosta, da postopoma postanejo navzoča kot opozorilo v glavah večine normalnih ljudi. 7. Seveda pa je treba ob grajanju, grožnjah in kaznovanju nekaj tudi prispevati: skušati kar se da strokovno in kakovostno graditi ceste, omogočiti, da bo po lokalnih cestah tekel le lokalni promet in da bodo vozniki na regionalnih progah dejansko lahko vozili tako, kot to terja narava njihovega dela, da bodo ob nevarnih cestah pločniki, oznake, semaforji- To je drago, a z vsako žrtvijo prometne nezgode, ki se ji kot družba ognemo, se ena takih naložb (ki so trajne!), zniža. Kot vodilo in neizpodbiten kazalec prioritetnih nalog pa bi morale služiti vsaj črne točke. Udeleženci sestanka, ki gaje sklical in vodil predsednik SO Krško Zoran Šoln, so soglašali, da bi te naloge morale postati del institucionaliziranega sistema, ki bi moral tudi samodejno vplivati na njihovo reševanje. Zato so tudi predlagali, da naj skupščinski zbori sprejmejo program prioritetnih nalog, o njihovem uresničevanju pa bi jim komisija, zadolžena za spremljanje izvajanja, morala poročati dvakrat letno. Po skromnem mnenju avtorja tega zapisa bi komisijo vsekakor moral voditi »občinski prometni minister«, tega pa, žal, še nimamo. Ta bi imel možnost dela koordinirati, strokovno svetovati in usmerjati. S tem bi se ognili napakam, katerih odpravljanje zahteva veliko več sredstev kakor pa bi koštalo usklajeno delo. Sredstva, kijih moramo po-tratiti npr. zato, da dodatno prometno zavarujemo javni objekt, ki je postavljen na že itak kritični točki (in celoten sistem potem vzdržujemo!), bi lahko smotrno potrošili kje drugje. Zavedati se moramo, daje promet v bistvu organizem, da živi in se ga ne da nekje preprosto priščipniti, ker potem drugje pokaže še toliko hujše posledice neusklajenosti. Da bo človek na cesti res človek — »MINUS 10%« Varnostni pas? Hitrost? Alkohol? Motor? Motorno kolo? Skupaj lahko naredimo vse. Vse, kar je potrebno, da bo na naših cestah vsak dan in vsako leto manj prometnih nezgod. Nalog res ni malo, zato potrebujemo predvsem več medsebojnega sodelovanja in razumevanja, več strpnosti, skratka — več prometne kulture. V zadnjih desetih letih sta na cesti naše dežele ugasnili vsak dan dve življenji. VARNOSTNI PAS? Najbolj preproste rešitve so pogosto tudi najboljše. Pripnimo si varnostni pas takoj, ko sedemo v vozilo, in to zahtevajmo tudi od naših sopotnikov na vseh sedežih v vozilu, če so vgrajeni varnostni pasovi. V vozilo lahko vgradimo posebne varnostne sedeže za otroke in varnostne pasove za vse, ki se z nami vozijo na zadnjih sedežiH. SAMO PREPROST GIB JE POTREBEN, DA SI PRIPNEMO VARNOSTNI PAS IN NAREDIMO NEKAJ ZASE. LE MALO JE POTREBNO ZA VEČJO VARNOST NAŠIH NAJBLJIŽJIH. HITROST? Prevelika hitrost je eden od najpogostejših vzrokov prometnih nezgod. Prehitro vozimo zlasti v naseljih, žrtve prometnih nezgod pa so največkrat otroci in starejši ljudje. MINUTA, KI JO PRIDOBIMO Z VEČJO HITROSTJO, JE LAHKO DOLGA KOT ŽIVLJENJE. ALKOHOL? Sodobni promet je iz dneva v dan bolj zahteven in zapleten. Pozabljamo, da pogosto terja od nas več pozornosti, kot mu je zaradi trenutnih težav, skrbi in problemov namenjamo. Že droben trenutek pa je dovolj, da povzročimo najhujše. Alkohol naše misli in odločitve upočasni in poveča število napak. Vsak tretji voznik, kije udeležen v prometni nezgodi, ima v krvi alkohol. Mar moramo s kozarci prekrižati toliko načrtov in zatemniti toliko svetlih senc? Ne, ni potrebno. Odpovejmo se raje kozarcu in recimo NE, HVALA!, ko je še čas. Vozniku ponudimo brezalkoholno pijačo. KAPLJICA ALKOHOLA JE V PROMETU VELIKOKRAT SOLZA TRPLJENJA IN ŽALOSTI! MOTOR? Vožnja z motornim kolesom ali kolesom z motorjem je dvajsetkrat nevarnejša kot vožnja z osebnim avtomobilom. Vsako dejanje v prometu dobro premislimo in se prepričajmo, ali so nas opazili in razumeli tudi drugi. Vozilo mora biti vedno brezhibno in dobro vzdrževano, pomembna pa je tudi oprema, ki zagotavlja večjo varnost. Rokavice, zaščitna obleka in dobra obutev niso obvezne le za voznike motornih koles, koristne so tudi za voznike in potnike na kolesih z motorjem. Predvsem pa je pomembno, da VEDNO UPORABLJAMO ZAŠČITNO ČELADO. Ne samo zato, ker obvezno uporabo zaščitne čelade za voznike in potnike na kolesih z motorjem in motornih kolesih predpisuje zakon (1.7.1989), STORIMO TO PREDVSEM ZARADI LASTNE VARNOSTI. Nismo našteli vsega, kar naj bi voznik vsak trenutek vedel in upošteval, a nekaj bi vam še radi svetovali. Prižgimo zasenčene luči takoj, ko zaženemo motor, čeprav je vidljivost odlična in sije sonce. Tako nas bodo bolje in hitreje videli pešci, kolesarji in vsi drugi vozniki. Vožnja z zasenčenimi lučmi ne zahteva večje porabe goriva in ne vpliva na akumulator, zagotovi pa večjo varnost. In ne nazadnje: prižgimo luči tudi zato, da pokažemo svojo pripravljenost za skupen prispevek k večji varnosti na naših cestah. NAJ VEČ LUČI POMENI TUDI SVETLEJŠI PROMETNI VSAKDAN. Se nam boste pridružili? Svet /a preventivo in vzgojo v cestnem prometu 4 Naš glas 9. 20. september 1989 OB OSNUTKU KONVENCIJE O PRA VICAH OTROKA (povzetki iz osnutka konvencije) Po desetletnih pripravah bo generalna skupščina Združenih narodov letos novembra sprejela osnutek Konvencije o pravicah otroka. Tako bo leto 1989 simbolično leto za otroke: to bo leto sprejema Konvencije, leto, ko praznujemo 30. obletnico sprejema Deklaracije o pravicah otroka, hkrati pa je letos deseta obletnica Mednarodnega leta otroka. Če se ozremo nazaj v zgodovino, vidimo, daje bila že leta 1924 na mednarodnem področju sprejeta Ženevska deklaracija, kije zajemala le splošne pravice otroka. Na osnovi Deklaracije o pravicah človeka je 20. novembra 1959 Generalna skupščina Združenih narodov sprejela deklaracijo o pravicah otroka. V tej deklaraciji so zapisane pravice in svoboščine, kijih morajo uživati vsi otroci. Čeprav so mnoge od teh pravic že navedene v splošni deklaraciji o človekovih pravicah, so pobudniki deklaracije menili, da svojskost otrokovih potreb opravičuje in terja posebno deklaracijo. V uvodu deklaracije je poudarjeno, da otrok zaradi svoje duševne in telesne nezrelosti potrebuje posebno skrb in zaščito, tako pred rojstvom kakor tudi po rojstvu. Človeštvo je dolžno dati najboljše, kar premore. Ker deklaracija ni pravno obvezujoč dokument, je leta 1978 Poljska predložila Komisiji za človekove pravice ECOSOC-a osnutek Konvencije o pravicah otroka. V teh desetih letih je UNICEF spodbujal razprave o vsebini konvencije v mnogih državah. Že od vsega začetka je v razpravah o osnutku konvencije sodelovala tudi Jugoslavija. Številni podatki o položaju otrok v svetu kažejo, da so otroci še vedno predmet izkoriščanja pri delu, da so žrtve v oboroženih spopadih in drugih neurejenih razmerah. Za ponazoritev navedimo nekaj podatkov (iz gradiva Unicef): — zaradi lakote umre vsak dan 40.000 otrok, vsaki 2 sekundi 1 otrok — več kot 100 milijonov otrok — mogoče tudi dvesto — živi na ulici, brez družine — med 12 milijoni (preštetih) beguncev po svetuje polovica otrok pod 10 letom — vsaj 20 armad po svetu novači otroke, mlajše od 15 let; o tem, koliko je otrok v gverilskih gibanjih pa ni podatkov — vsaj 58 milijonov )po drugih podatkih pa 100 - 200 milijonov) otrok po svetu mora delati v strahotnih razmerah za bedno plačilo ali celo samo za hrano — samo v arabskih državah 80 odstotkov otrok strada ali nima dovolj vode — samo na Tajskem se prostituira več kot 40.000 otrok. Zanesljivih podatkov za druge države ni, čeprav je povsod veliko (tudi nasilnega) prostituiranja otrok. Izkoriščanje otrok in uničevanje otroštva je najhujše in najbolj številno v državah v razvoju, na revnem jugu, ki ga pesti vse hujša gospodarska kriza, pa tudi demografska eksplozija. Vendar pa izrabljanje in zlorabljanje otrok ni samo posebnost revnih in nerazvitih. Za primer navedimo ZDA, kjer dela zunaj družine in za bedno plačilo vsaj 800.000 otrok. Poleg tega v industrijsko razvitem svetu uničujejo otroke še alkohol, mamila, organiziran kriminal, prostitucija pa tudi nasilje in spolne zlorabe v družinskem krogu. Zato osnutek Konvencije o pravicah otroki govori o otrocih nasploh, podobno kot to ve« lja za listino o človekovih pravicah. Osnutek konvencije je razdeljen na 3 delej in ima 54 členov, ki zajemajo različne vidike] varstva pravic otroka: pravice otrok do last-] Teden otroka med 2. in 9. j oktobrom '89 Prvi ponedeljek v oktobru vsako leto oznamujemo svetovni dan otroka. Ta dan sta ustanovili Mednarodna unija za zaščito otrok in organizacija Unicef zato, da bi spomnili vse narode sveta na njihovo odgovornost do otrok. Spodbuda za tovrstno dejavnost jima je bila Deklaracija o pravicah otrok, ki jo je sprejela generalna skupščina Združenih narodov pred 30 leti, 20. novembra 1959. Osnovno sporočilo deklaracije je, da mora dati človeštvo otroku najboljše, kar premore. Po informaciji Zveze organizacij za vzgojo in skrb za otroke Jugoslavije Unicef letos ne bo razglasil teme mednarodnega dneva otroka, pač pa priporoča, naj bodo dejavnosti v svetu v tednu otroka vezane na sprejem osnutka Konvencije o pravicah otrok. Ob tem bodo opozarjali na nepravilnosti obstoječe zakonodaje ter skušali uveljaviti pravice otroka in družine. Hkrati pa priporočajo, naj posamezne države sprejmejo lastne dolgoročne nacionalne programe, ki bodo, v skladu z določili konvencije, izboljšali položaj otrok na socialnem, ekonomskem, izobraževalnem, kulturnem in političnem področju. V Jugoslaviji namenjamo mednarodnemu dnevu otroka posebno pozornost, saj smo vse dejavnosti, povezane s tem dnem, prenesli na ves oktobrski teden, pa tudi na ves mesec. Teden otroka v Jugoslaviji bo letos od 2. do 9. oktobra. Zveza organizacij za vzgojo in skrb za otroke Jugoslavije je letošnjo temo tedna otroka imenovala PRAVICE OTROK V SFRJ —DANES IN JUTRI. Geslo letošnje teme temelji predvsem na določilih konvencije, ki bo sprejeta letos novembra. Dejavnosti ob letošnjem tednu otroka naj bi zajemale 2 vsebini: 1. uresničevanje občih pravic otrok 2. prosti čas otrok Dejavnosti v republiki, ki zadevajo uresničevanje otrokovih pravic, lahko ločimo na sploš-ne, na tiste, ki jih je treba opredeliti z ustrezno zakonodajo, veljavno za vso republiko. Kot primer navedimo, daje spomladi komisija za otrokove pravice pri ZPMS predlagala, da Ustava SR Slovenije s posebnim amandmajem določi tudi vprašanja otrokovih pravic. Predlog je bil sprejet. Bliža se obdobje načrtovanja in sprejemanja srednjeročnih dokumentov. Naša naloga je, da sodelujemo pri njihovem nastajanju na vseh nivojih (od krajevne skupnosti do republike) ter se zavzemamo za to, daje skrb za otroka in družino prioritetna naloga, kot tudi, da niso ogrožene otrokove osnovne pravice. Varčevanje naj se ne začne pri otroku. V občinah in krajevnih skupnostih pa bi morale naše organizacije še bolj kot prej postati »vest družbe«: opozarjali naj bi na osnovne pravice otrok za njihov zdrav vsestranski razvoj. Zaostrene gospodarske razmere so ogrozile družino in s tem tudi otroka. Za veliko večino staršev so vrtci predragi, obvezna osnovna šola ni brezplačna, vedno več šoloobveznih otrok je brez toplega obroka, osnovne potrebščine, nujne za otrokov razvoj, so zelo drage, in veliko staršev jih ne more kupiti. Se bi lahko naštevali, saj otrok najmočneje občuti posledice zdajšnih kriznih časov in težav v družini. In tako vsako leto opozarjamo na otroka in njegove potrebe. Želimo si lahko le, da bi skrb za otroka in družino postala sestavni del naše vsakdanjosti, ne le tedna otroka. Občinska zveza prijateljev mladine Krško predlaga in spodbuja, da bi ob letošnjem tednu otroka ob že utečenih dejavnostih v občini potekale tudi naslednje: 1. organizacija pogovorov s predstavniki širše družbene skupnosti o položaju otroka v okolju, kjer živi, ter konkretni predlogi, kako pomagati otroku in družini; 2. seznanjanje javnosti s perečimi vprašanji na področju otroškega varstva, šolstva, zdravstva in drugod ter opozarjanje na to, kaj vse je otroku potrebno za njegov zdrav psihofizični razvoj (nastopiti kot »družbena vest«); 3. sodelovanje s skupnostmi in ustanovami pri načrtovanju planskih dokumentov; 4. priprava dejavnosti za otroke in starše, ki bodo imele trajnejši učinek. Predlagamo tudi, da letos posvetimo en dan v tednu otroka našim najmlajšim — cicibanom. Naj imajo tudi cicibani svoj dan — CICIDAN. Na ta dan bi pripravili vesela rajanja z otroki in starši v sodelovanju z vrtci in šolami (za prvošolčke, ki so do 29. novembra še vedno cicibani). ZaOZPM Kriko: Vida Ban Naš glas 9, 20. september 1989 5 nega mnenja, do družine, do izobraževanja, nadalje zajema ekonomske, socialne, kulturne, državljanske pravice; določa moralne in zakonske obveze odraslih in vlad do otrok od rojstva do 18. leta starosti. Osnutek temelji na spoštovanju osebnosti, identitete in specifičnih potreb otroka. V nadaljevanju bom navedla nekatere točke (člene) osnutka konvencije. V prvem členu je zapisano, daje »otrok vsako človeško bitje od rojstva do 18. leta starosti, razen če po zakonodaji svoje države ni postal polnoleten že prej«. Drugi člen govori o tem, da morajo države ščititi otroka pred vsako vrsto diskriminacije. Spoštovati morajo pravice otroka, določene v tej konvenciji za vse otroke, ne glede na raso, barvo, spol, vero, socialno poreklo, politično ali drugo prepričanje, imetje, rojstvo. Tretji člen osnutka določa, da moramo v vseh akcijah, ki zadevajo otroke (bodisi, da jih izvajajo privatne ali državne ustanove, sodišča ali upravni organi) upoštevati najboljši interes otroka. V nadaljevanju osnutek določa, da morajo za vsestranski razvoj otrokove osebnosti skrbeti tako starši in skrbniki, kot tudi cela družba. Zato je tudi določena obveznost držav, da ustanovijo ustanove za družbeno varstvo otrok. Otrokova pravica je, da živi s svojimi starši. Predšolski otrok ne sme biti ločen od svojih staršev, razen v izjemnih primerih. V primerih, ko je za otroka dobro, daje ločen od svojih staršev, so države (podpisnice kon- vencije) dolžne zagotoviti otroku ustrezne pogoje za razvoj in izobraževanje. Otrokova pravica je tudi, da svobodno izraža svoje misli, stališča, občutke, kot tudi, da ima zagotovljeno socialno in zdravstveno varstvo. Otrok ima tudi pravico do izobraževanja, zabave, kulturnega in športnega udejstvovanja.Dr-žave naj bi otroku omogočile čim bolj zgod-no brezplačno in obvezno osnovno izobraževanje in izobraževanje v materinem jeziku. Členi v osnutku konvencije govorijo tudi o zaščiti otroka pred nasiljem, spolno zlorabo in vsemi drugimi oblikami izkoriščanja otroka. Otrok mora biti zavarovan pred vsemi oblikami diskriminacije, izkoriščanja in trgovanja. Države morajo prepovedati zaposlovanje otrok, mlajšim od 15 let. Države podpisnice konvencije, se obvezujejo, da bodo uresničevale določila konvencije. V tem kontekstu se Konvencija razlikuje od Deklaracije, saj bo obvezujoča za države, ki jo bodo ratificirale in podpisale. Osnutek konvencije povzema vsa bistvena določila doslej sprejetih mednarodno pravnih dokumentov o pravicah otroka in Človeka. Določila predstavljajo tisti minimum, ki gaje družba dolžna zagotoviti otroku za njegov zdrav obstoj. Temeljno vodilo konvencije torej je,da je treba vselej ukrepati tako, da bo za otroka najbolje in najkoristneje, hkrati pa upoštevati njegovo mnenje in voljo, vključno z zaščito njegove narodnosti, vere in prepričanja. Medrepubliško srečanje v Krškem Niko Žibret: Šolstvo je le ena izmed stičnih točk Dopolnila k Ustavi SRS bodo omogočila spremembe v organiziranosti šolstva V Krškem je bilo 15. septembra srečanje predstavnikov šolstva SR Slovenije in SR Hrvatske, ki sta ga organizirali Socialistični zvezi obeh republik, sodilo pa je v okvir že uveljavljenega dvostranskega sodelovanja na vseh področjih, ki so vitalnega pomena za obe strani. Obe delegaciji sta imeli visoko zasedbo; poleg predsednika Izobraževalne skupnosti SRS, Nika Zibreta, in namestnika predsednika Izobraževalne skupnosti SRH, dr. Rat-koviča, so bili v njih še predsednika skupščin republiških SIS za izobraževanje, direktorja zavodov za šolstvo, visoki predstavniki Socialistične zveze, Zveze socialistične mladine, Zveze komunistov idr. Na srečanju je slovenska stran svojim hrvaškim kolegom predstavila koncept sprememb, ki naj bi jih prinesla dopolnila k ustavi SRS. Po sprejetju ustavnega zakona bi namreč začele veljati določbe iz amandmajev, po katerih bi se samoupravne interesne skupnosti lahko ukinjale in bi njihove naloge prevzelo ministrstvo za šolstvo, medtem ko bi financiranje potekalo iz skupnega sklada, ki bi bil v pristojnosti republiške skupščine. Samo ministrstvo za šolstvo pa bi imelo svoje resorje, npr. pravno, analitsko, strokovno in druge službe. Po besedah Nika Žibreta, predsednika Izobraževalne skupnosti SRS, so bili hrvaški kolegi navdušeni nad predstavljeno zasnovo, tako kot že tudi pred tem nad nekaterimi drugimi uspešnimi rešitvami pri nas, npr. sanacijo šolstva, visokim deležem družbenega proizvoda za šolstvo v SRS (dosegel naj bi stopnjo 5 %) in še katero. »Šolstvo je področje,« je povedal Niko Žibret, »na katerem kot dve najrazvitejši republiki v Jugoslaviji, tako kot na nekaterih drugih področjih (na primer v skupnosti Alpe-Jadran), iščemo skupne poti v Evropo. Pomemben del tega iskanja je tudi naš skupni projekt bodočega razvoja visokega šolstva. Krško pa smo si za mesto svojega srečanja izbrali simbolično kot kraj, v katerem seje ob gradnji in delovanju Nuklearne elektrarne že potrdilo, da sodelovanje med republikama lahko prinese dobre rezultate« Naš glas 9. 20. september 19 Foto: Črt Čargo Darilo ob 50-letnici Kotel na lubje Kotel na lubje naj bi oktobra letos za poskusno proizvodnjo tehnološke pare, zA kurivo pa bo uporabljal velike količine lubjM ki nastajajo na lesnem prostoru » Vidma« g Dragi občani, volilni upravičenci Temeljna listina Slovenije 1989, ki je objavljena zgoraj, je izjava, s katero sleherni podpisnik izraža svojo zahtevo in željo po takšni Sloveniji in Jugoslaviji, kakršni sta v listini opredeljeni! Verjetno med vami ni nikogar, ki ne bi želel živeti v ravno takšni ožji in širši domovini. In če je to tako, to izrazite s podpisom! Podpišete lahko v svoji delovni organizaciji ali v svoji krajevni skupnosti (npr. na sedežu krajevne skupnosti, ko so tam uradne ure). Vsaka bojazen o morebitnih negativnih posledicah podpisa je odveč! Sodelujte torej in sooblikujte skupno voljo državljanov SR Slovenije ter hkrati obvezo slovenskemu državnemu in političnemu vodstvu, sedanjemu in bodočim! Lahko pa izpolnite naslednjo vrstico, jo izrezite in pošljete na naslov: OBČINSKA KONFERENCA SZDL KRŠKO. C.k.Ž. 1U PODPISAN(-A):_____________________________________________ SE STRINJAM Z VSEBINO "TEMELJNE LISTINE SLOVENIJE 1989" PODPIS: 14 Naš glas 9, 20. september 1989 J Remont v Nuklearni elektrarni Krško Te dni Nuklearna elektrarna Krško stoji — ne proizvaja električne energije. Proizvodnjo so ustavili po planu elektroenergetske bilance v petek, 1. septembra zvečer, in tako začeli sedmi remont, odkar elektrarna deluje. Tudi letos bodo zamenjali tretjino goriva (40 gorivnih elementov-, v katerem je več kot 3/4 urana iz Žirovskega vrha. Večja dela na primarni (jedrski) strani bodo potekala na uparjalnikih, v katerih bodo toplotno obdelane U-cevi I. in H. vrste, opravili pa bodo tudi preizkus prepustnosti reaktorske zgradbe — kar je potrebno po tehničnih specifikacijah opraviti trikrat v desetletnem obdobju (prvič so ga opravili že leta 1986). Na sekundarnem (klasičnem) delu elektrarne pa bodo potekala pomembnejša dela na električnem generatorju, kjer bodo na rotorju zamenjali rotorske kape, na statorju pa preklinili statorski paket in sanirali vroče točke. Poleg naštetega bodo morali v najkrajšem remontu do sedaj ponovno vgraditi popravljeni transformator, kije bil lansko leto v neurju poškodovan in je bil v popravilu v tovarni Rade Končar v Zagrebu. Izposojeni transformator bodo po železnici vrnili lastniku, TE Drmno v Srbiji. Predvideni so še preventivni pregledi in popravila na ventilih, motorjih, črpalkah, toplotnih izmenjevalni-kih, zapornicah na Savi, merilno-regulacijski opremi... Da bodo vsa predvidena dela končana v planiranem roku, to je v 43 dneh, bodo poleg naših ljudi sodelovali tudi delavci domače industrije in inštitutov ter nekaj strokovnjakov iz tujine. Pred delavci Nuklearne elektrarne Krško in vsemi, ki bodo sodelovali pri remontu, je velika odgovornost, ob kateri pa občutijo zadovoljstvo tudi zaradi šestih uspešno opravljenih remontov in uspešnega obratovanja elektrarne. Služba za informativno dejavnost NE Krško Naši doremontni obratovalni rezultati \\xUn 8.mesec tekoče 1. kumulativa Bruto proizvedena el. energija na generatorju (MWh) 474304 3667369 31528543 Proizvodnja na pragu (MWh neto) 453384 3494620 29980299 Planirana proizvodnja električne energije (MWh) 270000 3030000 Faktor izkoriščenosti elektrarne 98.29 96.65 Faktor razpoložljivosti elektrarne 100.00 98.48 Ure obratovanja generatorja 744 5743.3 Ure neobratovanja generatorja 0.0 88.7 Naš glas 9. 20. september 1989 15 Pesem ne pozna meja Vabilo: Slovensko kulturno in športno društvo »Simon Jenko« iz Nuernberga praznuje septembra letos deseto obletnico svojega delovanja. »Odkar skupščina občine Krško podeljuje priznanja, seje letos prvič zgodilo, da ga je prejelo društvo, ki sicer združuje Slovence, a deluje izven naše države. Na pobudo OK SZDL smo »priznanje občine Krško« podelili SKSD 'Simon Jenko'...,« je med drugim zapisal predsednik SO Krško Zoran Šoln v uvodu k spominski brošuri, izdani ob jubileju. »V naši občini cenimo vaše delovanje, kot tudi delovanje vseh takšnih društev na tujem, saj se še kako zavedamo pomena tovrstnega poslanstva. Zavedamo se ga še v toliko večji meri, ker sodi naša občina kljub izredno hitremu gospodarskemu razvoju po osvoboditvi med tiste, ki imajo na začasnem delu na tujem še dokaj velik delež prebivalstva in v kateri še pomnimo precejšnje ekonomske migracije po svetu v obdobju predvojne Jugoslavije in še preje.« Leta 1984 sta takratno vodstvo SKŠD »Simon Jenko« in OK SZDL podpisala listino o sodelovanju in poprejšnje neformalno sodelovanje je dobilo tudi uradno podlago — tj. udeleženci so si razdelili vzajemne obveznosti. Ena izmed obljub, ki jih je dal takratni predsednik društva Franc Glavač ob podpisu listine, je bila tudi: »Nikoli ne bo treba nikomur med vami zaradi kogarkoli izmed nas pogledati v tla!« Tega se še vedno držijo. Častno in marljivo se družijo v svojem društvu, uredili so si prijetne klubske prostore, organizirali vrsto sekcij (dramsko, folklorno, kegljaško; pevski zbor, ki nastopa skupaj s PZ »Miško Kranjec« iz Erlangna...) in njihovi člani nastopajo na srečanjih v tujini in domovini. »Kali, iz katerih je vzklilo, so bile v srcih Slovencev, ki živijo na širšem območju Nuernberga, že mnogo prej. Čeprav je domovina blizu, nam je nekaj manjkalo: pogovarjati se po slovensko, zapeti domačo pesem ali pa se zavrteti v dvočetrtin-skem taktu,« je v spominsko brošuro zapisal sedanji predsednik Vinko Sieiner. Tako pojejo, plešejo, se družijo, hodijo skupaj na izlete, izmenjujejo otroke med počitnicami s šolarji v Krškem — ker je znanje, ki ga daje dopolnilna slovenska šola, pač preskromno — že deset let. Pridite kMePZ Viktor Parma! Po krajših poletnih počitnicah MePZ » Viktor Parma« nadaljuje redno delo. Pevke in pevci želimo zbor osvežiti tudi z novimi močmi, zato vljudno vabimo vse, ki imate radi lepo pesem in prijetno družbo, da se nam pridružitr. Vaje so ob ponedeljkih in sredah ob 19. uri in trajajo 2 uri. Pričakujemo vas v pevski sobi DKD Edvarda Kardelja v Krškem ob omenjenem času, lahko se oglasite tudi po telefonu 32 458 do 14. ure (Janko A vsenak). Odločite se in pridite, ne bo vam žal! Pod geslom »Dokler bomo Slovenci peli, bomo živeli« je v soboto, 17. junija 89 v Nuern-bergu v ZRN združeni moški pevski zbor »Simon Jenko — Miško Kranjec« zaznamoval 5. obletnico obstoja tega zbora. Združeni moški pevski zbor tesno povezuje slovensko kulturno in športno društvo naših zdomcev v Nuernbergu in Erlangnu. Na prireditvi ki naj bi postala tradicionalno srečanje slovenskih pevskih zborov v ZRN, so tokrat nastopili še slovenski moški pevski zbor Domači zvon iz Stuttgarta ter nemški mešani zbor Liederkranz 1860 iz fVendel-steina ter oktet Boštanjski fantje. Na slikt MPZ »Simon Jenko« in »Miško Kranjec« med jubilejnim nastopom pod vodstvom Alojza Tementa (na skrajni desni) v Nuernbergu. 16 ________________ V Posavju je vse več nezaposlenih Na področju brezposelnosti je stanje v Posavju, prav tako tudi v občini Krško, zaostreno, in pričakovati je, da se bo ta zaostrenost še stopnjevala. Do te ocene je prišla strokovna služba posavskih občinskih skupnosti za zaposlovanje iz Sevnice, ko je analizirala gibanje zaposlenosti oziroma nezaposlenosti v prvih mesecih tega leta ter ga primerjala z razmerami v enakem obdobju leta 1988. Podatki za krško občino kažejo, da se je število zaposlenih v družbenem sektorju povečalo za 2,2 odst. ali 245 oseb v primerjavi z lanskim aprilom. Vendar je po ugotovitvi strokovne službe tolikšen porast predvsem posledica statusnih organizacijskih sprememb v okviru CP Novo mesto in prenosa okoli 300 zaposlenih iz novomeške v krško občino. Če pa tega prenosa ne upoštevamo, se pokaže, da je zaposlenost v družbenem sektorju občine Krško upadla za 0,5 odst. V zasebnem sektorju se je število zaposlenih od lanskega aprila povečalo za 44 oseb ali 10 odst. Povpraševanje po delavcih je bilo v prvih štirih mesecih tega leta precej manjše kot v enakem obdobju lani, zato so bile tudi potrebe pokrite v višjem odstotku. Za letošnje leto je značilno tudi to, da se v združeno delo vključuje več pripravnikov, kar je posledica nezadostnih možnosti zaposlovanja mladih strokovnih kadrov, ki so zaključili šolanje v preteklem letu. Konec maja je bilo v Posavju evidentiranih 991 brezposelnih oseb (303 več kot maja 1988), od tega 366 v krški občini. Med njimi jih ima največ (239) izobrazbo i. ali II. stopnje in najmanj (5) izobrazbo VII. stopnje. Sicer pa je povečanje števila nezaposlenih zabeleženo pri vseh izobrazbenih kategorijah. Analiza kaže, da je med brezposelnimi opazno narasel delež strokovnega kadra, prav tako tudi žensk in mladih. Kvalifikacijska raven mladih je višja od strukture brezposelnih v celoti. Na drugi strani pa imamo predvsem med osebami s IV. stopnjo izobrazbe večje število tako imenovanih težje za-posljivih oseb, zato strokovna služba opozarja, da bi veljalo tudi v krški občini podpreti prizadevanja za ustanovitev enote, v kateri bi delo takih oseb potekalo na organiziran način in v njim prilagojenih delovnih pogojih. Naraščajoča brezposelnost, poleg nje pa še zaposlovanje za določen čas oziroma za čas pripravništva — vse to je povzročilo, daje v prvi polovici tega leta precej naraslo tudi število upravičencev do socialnovarstvenih pomoči. Zato želi strokovna služba skupnosti za zaposlovanje tudi z ugotovitvami iz opravljene analize spodbuditi intenzivnejše iskanje možnosti prestrukturiranja proizvodnje in kadrovske zasedbe. Delavska univerza in knjižnica Krško razpisuje v izobraževalni sezoni 1989/90 1. Izobraževanje za pridobitev izobrazbe — PEDAGOŠKA FAKULTETA — 3. letnik — smer: razredni učitelj — pog°J: končana 1. stopnja te smeri; — VIŠJA UPRAVNA ŠOLA — 1. letnik — pogoj: končana štiriletna srednja šola; — SREDNJE IZOBRAŽEVANJE— smeri: — ekonomski tehnik — 1. letnik — pogoj: končana OŠ; — upravni tehnik — 3. letnik — pogoj: končan dvoletni program v administrativni šoli pred SUI; — komercialni tehnik — 3. letnik - pogoj: končana trgovska šola; — gostinski tehnik — nadaljevalni program — pogoj: končana poklicna gostinska šola; — trgovsko-poslovodska šola — nadaljevalni program — pogoj: končana trgovska šola in 2 leti delovnih izkušenj pred SUI^ — OSNOVNA ŠOLA — oddelki za odrasle 5., 6., 7., 8.razred 2. Splošno izobraževanje — tečaji — SLOVENSKI JEZIK — začetni, nadaljevalni, izpopolnjevalni — ANGLEŠKI JEZIK — začetni, nadaljevalni, izpopolnjevalni — ANGLEŠKI JEZIK ZA DELO Z RAČUNALNIKOM — ANGLEŠKI JEZIK ZA OTROKE OD 5 DO 10 LET — začetni, nadaljevalni — NEMŠKI JEZIK — začetni, nadaljevalni, izpopolnjevalni — NEMŠKI JEZIK ZA TURISTIČNE IN GOSTINSKE DELAVCE — NEMŠKI JEZIK ZA OTROKE OD 5 DO 10 LET — začetni, nadaljevalni — FRANCOSKI JEZIK — začetni — ITALIJANSKI JEZIK — začetni — RUSKI JEZIK — začetni — OSNOVE RAČUNALNIŠTVA — STROJEPISJE 3. Strokovno izobraževanje — usposabljanje za delo — VARSTVO PRI DELU: — za vodstvene delavce — osnovni, obnovitveni, nevarne snovi — HIGIENSKI MINIMUM — OBNOVITVENI TEČAJ — ZA ODGOVORNE ZA POŽARNO VARNOST — ZA STROJNIKE PARNIH KOTLOV — pogoj: končana poklicna šola elektro ali kovinsko-predelovalne usmeritve in 3 leta delovnih izkušenj na področju energetike — ZA STROJNIKE CENTRALNEGA OGREVANJA — pogoj: končana OS Nas glas 9. 20. september 1989 (najmanj 6 razredov) in 10 let delovnj izkušenj na področju energetike — ZA DELAVCE VAROVANJA - ZA VOZNIKE VILIČARJEV — pogoj končana OŠ, starost 18 let (kandidati, ki nimajo izpita B kategorije, morajo pred-j ložiti zdravniško spričevalo) — LAHKA GRADBENA MEHANIZAl CIJA — ZA VOZNIKE AVTODVIGAL IN HIAB MOSTNIH DVIGAL — TEŽKA GRADBENA MEHANIZMI CIJA — ZA VODJE SKLADIŠČ IN SKLAl DIŠČNIKE — ZA DELO NA PODROČJU NABAVI IN PRODAJE — ZA POSLOVNO ADMINISTRACIJ0 IN KORESPONDENCO — ZA VODILNE IN VODSTVENE DEl LAVCE — ZA MENTORJE PRIPRAVNIŠTVA! — ZA INŠTRUKTORJE PROIZVODNE! GA DELA IN DELOVNE PRAKSE J — POSLOVNI BONTON IN KONTAKTNA KULTURA — BLAGAJNIŠKO POSLOVANJE — KLETARJENJEINSTEKLENIČENJE VIN 4. Izobraževanje za prosti čas — KROJENJE IN ŠIVANJE — MINI AVTOMEHANIKA — ZA VOZNIKE MOTORNIH ČOLNO« — ZA FOTOGRAFE AMATERJE — ZA OBREZOVANJE SADNEGAJ DREVJA — ŠOLA ZA ŽIVLJENJE Organiziramo raznovrstne oblike izobra-j zevanja ob delu in izpopolnjevanja glede na potrebe in želje delovnih organizacij. Lahko se prijavite osebno v poslovnih pm štorih Delavske univerze in knjižnice Krško, CKŽ15, ali po telefonu 31-152 vsak dan od 7. do 14. ure, ob sredah do 16. ure. Ob istem času dobite tudi vse informacije. Plesni studio Videm: Vrsta plesnih tečajev I Plesni studio »Videm« bo tudi letos orgaJ niziral vrsto plesnoizobraževalnih oblin Med njimi so začetni in nadaljevalni tečaji la-tinskoameriških in standardnih plesov a mladino in odrasle, jazz tehnike, rockVrtl la... Mladina se lahko vpiše v celoletno plesi no šolo, in sicer v mlajšo skupino (4-8 let)! starejšo (1.-6. razred). Ob tem sta pri Plefl nem studiu »Videm« organizirani še maj plesni skupini za mladino, staro 9-13 leti nad 13 let. Nad 15 let stare interesente vkljil čujejo v folklorno skupino, obstaja pa 1 skupina za aerobiko. Vsi zainteresirani se lahko vpišejo v efl izmed skupin vsak torek jn četrtek med 16. it 18. uro v telovadnici OŠ dr. Mihajla Rosto harja v Krškem. Vse dodatne informacije g lahko dobite, če pokličete na telefon št. 31 977 ali pa jih zahtevate pisno na naslov: Du šan Vodlan, Delavska 9, 68281 Senovo. 1 NaS glas 9, 20. september 1989 17 Aids kot posledica tehnološke revolucije Letos se je v pariških knjigarnah pojavila knjiga Zgodovina aidsa, ki jo je napisal Mirko Dražen Grmek. profesor bioloških znanosti in medicine v visoki šoli Sorbonne. Je eden glavnih strokovnjakov za aids, njegova knjiga pa je prva knjiga te vrste v svetu in jo že prevajajo v angleški, italijanski in nemški jezik. Profesor Grmek je v Franciji postal priznan znanstvenik. Pred petimi leti so v Parizu objavili njegovo knjigo Bolezni v zori zahodne civilizacije, ki bo kmalu prevedena tudi v hrvaški jezik.Nfegova dosedanja dela, kot so Uvod v medicino ali Medicinska enciklopedija, imajo boli pedagoški in kulturni poudarek. Prof. Grmek za knjigo Zgodovina aidsa pravi, da je to njegovo najpomembnejše delo. Je prvo delo, ki je narejeno s spoznavnega stališča in pri bolezni kot je aids, je zelo pomembno, da se pojasnijo okoliščine nastanka. Opisuje, odkod je bolezen prišla, kako se je pojavila, širila, kako smo jo spoznali, napredek medicine pri preučevanju te bolezni. S pomočjo aidsa se je pokazala veličina in beda medicine. Veličina, ker je upela pojasniti virusni vzrok, beda, ker ni uspela odkriti sredstev za preprečitev in zdravljenje bolezni. Virus aidsa obstaja že več desetletij, morda tudi več stoletij, pravi prof. Grmek. Nekateri mislijo, da je virus umetno ustvarjen, vendar je dejstvo, da je bolezen obstajala že pred več kot šestdesetimi leti, ko sploh še ni bilo teoretičnih možnosti za ustvarjanje virusov, dokaz, da ima virus naraven izvor. V preteklosti ni bilo pogostih stikov krvi, intravenoznih injekcij, vbrizgavanja drog direktno v kri, spolni odnosi so bili lokalno omejeni le na majhno število partnerjev. V stari Grčiji so bili homoseksualni odnosi strogo regulirani, v Evropi pa jih je preprečevala stroga krščanska morala. Mnogoženstvo je obstajalo le v strogih družbenih in geografskih mejah. Prof. Grmek pravi, da je širjenje aidsa posledica tehnološke revolucije, ki je spremenila način življenja, pospešila razvoj komunikacij, zvišala življenjski standard, kar je ljudem omogočilo mnoga potovanja, osvobodila človekovo seksualnost. Homoseksualnost se hitro širi. Tragičen primer so narkomani, ki so pogosto biseksualci in se vdajajo prostituciji. Na razširitev aidsa vpliva tudi dejstvo, da je medicini uspelo odstraniti nekatere bolezni, ki so aids prikrivale. Bolniki, ki so poleg aidsa imeli še kakšno dri ugo bolezen, so kmalu umrli in tako lahko okužili le majhno število ljudi. V zgodovini nastanka in širjenja aidsa je več faz. Najprej je bil aids prikrita bolezen in šele leta 1981 so jo priznali kot neko novo, neznano. Najprej so mislili, da se virus širi le med homoseksualci, a kmalu so spoznali, da gre za splošno nalezljivo bolezen, ko je obolel prvi hemofilik.Med letom 1983 in 1985 so raziskali vsak atom in vsako molekulo virusa, kar je povzročilo napredek imunologije in molekularne biologije, v letih 1987 in 1988 pa niso odkrili nič novega. Glede na stopnjo nevarnosti in načine prenašanja obstajajo tri različne vrste virusa.Ameriški tip se je pojavil v velikih mestih amerike, New Yorku, Los Angelesu in San Franciscu. Tu so simptomi bolezni dosti hujši, veliko število sero-pozitivnih zboli za aidsom in umre, virus pa se preneša predvsem s homoseksualnimi odnosi in krvjo. Druga, afriška vrsta virusa, izvira iz belgijskega Konga, Zaira, Kinšase. Tu ima bistven vpliv na širjenje virusa heteroseksualna prostitucija. Tretji, zahodnoafriški virus, prihaja iz nekdanjih portugalskih kolonij, predvsem iz Gvineje in Senegala. Tu je virus starejši in mnogo blažji, prenaša se izključno s spolnimi odnosi, veliko število seropozitivnih pa še do danes ni obolelo. V Evropi se v glavnem pojavlja ameriški tip aidsa, nekaj pa je tudi primerov afriškega virusa. V severnih delih so prenašalci v glavnem homoseksualci, v južnih delih pa narkomani. Francija in Španija sta najbolj izpostavljeni, ker sta na sredini. V državah vzhodnega bloka prevladuje afriški tip aidsa. Najstarejši primer, ki so ga klinično priznali, se je pojavil leta 1959 v Manchestru. Norveški mornar , njegova žena in otrok so oboleli leta 1966. Kdaj bo bolezen prešla iz seropozitivnosti v stadij aidsa je odvisno od dodatnih infekcij z bakterijami ali tudi z istim virusom. V prihodnosti bo aids eden izmed prvih medicinskih problemov, poudarja prof. Grmek. Med prvimi so izpostavljeni narkomani, homoseksualci, ljudje, ki imajo seksualne odnose s številnimi partnerji ter hemofiliki.Z normalnimi spolnimi odnosi se okuži li 10 odstotkov ljudi, vendar je prav ta del zelo pomemben, ker se nanaša na celo populacijo. Za Jugoslavijo prof. Grmek pravi, da je zaradi turizma bolj izpostavljena okužbi, pa tudi več kot milijon naših ljudi živi v drugih evropskih državah, to pa je velika nevarnost za prenašanje aidsa v našo državo. Glede na ekonomski položaj in kulturno tradicijo smo relativno manj ogroženi, vendar pa ne izven nevarnosti. Prvi korak v borbo proti aidsu je, da se zavedamo, da aids obstaja ter da je javnost jasno in izčrpno obveščena o nevarnosti te bolezni. Povzetek članka Mirka Galica, Danas, S. 365,14. 2. 1989, str. 70—72 Povzela: Andreja Žibret 18 Naš glas 9. 20. september 1989 Balet vertical Športno plezanje se v mnogoterih pogledih razlikuje od klasičnega g plezanja (alpinizma). Razvilo se je iz ideje prostega plezanja, to je plezanja brez tehničnih pripomočkov! Tu se vrv, klini, vponke, zatiči... »g uporabljajo le kot varovala. Pri športnem plezanju so plezalni problemi i zreducirani na kratke dolžine. Štirideset metrov pomeni že zelo dolgo pj smer. Vendar pa so težavnosti v takih smereh pognane do skrajnosti, i Nekateri gibi oziroma zaporedja gibov se v najtežjih smereh vadijo dneve, celo tedne dolgo. Seveda je število padcev pri tem veliko. Zato je potrebno zanesljivo varovanje. Najpogosteje uporabljamo ekspanzijske kline — svedrovce. Cilj športnega plezalca je preplezati čim večje težavnosti v skali le z uporabo naravnih oprimkov. Drugače rečeno, le z močjo svojih rok in nog. Pri ocenjevanju težavnosti uporabljamo več lestvic. Pri nas je največ v rabi lestvica UUIA. Ta razvršča težavnosti prostega plezanja od I do XI in je odprta navzgor. V športnem plezanju pa štejejo le smeri z oceno nad VI. Danes verjetno najtežja športna smer na svetuje Wall street v ZRN! Do sedaj edini vzpon v tej smeri je opravil Wolfgang Gullich. Sicer pa so najtežje tiste z oceno X+. Plezalci alpinističnega odseka Novo mesto - Krško smo opravili tudi že lepo število športnih vzponov. Tako sta Gorazd Pozvek in Bojan Ku-rinčič (oba Senovo) preplezala smer Brez raza VI+ v plezalnem vrtcu, ki smo ga opremili na Armeškem. Marjan Zver-Marč (Brežice) pa je bil uspešen v Odi norosti VIII v Vipavi ter smereh Saraja VII+/VIII- in v smeri Child in time VIII v Armeškem. Slednjo smer je dal na spisek svojih vzponov tudi Arnold Koštomaj (Krško). Miloš Kolšek (Krško) pa je poleg več vzponov VIII stopnje zlezel še smeri Desiree VIII+ v Vipavi, Soleo VIII+/IX- v Dolžanovi soteski in smer Ognjene kočije IX- v Armeškem. Ko pa tole berete, pa imamo že še kaj težjega v žepu. A lilo i Kolšek Mojih pet minut v taboru Foto: Jolanda Boh Ura je noč — temna, čisto črna noč. Ne spominjam se veliko takšnih noči. Še luno je strah sprehajati se po nebu v taki temi. Lahko bi rekel, da je tako temna noč, da sem se s prstom v oko žoknil, ko sem se hotel po nosu popraskati. Celo netopirji so v parih letali — s kresničkami. Blažena noč — vse že spi, je polnoč... Le v zraku se čuti grenka negotovost. Biti na prostem ob tej pozni temni uri... Človeka kar stisne pri srcu in mravljinci se mu sprehajajo po hrbtu. Najbolje seje stresti, da mravljinci dol popadajo. K temu nekako logično »paše« še tišina, mir, spokojnost. Sliši se le pogovor listja na drevju in rahel šepet grmovja in le tu pa tam kakšen tihi izdih ali kaj podobnega iz šotora. In pa seveda bitje mojega srca — to je bilo od vseh šumov še najbolj glasno. Odpravljam se spat. Svoje dežurstvo končujem. Vsi spijo v spokojni tišini. To grozno glasno tišino kar naenkrat - v glavnem se strašne stvari zgodijo kar naenkrat — pretrga nekakšen, sprva droben tiki-tiki-tiki. Na debelo požrem »knedl«, ki se mi je naredil v grlu, in z njegovo pomočjo potisnem srce zopet na staro mesto. Ponovno vedno glasneje in bližje tiki-tiki-tiki. V tej nočni grozi so ti tikiji slišati kot lomastenje kakšnega dinozavra — no, to mogoče ravno ne, ampak medveda, to pa zagotovo. Mrzlično razmišljam, kaj stro- kovna literatura navaja o srečanju z medvedom, grizlijem, recimo. Nič pametnega mi ne pride na misel. Za srečanje z morskim psom bi vedel, kaj storiti, da odneseš celo kožo — svojo mislim. Predvsem moraš ostati miren in priseben, v glavnem se ne smeš gibati. To je še najlažje izvedljivo, če sediš pri miru pred TV ekranom. No, daj, daj, kaj zdaj »tumbaš« o morskem psu?! Tu ga verjetno ni, ker je preveč daleč od morja. Se dobro, da si cel teden nisem strigel nohtov na rokah, sem vsaj imel kaj početi z rokami. Spominjam se, da imam baterijski reflektor čez ramo. Odrešilna misel mi šine v glavo. Na hitro mu bom posvetil v oči, ga tako oslepil, da bo dobil sončno slepoto, pa še kap ga bo mogoče, če bom imel malce sreče. Kaj pa, če ne bom imel sreče? Malce se ozrem okoli in napenjam očala, kje je kakšno drevo v bližini, ki bi mi zagotovilo časten umik. Optimist. V tej čisto črno črni temi bi ga lahko videl edino z nosom, ko bi trčil vanj. Ja, nič. Ne ostane mi nič drugega, kot da storim, kar sem se namenil - brez možnosti umika. Kdor riskira, pro-fitira — pravi dobra ljudska modrost, ali pa izgubi, še dodaja. Tiki-tiki-tiki-tiki Sam sebi vlivam pogum. Globoko vdihnem, ker ne vem, koliko časa potem ne bom dihal. Ja, zgodi se, takole včasih, da človek v takih položajih enostavno kar pozabi dihati. To sem nekje prebral. Ne spominjam se, ali je bilo to tam, kjer sem prebral tisto o morskem psu ali... Napetost v ozračju je rasla, ker pa sem bil del tega ozračja, je rasla napetost tudi v meni. Lahkotno, zaradi prejšnjega globo-, kega vdiha sem bil malce lažji, sem se približal tiki-tiki-tikiju. Bil sem v njegovi neposredni bližini. On pa v moji in v bližini skladišča s hrano. Slišal sem pospravljanje hrane, cmokljanje in podobne glasove. Raz« misijam: kako vidi pospravljati v taki temi, ko pa jaz ne vidim, kje je zgoraj in kje spodaj?! Pripravim se za napad z reflektorsko baterijo. Malce se sklonim, s telesom se rahlo nagnem naprej, noge so malce razkoračene in pokrčene. Telo je napeto kot vzmet. Z eno roko držim svetilko, drugo pa si položim na usta. Vprašanje je, ali bom imel potem čas položiti roko na usta, ko bom zakričal od groze. Bolje je, da se že sedaj pripravim. Oči na pecljih. S skrajnimi napori mi uspe zadržati »gledike« v njihovih jamicah. Trzljaj desnega ročnega palca. Temno, gosto, potno ozračje predre oster, skoncentriran snop ru-menobelih žarkov in — še vedno ne diham — obsveti...čisto majhno, simpatično Miki miško. Uffrffl se mi utrga iz nožnih prstov navzgor in iz ust spolzi med prsti leve roke, ki so še vedno na mojem obrazu. No, ali ji je bilo res Miki ime, ne vem zagotovo, bila pa je Nas glas 9. 20. september 1989 19 miška; ali pa mogoče mišek? Zagotovo pa vem, da sem globoko izdihnil in hkrati se mi je odvalil Triglav s srca in le dobrim refleksom se imam zahvaliti, da mi ni padel na nogo in da zdaj ne »šantam z gipsom« po Krškem. Tako sem preživel zadnjih pet minut v planinskem taboru v Logarski dolini, kjer smo julija taborili mladi planinci Planinskega društva »Bohor« Senovo in tam preživeli prijetnih dvakrat po teden dni. Dežurni M. Kronika Kaj je še bolj veselega kot slovo od staršev? Cesta kot sir ementalec, da se nam je ski-salo še tisto, kar smo imeli v želodcih. Pod opozorilom PREPOVEDANO KADITI šofer s čikom v ustih hladno drži svoj volan in mirno hiti proti cilju. V Logarski dolini smo pričakovali dobrodošlico — vsaj na lepopo-farbani tabli SLOVENIJA, MOJA DEŽELA, vendar smo ugotovili, da je to možno samo na televiziji. Očitno je to zmedlo tudi šoferja, daje skrenil s poti, kajti s tov. Tončko sta bila oba žejna hladne pijače (zavili smo namreč h gostilni). Na cilju nas je po dobrodošlici s kamero pričakal tudi oster Hinkov — Bossov glas, takoj potem pa smo zgrabili Krški plavalci: Rezervacija za zgornje dele lestvic Krški plavalni klub Celulozar ima v svojem delovnem programu tri vrste dejavnosti: začetno in nadaljevalno šolo plavanja, rekreativno plavanje za občane ter tekmovalno plavanje, za katerega ima organizirano vadbo v štirih selekcijah. Medtem ko imata I. in II. selekcija nekak pripravljalni značaj, vlogo odkrivanja in »ustvarjanja« dobrih plavalcev, pa ima III. in zlasti IV. selekcija v svojih vrstah tekmovalce (natančneje: tekmovalke), ki s svojimi dosežki sodijo v prve vrste plavalcev tekmovalcev v SFRJ. Najboljši dokaz za zgornjo trditev so rezultati, ki so jih krške kadetinje in pionirke zabeležile julija na plavalnih prvenstvih za letošnjo sezono. V pregledu bomo navedli samo najvišje uvrstitve — do tretjega mesta. Natalija Repec — sicer najuspešnejša plavalka krškega Celulozarja — se je udeležila absolutnega članskega prvenstva SFRJ in zasedla 6. mesto v disciplini 200 m kravi ter 7. mesto na 800 m kravi. Vse pozornosti vreden uspeh je bila njena uvrstitev v državno reprezentanco, s katero je nastopila na balkanskem mladinskem prvenstvu v Sofiji in na njem v štafeti 4x200 m kravi pomagala osvojiti 3. mesto za SFRJ. za najboljše šotore, seveda za tiste, v katerih je bilo ponoči največ miši, saj nam je prva izmena poročala, daje drugače ponoči dolgčas. No, energijo smo si spet pridobili z mi-neštro, za katero je najbrž vedela samo kuharica, kaj je zmešala vanjo. Namreč: prva izmena je bila očitno tako lačna, da so nam v šotoru z zalogami hrane ostale le še konserve in nekaj kruha. No, mogoče pa so imele miši bogate nočne požrtije! Dobro, daje vsak vzel s seboj vsaj eno vrečo sladkarij. No, moramo povedati, da so nas v soboto vsaj desetkrat klicali na ta dolgočasni zbor s kravjo ropotu-ljico. Fršlok pa nas je, ko smo izvedeli, da se bomo umivali z mrzlo vodo, pod katero moraš kričati po indijansko, če nočeš, da bi zmrznil. Naš dan se je včeraj končal, ko je ugasnil taborni ogenj in ko smo nekateri fuša-li ob razglašeni kitari. (Utrinek iz kronike, ki so jo pisali mladi planinci v taboru Planinskega društva »Bohor« Senovo, ko so od 15. do 29. julija taborili v lepi Logarski dolini.) Ženska kadetska štafeta 4 X 100 kravi—N. Repec, S. Gradišek I. Resman in B. Cernoga — je v poletni sezoni postavila slovenski rekord za kadetinje z rezultatom 4:27,77. Na kadetskem prvenstvu SFRJ je imel krški klub nadvse uspešen nastop. Natalija Repec je zmagala v disciplinah 100 in 200 m delfin, bila druga na 400 m kravi in tretja na 200 m kravi. Sergeja Gradišek je osvojila 3. mesto na 100 m delfin, štafeta (Repec, Gradišek, Irena Resman in Barbara Černoga) pa je priplavala 2. mesto na 4x100 m kravi. S članskega prvenstva SRS seje Natalija Repec vrnila z osvojenim prvim mestom na 200 m kravi, na kadetskem prvenstvu SRS pa je razen v omenjeni disciplini zmagala še na 400 m kravi, 100 in 200 m delfin ter bila druga na 50 in 100 m kravi. Dvojno zmago si je med kadetinjami na tem prvenstvu priplavala tudi Sergeja Gradišek, in sicer na 50 in 100 m kravi, temu pa dodala še 2. mesto na 200 m kravi in 3. mesto na 400 m kravi. Štafeta v že omenjeni sestavi je bila na tem prvenstvu dvakrat uspešna: prva na 4x100 m kravi in druga na 4x200 m. 20 Za konec omenimo še dosežke tistih, ki »prihajajo«. Na pionirskem prvenstvu SRS je Anuška Cerovšek zasedla 2. mesto na 400 m in 3. mesto na 800 m krr.vl, medtem ko je Natalija Repec imela štiri dobre uvrstitve: drugi mesti na 100 in 400 m kravi ter tretji mesti na 200 in 800 m kravi. Tema dvema tekmovalka se z večjim številom uvrstitev od 2. do 6. mesta pridružujejo še Alenka Dreo, Mitja Kerin, Maja Kraševec in Gregor Povhe. Natalija Repec Foto: Črt Čargo Letovanje predšolskih otrok VVZ Krško V času od 24.6. do 3.7.1989 smo se v Ne-rezine odpeljali otroci, vzgojiteljice in varuhinje iz VVZ Krško. Za letošnje počitnice smo si pripravili pester zabavni program in se povezali s šolo zdravega življenja z namenom, da otroke čim bolj okrepimo in jim naredimo počitnice prijetne. S polnim kovčkom zdravil smo potovali v Nerezine in prtljage ni bilo nič manj, ko smo se vračali domov. Trudili smo se, da bi čim bolje izkoristili okolje, ki pripomore k utrjevanju zdravja in višanju telesne odpornosti. Sonce, voda, veter, zdrav obmorski zrak in stalna aktivnost otrok so prispevali, da smo po desetih dneh staršem pripeljali 56 zdravih in veselih otrok. Doživeli smo precejšnjo temparaturno spremembo, ko smo iz hladnega Krškega prišli v vroče Nerezine. Da bi se izognili reakcijam otrok na vročino, smo jim nudili veliko tekočin. Vedno so imeli pri roki čaj in cedevito, a najraje so se hladili s sladoledom. V najhujši vročini pa smo počivali v senci. Otroci so po kosilu spali ali se igrali. Nismo verjeli teoriji, da se otroci na vetru prehladijo, in če veter ni bil premočan, smo upoštevali, da valovanje zraka utrjuje organizem. Otrok tudi nismo podili iz vode, ko jim je bilo najlepše, raje smo jih vzpodbujali k večji aktivnosti. Tako so otroci resnično uživali in kljub temu niso kihali in postelje so bile zjutraj suhe. Za razne »trebuhobole«, ki se navadno pojavljajo zaradi domotožja, otroci niso imeli časa. Zavedali smo se, da potrebujejo otroci za prijetno bivanje daleč od doma mnogo več kakor le sonce in morje, saj ima srečen in zadovoljen otrok več možnosti, da ostane zdrav. Tako smo hoteli izkoristiti prednosti podnebja, da bi otrokom zdravje, s katerim imamo vedno probleme, čim bolj okrepili. Zato smo v našo kolonijo uvedli Šolo zdravega življenja. Otroci so redno telovadili, tekli in izvajali dihalne vaje ob morju, to pa so počeli tudi spontano ob vsakodnevni igri. Pred sončnimi opeklinami smo otroke zaščitili z mazilom, narejenim v lekarni, in z olivnim oljem, ki smo mu dodali limonin sok. Preparatov za sončenje nismo uporabljali, če je bilo potrebno, smo otroke zaščitili z majicami. Kjerkoli smo bili, smo vzpodbujali gibalno aktivnost otrok in jih nismo omejevali pri igrah. Sledili smo njihovim željam po igranju in jih nismo po vojaško »podili« v vodo. S tem smo morda dosegli, da se niti en otrok ni poškodoval ali zbolel, tudi zaradi dobrega počutja. Starši in otroci si bodo vse, kar smo v Ne-rezinah počeli, lahko ogledali na videokase-tah, ki smo jih posneli. Ob različnih športnih prireditvah, pikniku in zaključku smo se sladkali z dobrotami, ki smo jih dobili od raznih podjetij in posameznikov. Zato bi se radi zahvalili Agrokombi-natu Krško, Mercatorju-Preskrbi, Imperialu in vsem posameznikom, ki so nam posladkali bivanje na morju. ViSja med. sestra Polonca Umek Zveza sindikatov Slovenije Občinski svel Krško Zdravju naproti Šola zdravega življenja Nerezine Ne smemo se naveličati poudarjati, da zdravje še ni vse, vse pa postane brez pomena, če ni zdravja. Zdravje pa ni stalno stanje, vedno znova si ga moramo pridobivati in ga varovati.Tudi tema svetovnega dneva zdravja »Kdor zdravo živi, pridobi!« v letu 1986je bila namenjena zdravemu načinu življenja in je posledica vse večjega prepričanja, da bi morali bolj poudarjati pozitivne ukrepe, s katerimi bi posamezniki in družba lahko varovan' in izboljšali zdravje. Še vedno je glavni poudarek na samem zdravljenju, zanemarjamo pa pozitivne ukrepe, ki bi jih za varovanje zdravja lahko izvajal vsak posameznik. Daje res tako, nas prepričuje praksa. Ali ni naš prvi kontakt z zdravnikom takrat, ko že imamo bolezenske težave? Ne pozabimo na bolezen in zdravnika, ko te težave minejo? Ogromna večina sredstev, namenjenih za zdravstvo, gTe za zdravljenje, le malo pa jih namenjamo za preprečevanje obolenj oziroma za spreminjanje nezdravega načina življenja. Zato je potrebno spreminjanje miselnosti, v ljudeh Naš glas 9, 20. september 1989 21 moramo zbuditi potrebo in življenjsko nujo po zdravem načinu življenja. Zavedati se moramo vse večje ogroženosti z obolenji civilizacije (obolenja srca in ožilja, gibal, bolezni dihal, presnove, duševne motnje itd). Učinkovito sredstvo za krepitev zdravja in preprečevanje obolevanja je utrjevanje organizma. Osnovne dejavnike, ki človeka krepijo, imamo v naravi. Eden od glavnih namenov ŠOLE ZDRAVEGA ŽIVLJENJA V NEREZINAH je ta, da v zdravem in čistem okolju s pomočjo naravnih dejavnikov — sonca, zraka in vode — povečujemo, ohranjamo in krepimo telesne in duševne, delovne ter obrambne sposobnosti organizma. Da bi učinke teh dejavnikov še povečali, izvajamo dihalne vaje za pravilnejše, poglobljeno in naravno dihanje, zraven pa sodi še zdravilna telovadba. Pričela se je rokometna sezona 1989/90 V soboto, 16. septembra, se je s prvim tekmovalnim kolom v vseh republiških ligah pričela nova rokometna sezona. Potem ko je Rokometni klub Krško že lansko jesen številčno okrepil svoje vrste in v tekmovalne sisteme vključil kar devet ekip, je bil začetek letošnje sezone prav tako »množičen«. V republiške lige je ponovno vključil devet ekip, in sicer po tri ekipe mlajših in starejših pionirjev, dve mladinski in člansko, ki po vrnitvi v prvo republiško ligo v njej tokrat nastopa že drugo sezono zapored. Poleg devetih tekmovalnih ekip, kar hkrati pomeni, daje v »pogonu« okoli 100 igralcev, je v organizirano delo ponovno vključeno še lepo število najmlajših. To so otroci letnikov 1978, 1979 in 1980, ki vadijo po osnovnih šolah Krško, Leskovec, Brestanica in Senovo in ki hkrati sestavljajo tudi tri občinske selekcije. Ob tolikšnem obsegu dela, ki seje že lani načrtno razširilo še na območji Brestanice in Senovega, ima RK Krško seveda veliko večja finančna in organizacijska bremena. Zaenkrat jih še zmore, vprašanje paje, kaj bo do konca leta naredila izredna inflacija, ki še kako prizadeva tudi področje telesne kulture in športa. Drugi problem so strokovni delavci - vaditelji in trenerji, kijih tudi ni na pretek. Trenutno klub razpolaga le s tremi strokovnjaki, kar pa je za sedanji obseg dela premalo in skuša zato v redno delo pritegniti še najmanj enega trenerja. V minuli sezoni so ekipe RK Krško prvič v večjem številu nastopale izven državnih meja. Člani so tako gostovali v pobrateni občini Obrigheim, mlajši in starejši pionirji pa so se prvič udeležili mednarodnih mitingov v Ra-vensburgu (ZRN), kjer so oboji prepričljivo zasedli 1. mesta. Zaradi uspešnih gostovanj in nastopov so vse tri naštete ekipe že prejele V program navajanja na zdrav način življenja vključujemo tudi seznanjanje z razvadami, ki so zdravju škodljive. Ni naš namen »reklamiranje« Šole zdravega življenja, temveč dejstva, da moramo posvetiti precej več skrbi svojemu zdravju, posebej še zato, ker imamo na tem področju še veliko neizkoriščenih možnosti. Naša ŠOLA ZDRAVEGA ŽIVLJENJA je le ena izmed njih. Da nam pomen tega že pronica v zavest, nam pove dejstvo, da imamo jesenski termin Šole zdravega življenja že povsem zaseden in da bodo mnogi prijavljeni morali počakati do naslednjega leta. Navajanje na zdrav način življenja je pritegnilo veliko ljudi, ki bi se nam radi pridružili, zavedajoč se, da so sami prvi odgovorni za ohranjanje in krepitev svojega zdravja! uradna vabila, da marca in aprila 1990 ponovno nastopijo v Obrigheimu in Ravens-burgu. Naše bralce naj ob tej priložnosti še posebej povabimo na ogled prvenstvenih tekem članske ekipe, ki nastopa v prvi republiški ligi (v pretekli sezoni je osvojila visoko 4. mesto). Na domačem terenu, v športni dvorani osnovne šole v Leskovcu, je razpored jesenskega dela tekmovanja naslednji: 30.IX. — Krško : Usnjar (Šmartno pri Kolesarska dirka za veliko nagrado »Vidina« Prizadevnim aktivistom Kolesarskega društva »Videm« Krško je ob pomoči glavnega pokrovitelja, katerega ime društvo tudi nosi, in ostalih sopokroviteljev uspelo organizirati drugo kolesarsko dirko za veliko nagrado »Vidma«, kije bila v nedeljo, 10. septembra 1989 od 8. do 14. ure v Leskovcu pri Krškem. Kolesarsko tekmovanje, kije v ženski konkurenci veljalo tudi za državno cestno prvenstvo, nastopili pa so tekmovalci v vseh kategorijah, je minilo v lepem vremenu in odlični organizaciji. Kljub temu da kolesarstvo v občini Krško še ni postalo tradicija, seje pred Osnovno šolo Milke Kerin v Leskovcu zbralo kar precejšnje število gledalcev, kar dokazuje, da tudi ta zvrst športa v občini vse bolj pridobiva pomen. Dirka je bila po izjavah sodnikov in vodij udeleženih ekip odlično pripravljena, saj je tekmovanje potekalo brez zastojev. Da pa bi bila prireditev čim bolj pestra, je bilo poskrbljeno tudi za privlačen kulturno-zabavni program, v katerem so sodelovali člani Plesnega kluba »Videm« Krško in folklorne skupine DKD Svoboda s Senovega. Znano je, da vsaka urejena družba posveča zdravstvenemu varstvu veliko skrb in postavlja ukrepe, s katerimi varujemo in krepimo zdravje, ter ukrepe, s katerimi odstranjujemo pogoje in vzroke za nastanek bolezni, na prvo mesto! Če bi se v to akcijo vključili tudi družbenopolitične organizacije, podjetja in ostali, saj segajo obveznosti iz zdravstvenega varstva tudi na njihova področja, bi lahko prizadevanja, da tudi mi postanemo urejena družba, pričeli kar pri osnovni človekovi dobrini — zdravju. In ko bo tako, bo skrb za zdravje človeka postala realnost, in ne samo črka na papirju. Organizator Šole zdravega življenja Slane Iskra Litiji) 14.X. — Krško : Jadran (Kozina) 28.X. — Krško : Rudar (Trbovlje) 11.XI. — Krško :Bakovci 18.XI. — Krško : Ajdovščina Vse tekme članskega moštva, v katerem ponovno nastopata povratnika iz JLA, Bruno Glaser in Sandi Keše, se pričnejo ob 19.30, ob 18. uri na iste datume pa v pred-tekmah nastopajo še mladinci, prav tako v tekmovanju republiške lige. živko šebek Tako pripravljena tekmovanja so redkost na kolesarskih prireditvah, k temu pa je za boljšo predstavo o tej prireditvi treba dodati tudi to, daje šest prvouvrščenih tekmovalcev iz vsake kategorije prejelo zelo lepe nagrade pokrovitelja in drugih sponzorjev, še posebej tisto, ki jo kot veliko nagrado »Vidma« pre^ Po Istri Kranjec in SFRJ PULI - Na tradicionalni mladinski mednarodni etapni kolesarski dirki po Istri je nastopilo v 18 ekipah iz 7 držav nekaj čez 70 tekmovalcev. Jugoslovanski kolesarji so dosegli lep uspeh, saj je bil med posamezniki najboljši član jugoslovanske reprezentance Igor Kranjec, kolesar Krke, zmagalo pa je tudi moštvo Jugoslavije. V točkovanju letečih ciljev je bil najboljši Novomeščan Eržen (Slovenija B), gorske cilje je osvojil kolesar kranjske Save Bertoncelj. za najbolj aktivnega kolesarja pa so razglasili Švicarja Ga-uecija. Delo-šport, 18. 9. 1989 jme tekmovalec, ki progo prevozi z največjo povprečno hitrostjo. Tako je na zahtevni progi med ženskami postala državna prvakinja Eva Hatala iz Novega Sada, med mladinkami pa Marija Kmc iz Novega mesta. Med člani je prepričljivo zmago dosegel Ja- 22 Naš glas 9, 20. september 1989 nez Božič iz Novega mesta, kije bil najboljši tudi v točkovanju letečih ciljev, za gorske cilje pa je največ točk zbral Iztok Melanšek iz Celja. Veliko nagrado »Vidma« je prejel kolesar »Krke« iz Novega mesta Dušan Majde, ki je progo prevozil z največjo povprečno hitrostjo. Rezultati dirke so naslednji: 1. državno cestno prvenstvo — ženske (44,8 km): 1. Hatala (Mladost Novi Sad), 2. Trebižon (Soča Kobarid), 3. Uršič (Dol pri Ljubljani); mladinke (44,8 km): 1. Krnc (Krka Novo m.), 2. Podgornik (Soča Kobarid?, 3. Travnikar (KD Grosuplje); 2. slovensko cestno prvenstvo — člani (89,6 km7:1. Božič (Krka), 2. Šmerc (Mene Celje), 3. Šebenik (Krka); starejši mladinci (67,2 km): 1. Eržen (Krka), 2. Kuček (KD Portorož), 3. Tajnšek (Merx); mlajši mladinci (44,8 km): 1. Majde (Krka), 2. Zupane (Videm Krško), 3. Poljanec (Sava Kranj); pionirji A (22,4 km): 1. Mura (Krka), 2. Filip (Krka), 3. Hauptman (Rog Ljubljana); pionirji B (11,2 km): 1. Kelner (KD Ptuj), 2. Berce (Sava), 3. Grmšek (Videm). Anton Pleterski Prispevek najmlajših iz Šole zdravega življenja vNerezinak V gibanju je življenje Aktiv organizatorjev rekreacije pod pokroviteljstvom občinskega sveta Zveze sindikatov Krško je letos že drugič organiziral Šolo zdravega življenja v Nerezinah, kamor vključujemo predvsem ljudi, obolele na dihalih. Želja nas vseh je, da bi razširili program še na druga psihosomatska obolenja. Narava je prikrajšala za zdravje nekatere že pri prvih korakih življenjske poti, zato smo letos razširili program tudi na najmlajše. Vodili sta ga višja medicinska sestra in vzgojiteljica. S pomočjo učinkov naravnih dejavnikov, kot so sonce, zrak, voda in redno izvajanje telesne vadbe, spodbujamo v naši Soli zdravega življenja tako telesni kot psihični razvoj. Znano je namreč, daje gibanje osnova za ves otrokov razvoj. Otrok, ki se ne more gibati, zaostane v rasti, vse njegove gibalne zmožnosti se razvijajo počasneje, tudi psihične funkcije so slabše, počasnejše je mišljenje in razumevanje. Pri gibanju pa se krepijo vsi organi in se razvijajo tudi psihofizične lastnosti. Tako se je naš dan začenjal ob 8. uri zjutraj, ko smo se zbrali na plesišču, potem pa odšli v gozdiček ob obali, kjer smo izvajali dihalne vaje in vaje v dihanju, se igrali razne ciklične in družabne igrice, tekali za žogo, se gugali, metali kamenčke v morje, pihali ping-pong žogice in vato s slamicami. Ob hudi vročini, vetru in dežju pa smo poiskali zavetje v pionirskem naselju ter poslušali pravljice, gnetli plastelin, risali, peli in plesali. Lahko rečemo, da smo obhodili vsa drevesa v gozdičku našega naselja, znosili skupaj cele kupe storžev, zanimivih kamenčkov in školjk, ovonjali vsak grmiček in cvet, in kar je najvažnejše: bili smo srečni. Res pa je tudi, da smo malo pogrešali tisto poletno čofotanje v vodi, saj smo jo tipali le s palčkom na nogi. Tako je tudi triletna Anja po celodnevnem sprehodu in igrah ob obali prosila mamico, naj že vendar enkrat gredo na morje. Pa tudi naš štiriletni Matej nas je spravil v smeh, ko je po vseh igricah in aktivnostih tistega dne poprosil očka, naj ga pelje v hišico na dopust... Organizatorka programa za otroke Tatjana škafar »Japijevska gripa« — bolezen za najuspešnejše? ! Pred nekaj leti so britanski zdravniki opazili, da se več bolnikov pritožuje nad utrujenostjo in bolečinami v mišicah. Izčrpal jih je čisto navaden sprehod ali hoja po stopnicah, težko so se skoncentrirali in bili so nagnjeni k depresijam. Sprva so zdravniki mislili, da so težave psihičnega izvora in da gre le za namišljeno bolezen, da bi bolniki dobili bolniški dopust Kmalu so spoznali, da ni tako, saj so žrtve bili Poziv na previdnost v italijanskem tisku: »Združenje paraplegikov — delamo vse, da bi nas bilo čim manj!« EMP Naš glas 9, 20. september 1989 23 mlajši, ambiciozni, aktivni ljudje, ki jim dan ni bil dovolj dolg, da bi opravili vse zastavljeno delo. Ugotovili so, da so to resnični bolniki, ki trpijo za povirusno utrujenostjo, oziroma kronično izčrpanostjo organizma, ki so jo poimenovali majalgijski encefalomielitis (ME), njen naziv pa je tudi »japijevska gripa« (vuppie flu). Bolezen ima celo vrsto simptomov, katerih vzroki so neznani. Bolniki ne umirajo, ampak postanejo začasni ali trajni invalidi. Huda utrujenost ne izgine niti po dolgotrajnejšem počitku. Bolniki težko prepričajo zdravnike, da so resno bolni. ME se navadno začne z virozo, po ozdravitvi pa so bolniki še naprej utrujeni, moč koncentracije jim vidno oslabi in hudo se utrudijo že ob najmanjšem naporu. Ne morejo se več normalno posvečati svojemu delu, hobijem, prijateljstvu, družinskemu življenju. Leta 1955 je v londonski bolnici Royal Free Hospital velik del bolnikov, bolniških sester in zdravnikov zbolelo zaradi neobičajno močnega virusa, mnogi oboleli pa so se slabo počutili tudi po več mesecih prestane bolezni. Zdravstvene oblasti in nekateri zdravniki so pojav proglasili za masovno histerijo. Na koncu so dokazali, da gre za prvo britansko epidemijo ME. Kasneje je bilo na svetu še 50 takšnih epidemij, pa tudi ogromno posameznih primerov te bolezni. Znaki bolezni so danes natančno opisani, vendar se zdravniki ne morejo zedi-nrti ali gre za bolezen v klasičnem pomenu besede ali le za skupek simptomov. V londonski bolnišnici St. Mary so pri delu bolnikov, ki imajo ME, odkrili okuženost z virusom iz skupine enterovirusa, ki napadajo predvsem prebavni sistem. Vendar za ME zbolijo tudi bolniki, ki niso okuženi z virusom. Tako nekateri zdravniki menijo, da virusi niso glavni krivec, ampak da je prvotni vzrok bolezni slabitev imunološkega sistema, ki izgublja sposobnost, da se upre napadu že znanih virusov. V dolgi spisek možnih vzrokov za ME vključujejo od neprimerne prehrane do alergij, ki jih povzročijo zobne zalivke. Pri nekaterih bolnikih opažajo okuženost debelega črevesa z mikroorganizmi ali z glji-vico »candida albicans«, ki je ves čas prisotna v človeškem črevesju, nevarna pa postane zaradi antibiotikov ali prehrane, ki vsebuje veliko škroba in sladkorja. Takrat se razširi po celem telesu in ogroža človekov imunološki sistem. Simptomi ME pri nekaterih bolnikih popolnoma izginejo, ko se z zdravili ali dieto uniči »candida«. Nekaj strokovnjakov meni, da so glavni vzrok ME stresi sodobnega življenja, ki jih povzroča nenehna napetost in obsedenost da bi čimbolje opravljali delo, predvsem pri ljudeh, ki imajo ambicije večje od svojih sposobnosti. Tako zdravniki iz bolnice Charing Cross menijo, da je glavni vzrok ME prehitro ali pregloboko dihanje, tako imenovana hiperventilacija, pri čemer se zaradi premale količine ogljikovega dioksida v krvi spreminja kislost tkiva, kar povzroča kronično utrujenost v mišicah. Tako s psihoterapijo bolnike navajajo na enakomernejše dihanje in pravilno ravnotežje med počitkom in naporom, tako da lahko bolniki preprečijo hiperventi-lacijo. Na spisku vzrokov za ME so tudi ekološki problemi, kot so izčrpavanje vitalnih kemijskih elementov iz tal, umetna gnojila in s tem prisotnost raznih kemijskih snovi, toksinov in alergenov v hrani. Pri nekaterih bolnikih se stanje hitro popravlja po kuri vitaminov in meneralov. Pri nekaterih bolnikih se po določenem času stanje popravi samo od sebe, zato je težko oceniti, koliko je k temu prispevala določena kura. Bolniki pogosto uporabljajo razne metode alternativne medicine od homeopatije (bolezen zdravijo z majhno količino tistih snovi, ki bi v večjih količinah v zdravem človeku povzročile to bolezen) do akupunkture. ME ni navadna bolezen. Vendar bo preteklo veliko časa, da bodo dokončno odkrili vzroke bolezni in učinkovito zdravilo. Ljudje, ki imajo ME, se zaenkrat lahko tolažijo le z dejstvom, da jim njihovi svojci in zdravniki verjamejo, da se ne pretvarjajo in da so resnično bolni. Povzetek iz članka Jasne Zanič-Nardini, Danas, št. 368, 7. 3. 1989, str. 76-77 Povzela: Andreja Žibret Ogrodje stare stiskalnice in čistilnice lesa, del obzidja celuloznega obrata in delavnice. V ozadju se vidi Stara vas, za katero pa lahko danes trdimo, da ni več stara. (Foto: arhiv TCP). Valvasorjeva knjižnica in čitalnica Krško Vabimo vas, da nas obiščete v prenovljenih prostorih kapucinskega samostana v Krškem na Cesti krških žrtev 26 in postanete naš član. V knjižnici si lahko izposojate knjige za prosti čas in razvedrilo in strokovno literaturo z vseh področij v slovenskem ali tujih jezikih. Vašim otrokom pa poleg najrazličnejših knjig nudimo tudi zvočne kasete s pravljicami in pesmicami. V časopisni čitalnici imamo preko 50 naslovov različnih časopisov in revij, kijih lahko preberete pri nas ali pa sijih izposodite na dom. Če pa ne veste, kje bi našli miren kotiček za svoj študij, pridite v našo študijsko čitalnico, kjer so vam na voljo najrazličnejše enciklopedije, priročniki in slovarji. V stavbi kapucinskega samostana sta tudi stara baročna knjižnica iz 17. stoletja in galerija slik in plastik starih mojstrov. Ogledajo si ju lahko organizirane skupine, vendar vas prosimo, da prej najavite svoj obisk ustno ali po telefonu 31-269. V času zimskih počitnic pa za učence osnovnih šol in gojence vrtcev organiziramo ure pravljic in oglede otroških filmov na videokasetah. Vabimo vas tudi na literarne večere s predstavitvami novih knjig, ki jih občasno organiziramo v prostorih Valvasorjeve knjižnice. Obiščete nas lahko vsak dan od 9. do 14. ure, ob ponedeljkih in petkih od 9. do 18. ure. Ob torkih in črtrtkih od 16. do 18. ure pa si lahko izposodite knjige in zvočne kasete v našem izposojevališču na Vidmu na Cesti 4. julija 59. 24 Naš glas 9, 20. september 1989 Proslava 50-letnice podjetja Videm bo v soboto, 30. septembra Prvi kuhalnik celuloze so v Celulozi Videm-Krško skuhali 20. oktobra 1939, pa se ta datum šteje za »uradni« začetek proizvodnje v največji krški oziroma posavski tovarni, ki ima dislocirano proizvodno enoto tudi v Titovem Drvarju (BiH). Proizvodnja celuloze in papirja teče v podjetju Videm — celuloza, papir in papirni izdelki non-stop oziroma leto in dan po vseh 24 ur. Praznovanja zlatega jubileja ni bilo ekonomsko smotrno organizirati prav na dan, ki šteje za »uradni« začetek proizvodnje, če naj bi ves kolektiv imel možnost biti priča prazničnemu dogajanju. V soboto, 30. septembra 1989, bo v matičnem delu »Vidma« namreč popoln zastoj zaradi remontnih del, pa bo ta dan zato najprimernejši za proslavo dogodka, ki je pozneje prinesel tolikšno preobrazbo v te kraje. Na Trgu Matije Gubca pred DKD Edvarda Kardelja bo slovesnost, ki se je boste prav gotovo udeležili — ob delavcih »Vidma« — tudi mnogi drugi. O njej vas bodo natanko obvestili plakati in sredstva javnega obveščanja. Podjetju VIDEM — celuloza, papir in papirni izdelki zaželimo »srečno pot« v naslednjem polstoletju... Galerija Krško vabi V petek, 29. septembra ob 18. uri bo v prostorih Galerije Krško otvoritev razstave slik in risb akademske slikarke Susanne Kiraly-Moss Slikarko in njeno delo bo predstavila umetnostna zgodovinarka Breda Ibch-Klančnik. Z odlomkom iz monodrame Beseda Miška Kranjca bo nastopil dramski igralec Rajko Stupar. SLAVA VOJVODINE KRANJSKE, TO JE RESNIČNA, TEMELJITA IN PRAVA LEGA IN USTROJ V MARSIKATERI] STARI IN NOVI ZGODOVINSKI KNJIGI SICER SLAVNO OMENJENE, VENDAR! DOSLEJ ŠE NE PRAV POPISANE RIMSKO-CESARSKE DEDNE DEŽELE, S POPOLNIM IN IZČRPNIM POPISOM VSEH NJENIH POKRAJIN, DOLIN, POLJ,] GOZDOV, GORA, TEKOČIH IN STOJEČIH VODA, PODZEMELJSKIH GORSKIH j JEZER, ZLASTI SVETOVNO ZNANEGA ČUDEŽNEGA CERKNIŠKEGA] JEZERA, ČUDOVITIH JAM IN MNOGO DRUGIH NENAVADNIH NARAVNIH] ČUDEŽEV, PRAV TAKO RASTLIN, RUDNIN, DRAGIH KAMNOV, STARIH NOVCEV, ŽIVALI, PTIC, RIB ITD., RAZEN TEGA OKOLIŠEV, GOSPOSTEV,] GRADOV, MEST, TRGOV, OBMEJNIH STAVB IN TRDNJAV IN NJIH] NEKDANJIH IN DANAŠNJIH LASTNIKOV ALI PREDSTOJNIKOV,] POVELJNIKOV, PREBIVALCEV, JEZIKOV, NAVAD, NOŠ, OBRTI, OPRAVIL,! VERE, SVETNIKOV, PATRIARHOV, ŠKOFOV, REDOV, ŽUPNIJ, CERKVA, SAMOSTANOV ITD., DOSTOJANSTEV, SLUŽB, SODIŠČ, STANOV IN DRUŽIN; TUDI DEŽELNIH KNEZOV, LETOPISOV, STARIH IN NOVIH ZNAMENITOSTI] PO LASTNI PRAV NATANČNI PRIPOVEDI, PREISKAVI, IZKUŠNJI IN Z ZGODOVINSKO-TOPOGRAFSKIM OPISOM V PETNAJSTIH, A V ŠTIRI GLAVNE DELE RAZDELJENIH KNJIGAH S ŠTEVILNIMI ČRTEŽI IN LIČNIMI BAKROREZI IZDAL JANEZ VAJKARD VALVASOR, SLAVNIH KRANJSKIH DEŽELNIH STANOV STOTNIK DOLENJSKE STRANI IN ČLAN ANGLEŠKE KRALJEVSKE DRUŽBE, A V ČISTO NEMŠČINO SPRAVIL IN lMA ŽELJO S PRENEKATERIMI DODATNIMI RAZLAGAMI, Z OPOMBAMI j IN S PRIPOVEDMI RAZŠIRIL ERASMUS FRANCISCI, SVETNIK GROFOVSKE] HIŠE HOHENLOH IN GLEICHEN, LJUBLJANA ANNO MDCLXXXIX. NAJDE SE PRI VVOLFGANGU MORITZU ENDTERJU, KNJIGARJU NURNBERGU. IZDANO Z ZAŠČITO SVETEGA CESARSKEGA VELIČANSTVA