Zlatorumena koruza Se vedno krasi številne gorenjske skednje — Foto: F. Perdan
Leto XXX. - Številka 82
TRIDESET LET 1917-1977
Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar
GLASILO SOCI
NE ZVE
Kranj, torek, 25. 10. 1977 Cena: 3 din
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kob poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.
ZA GORENJSKO
Prireditev ob 30-letnici Glasa
Koncert ansambla bratov Avsenik za najstarejše naročnike in naše sodelavce
Naš časopis letos praznuje 30-letnico izhajanja. Da bi ta jubilej čimbolj primerno proslavili, smo se odločili za prireditev, na katero smo povabili vse naše najstarejše naročnike, ustanovitelje, nekdanje in sedanje sodelavce, poslovne partnerje in druge.
In kaj smo pripravili zanje? Prepričani smo, da bomo ustregli marsikomu. Na prireditvi, ki bo jutri, 26. oktobra, ob 18. uri v festivalni dvorani na Bledu, bo namreč s celovečernim koncertom in programom nastopil ansambel bratov Avsenik. Še pred prireditvijo pa se bomo ob 16. uri z našimi naročniki srečali v Park hotelu na Bledu.
Ob tem pa omenimo še zanimivo naključje. Kot rečeno, časopis Glas letos praznuje 30. obletnico izhajanja. V kratkem pa bo slavil pomemben jubilej tudi ansambel bratov Avsenik. V začetku prihodnjega leta, oziroma bolj točno aprila, bo ta doma in v tujini znani in popularni ansambel praznoval 25-letnico obstoja. Mimogrede povejmo, da pripravljamo zanimiv zapis o ansamblu in njegovih članih za prihodnjo številko. Pripravljamo pa tudi posebno, jubilejno številko Glasa ob 30. obletnici, ki bo izšla prihodnji mesec.
In nazadnje še tole pojasnilo. Zanimanje za jutrišnjo prireditev ob naši obletnici in seveda za koncert ansambla Avsenik v festivalni dvorani je veliko. Vendar smo se odločili, da vstopnic za prireditev tokrat ne bo v prodaji.
Pšenica izginja s polj
Slovenija zaostaja pri pridelovanju pšenice. Na to še posebej opozarja ocenjevanje uresničevanja družbenega načrta Slovenije, ki predvideva, da bi jo morali leta 1980 pridelati za trg 70.000 ton, letos pa smo ustvarili le dobrih 20.000 ton tržne proizvodnje. To opozarja na zaostanek, ki ga bo v prihodnjih letih težko nadoknaditi.
Republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, žitna poslovna skupnost Slovenije in Zadružna zveza Slovenije so se dogovorili za pospeševalne ukrepe pri pridelovanju pšenice. Prvi ukrep je regresiranje nakupa semenske pšenice. Kmetje, ki bodo pšenico prodali, bodo dobili za vsak kilogram kupljene semenske pšenice dinar regresa. Razen tega bodo žitnopre-delovalne organizacije kmetom zagotovile od odkupljene pšenice 15 odstotkov otrobov. Cena pšenice še ni določena, vendar bo 16 par višja od zagotovljene odkupne cene. Kmetje bodo dobili 8 par, organizatorji proizvodnje (zadruge, obrati za kooperacijo) pa prav tako 8 par. Za takšno regresiranje bo v Sloveniji potrebnih 750.000 dinarjev, kar bo zadostovalo za setev na 3000 hektarjih. Denar bodo zagotovili žitne pre-
delovalne organizacije in žitna poslovna skupnost.
Načrtovane so tudi skupne naložbe v žitorodnih predelih Slovenije in v drugih krajih države, ki bodo Sloveniji zagotovile boljšo oskrbo s pšenico, -jk
Obisk • ameriških turističnih delavcev
Bled — Na povabilo Turistične zveze Jugoslavije se je v minulih dneh mudila v naši državi študijska skupina predstavnikov ameriških turističnih agencij. Obiskali so Dubrovnik in potovali ob naši obali, si ogledali Plitvice in študijsko potovanje v petek, 21. oktobra, končali na Bledu. Povedali so, da naša država ni zanimiva le za izletniški, ampak tudi za tako imenovani stacionarni turizem. 2e za prihodnjo sezono bodo zato priporočali daljše obiske gostov iz ZDA pri nas.
A. 2.
DOGOVORIMO SE
5. STRAN:
SEJA KRANJSKE OBČINSKE SKUPŠČINE
V četrtek, 3. novembra, popoldne se bodo v Kranju na ločenih sejah sestali vsi trije zbori občinske skupščine. Tudi tokrat pred sejo skupščine za delegate in delegacije, in seveda za vse delovne ljudi in občane kranjske občine, objavljamo na 5. strani povzetke iz gradiva, ki bo obravnavano na seji. Čeprav so vse točke predlaganega dnevnega reda pomembne, v najavi vseeno se posebej opozarjamo, da bodo delegati razpravljali o uresničevanju zakona o združenem delu in o težavah, s katerimi se pri tem srečujejo predvsem manjše organizacije. Izredno pomembna bo nedvomno tudi razprava o programu srednjeročnega razvoja malega gospodarstva v občini. Prav gotovo zanimivo, tako ca razpravo kot za odločanje, pa bo tudi stališče izvršnega sveta občinske skupščine, ki predlaga, da morajo krajevne skupnosti sedanje srednjeročne programe zaradi neusklajenih dogovorov s TOZD in SIS skrčiti na nujne in neodložljive naloge.
Dogovor
je eno,
praksa drugo
Škofja Loka - Delegati občinske konference SZDL so na zadnji seji med drugim razpravljali o izvajanju referendumov v škofkeloški občini. Poleg občinskega ima skoraj vsaka krajevna skupnost in ponekod že posamezne vasi svoj samoprispevek, kar povzroča na eni strani pretirano obremenjevanje delovnih ljudi in občanov, po drugi strani pa obračunavanje samoprispevkov povzroča velike težave v delovnih organizacijah. Zato so delegati menili, da je nesprejemljivo razpisovanje in organiziranje novih referendumov o samoprispevkih za urejanje komualnih in drugih objektov, ki niso usklajeni s programi samoupravnih interesnih skupnosti in programom razvoja škofjeloške občine. Čeprav je odločanje delovnih ljudi in občanov za samoprispevek hvale vreden način urejanja komunalnih in drugih objektov, velja pri tem bolj upoštevati dogovorjene kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne razvojne programe občine, posameznih dejavnosti in krajevnih skupnosti.
L.B.
Tržičani so v nedeljo organizirali veliko vajo enot civilne zaščite. Več o njej berite na 12. strani — Foto: J. Zaplotnik
Kranj — Včeraj, 24. oktobra, dopoldne je bila v Kranju prva seja konference upravljavcev kranjske podružnice Ljubljanske banke. V okviru priprav za uresničitev zakona o temeljih bančnega in kreditnega sistema so na seji potrdili samoupravni sporazum o združitvi v Temeljno banko Gorenjske in statut Temeljne banke Gorenjske. Hkrati so pooblastili izvršilni odbor in izvršilni odbor za stanovanjsko-komunalne zadeve, da obravnavata predlog sporazuma o združitvi Temeljne banke Gorenjske v Združeno Ljubljansko banko. V združenem delu in drugih samoupravnih sredinah se bodo tako začele razprave za podpis novih samoupravnih aktov. Dogovorili so se tudi, da morajo biti delegati za ustanovni zbor Temeljne banke Gorenjske izvoljeni do 20. novembra letos. Ustanovni zbor Temeljne banke Gorenjske pa bo v prvi polovici decembra. — A.Ž. — Foto: F. Perdan
Praznik OZN
S srečanjem blizu 1300 članov klubov OZN iz vse Slovenije, ki se ga je udeležil tudi generalni sekretar mednarodne organizacije ISMUN Roger Hansen iz Ženeve, so v soboto v Celju sklenili republiško praznovanje 20-letnice OZN in letošnjega dneva OZN. Slavnostni govornik je bil predsednik republiške konference ZSMS Ljubo Jasnič. Poudaril je velik vzgojni pomen, ki ga je v dveh desetletjih dokazala aktivnost mladine v klubih OZN, saj je tu spoznavala, kakšni naj bi bili pravični odnosi v svetu, se soočala s prizadevanji za mir, aktivno miroljubno koesistenco in drugimi pozitivnimi vrednotami, za katere se zavzema naša država. Opozoril je tudi na žarišče napetosti v današnjih mednarodnih odnosih in na vlogo neuvrščenih dežel pri premagovanju mednarodnih napetosti.
Edvard Kardelj častni meščan Ploč
Na slovesni seji skupščine občine Ploče ob proslavah letošnjih Titovih in partijskih jubilejev so z navdušenjem sprejeli sklep o razglasitvi člana pred-sestva SFRJ in predsedstva ZKJ Edvarda Kardelja za častnega meščana Ploč. V obrazložitvi, ki jo je podal predsednik občinske skupščine Ivo Karamatić, je rečeno, da je Edvard Kardelj revolucionar jugoslovanskega komunističnega gibanja in socialistične revolucije narodov in narodnosti Jugoslavije in neutrudni borec za graditev socializma na samoupravnih temeljih, ki je veliko prispeval k razvoju marksistične misli v Jugoslaviji.
Filmi o NOV
V ameriškem nacionalnem arhivu in v kongresni knjižnici so našli pomembne dokumentarne filme o narodnoosvobodilnem boju v Jugoslaviji. Vključili jih bodo v televizijsko serijo Velike bitke v Jugoslaviji, ki jo skupno pripravljajo jugoslovanski televizijski centri. Oddaje bodo prikazovale najpomembnejše dogodke med drugo svetovno vojno, ki so se zgodili na jugoslovanskih tleh. Med najbolj zanimivo gradivo, ki so ga odkrili v Ameriki, spadajo vsekakor filmi o Drvarju ter njegovih ljudeh in partizanih, o vrhovnem štabu in predsedniku Titu, kakor tudi o otoku Visu. Med drugim gradivom je tudi nemški dokumentarni film z naslovom »Balkanska fronta 1943«. Posneli so ga na Sutjeski za potrebe nemškega vojnega poveljstva in ima prav tako veliko dokumentarno vrednost. Poleg tega so našli tudi tri italijanske filmske dnevnike o prihodu Italijanov na Sušak, v Ljubljano, Korčulo, Cetinje in na Ohrid.
Lažji izvoz mesa
Izvršna komisija EGS je predlagala svetu ministrov nekatere spremembe za uvoz go-govejega mesa iz Jugoslavije. Ugodnosti pri uvozu mesa iz Jugoslavije so približali ugodnostim proizvajalcev iz držav EGS. Vendar s tem ne pričakujejo, da bi se izvoz iz Jugoslavije povečal. Gre bolj za ukrep, s katerim naj bi preprečili nazadovanje izvoza mesa (z naše države.
Slaba žetev soli
Letošnja žetev morske soli v jugoslovanskih solinah je bila zaradi neugodnih razmer pičla, tako da z njo ne bo mogoče pokriti niti tretjine letnih potreb jugoslovanskega trga. Proizvajalci morske soli so zato v soglasju s kombinatom Soda — so iz Tuzle predlagali zveznim organom, naj čimprej dovolijo uvoz 15.000 ton morske soli za nemoteno oskrbo jugoslovanskega tržišča s soljo v obdobju od februarja prihodnjega leta dalje, ko bodo dali v prodajo sol letošnje žetve.
I
Slovenska Koroška
Praznovanje sredi boja
Kranj — Od 19. do 23. oktobra je bila na obisku v naši državi 14-članska delegacija LR Kitajske, ki jo je vodil minister za pošto in telekomunikacije LR Kitajske CHUNG FU HSIANG. V četrtek in petek, 20. in 21. oktobra, je bila delegacija na obisku v Sloveniji. Ob tej priliki je goste v petek sprejel tudi generalni direktor ZP Iskra Jože Hujs, nato pa so si ogledali Tovarno telekomunikacij na Laborah. Med obiskom so ugotovili, da so na področju telekomunikacij in druge opreme za pošto možnosti za sodelovanje med našo državo in LR Kitajsko. Na sliki: gostje iz LR Kitajske v Iskri na Laborah. — A. Z. — Foto: J. Zaplotnik
KRANJ
V četrtek, 20. oktobra, dopoldne se je v Kranju na enajsti redni seji sestalo predsedstvo skupščine gorenjskih občin. Razpravljali so o metodi, kako priti do tako imenovanih prednostnih razvojnih usmeritev in o stališčih glede problematike Alpskega letalskega centra Lesce. Na dnevnem redu pa je bila tudi ocena pomembnosti Ledin in možnih rešitev. A. 2.
RADOVLJICA
Včeraj, 24. oktobra, se je na 99. redni seji sestal izvršni svet radovljiške občinske skupščine. Razpravljal je o delu upravnih organov in o osnutku odloka o spremembah odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča. Na dnevnem redu je bila tudi informacija o prilivu dohodkov samoupravnih interesnih skupnosti v obdobju januar—september letos. Nazadnje so obravnavali tudi program investicij za prihodnje leto. A. 2.
ŠKOFJA LOKA
Danes popoldne ob 16. uri bo seja skupščine izobraževalne skupnosti. Za dnevni red je predlagano obravnavanje pripomb na samoupravni sporazum o temeljih plana občinske izobraževalne skupnosti Škofja Loka ter vzgoje in usmerjenega izobraževanja SR Slovenije v obdobju 1976-1980 ter sprejem sklepa o sklenitvi sporazumov, uresničevanje srednjeročnega plana občinske izobraževalne skupnosti v letu 1977, cene vzgojnoizobraževalnih storitev in merila za financiranje v letošnjem letu ter poročilo o pripravah na gradnjo šole za usmerjeno izobraževanje in dijaškega doma v Škofji Loki.
L. B.
TRŽIČ
Od petka, 21. oktobra, dalje obiskujejo predstavniki občinske konference SZDL Tržič in drugih družbenopolitičnih organizacij ter izvršnega sveta občinske skupščine krajevne konference SZDL. Pogovarjajo se o pripravah na volitve in o oblikovanju potrošniških svetov. Ne manjka pa tudi razprav o krajevnih, komunalnih problemih. Včeraj so predstavniki SZDL in drugih družbenopolitičnih organizacij ter izvršnega sveta obiskali Pristavo in Senič-no, danes gredo v Bistrico in na Brezje, jutri pa je na vrsti Podljubelj. V četrtek so pogovori predvideni v Tržiču in na Ravnah. Obiski bodo končani v soboto, 29. oktobra. -jk
Priročnik za starše
Mladostnik — družina — družba
Lani je bil v Škofji Loki seminar za predavatelje in organizatorje dela s starši mladostnikov. Pripravila ga je Zveza delavskih univerz Slovenije v sodelovanju z RK SZDL, Zavoda za šolstvo SRS in ZSMS. Organizacijo seminarja je narekovalo spoznanje, da je sistematično sodelovanje s starši zagotovljeno le do konca otrokovega obveznega šolanja, potem pa nastajajo praznine in to prav v času, ko mlad človek oblikuje svoj življenjski in svetovni nazor in potrebuje pri tem iskanju razumevanje in usmerjanje s strani vzgojiteljev in staršev.
Kot rezultat tega seminarja imamo sedaj pred sabo priročnik Mladostnik — družina — družba. V uvodu bralca predsednica koordinacijskega odbora za načrtovanje družine pri RK SZDL 2iva Beltram seznanja z gradivom in literaturo, ki je že na voljo staršem mladostnikov in vzgojiteljem in jo ta priročnik v bistvu le dopolnjuje.
V prvem poglavju so prispevki, ki s širšega družbenega, ideološkega in pravnega vidika obravnavajo problematiko družine. Uvodni referat Zore Tomič govori o družini v samoupravni socialistični družbi, o odnosu med cerkvijo in družino piše dr. Maca Jogan in novostih v zakonu o zakonski zvezi in i družinskih razmerjih dr. Karel Zupančič.
Drugo poglavje govori o medicinskih vidikih načrtovanja družine kot gibanja za uveljavljanje stališč o zavestnem in odgovornem starševstvu. Avtorja sta dr. Elko Borko in dr. Majda Kuštrin.
Mladostnikovo osebnost, njegove značilnosti, kot se pogojujejo in odražajo v odnosih do staršev, poklicnih vzgojiteljev, vrstnikov in družbenih pojavov in norm, nam predstavijo prispevki A zre KristanČiČ o medsebojnih odnosih staršev in mla-
dostnikov, dr. Martine 2muc-To-mori o vedenjskih motnjah pri mladostnikih in Marije Lulik-Peterne-love o mladoletnih storilcih kaznivih dejani.
Problematiko mladostnikove osebnosti, vpogled v dinamiko razvoja in zorenja dopolnjujeta prispevka dr. Leva Milčinskega o pojavih, ki so žal našli prostor v našem času; to je o uživanju drog in samomoru in njegovem psihološkem ozadju. Celotno gradivo pa je smiselno sklenjeno s poglavjem o delu svetovalnih služb s starši in oblikah ter načinih dela z mladino v prostem času, ki sta ga napisala Jože Valen-čič in Franc Hočevar.
L. Bogataj
Največ na Jesenicah, najmanj v Tržiču
Najvišji odstotek prispevkov od bruto osebnih dohodkov plačujejo delavci na Jesenicah in najmanjšega v Tržiču. Za osnovno izobraževanje največ prispevajo delavci v radovljiški občini in najmanj v Tržiču. Za kulturo največ dajo kranjski delavci in najmanj škofjeloški, za telesno kulturo največ Jeseničani in najmanj Skofjeločani, za socialno skrbstvo največ v občini Kranj in najmanj na Jesenicah, prispevek za zdravstveno varstvo je najvišji na Jesenicah in najnižji v Kranju in prispevek za neposredno otroško varstvo je najvišji v radovljiški in najnižji v škofjeloški občini.
L. B.
Jutri praznuje demokratična Avstrija državni praznik, ki pa je za Slovence na Koroškem vse prej kot praznovanje — Proces proti Filipu Waraschu samo potrjuje stopnjevani pritisk na manjšino — Čudne izjave voditeljev dežele
Koroške
Jutri, 26. oktobra, praznuje sosednja republika Avstrija državni praznik v spomin na ustanovitev svobodne in enakopravne države leta 1955! Koroški Slovenci vsa leta menijo, da je jutrišnji dan resnični simbol svobodne in demokratične Avstrije, njihove domovine. Taksen bo zanje tudi jutrišnji praznik, vendar bo mineval tako, kot so ga naši rojaki vajeni praznovati že leta. Dan, ko je bila oblikovana sodobna
I Avstrija, za katero so množično trpeli in umirali tudi koroški Slovenci in drugi avstrijski domoljubi, za pripadnike slovenske narodnostne skupnosti ni prazničen. To bo le eden od dnevov v verigi boja za narodnostne pravice, ki kopnijo iz leta v leto. Zanesljivo nihče od sooblikovalcev današnje Avstrije 26. oktobra leta 1955, še posebno pa matična domovina Jugoslavija kot sopodpisnica državne pogodbe ne, ni načrtoval, da bo prvobitnemu in avtohtonemu slovenskemu življu, ki je toliko kot malokdo onkraj Karavank prispeval v boju proti nacizmu, zmanjšal prvotno naselitveno ozemlje za dve tretjini in le na pičli šestini tega ozemlja priznal uradno uporabo slovenskega jezika. Laž je, da ie to posl*xiica naravne in demokratične asimilacije, kot je dejal med obiskom sloVenskih novinarjev na Koroškem deželni glavar Leo-
I pold VVagner zleknjen na stolu rdečega salona hotela Moser-Verdino v Celovcu. Ce sklepamo in izhajamo iz besed deželnega glavarja, potem imajo koroški Slovenci tudi demokratično pravico umreti!
H Vsaj zadnja ljudska štetja kažejo, da v nekaterih predelih Koroške, kjer je po domovih še slišati obilo slovenskih besed, Slovenci po sili
I   razmer izginjajo »demokratično«-in nezadržno.
I »In če bomo že morah umreti, potem bomo umrli stoje!« pravi ob
tem slovenski odbornik iz Škocjana Jože Partl.
PRESENETLJIVA DOBROSRČNOST
Marsikdo na Koroškem je Slovencem zapisal smrtno obsodbo. V prvi vrsti so to deželni politiki s Heimatdienstom na čelu, ki so spravili na kolena zvezni parlament, da je sprejel sedmojulijsko zakonodajo. Širokogrudno so izglasovali ustanovitev manjšinskih sosvetov, pa nobeden od njih še ni začel delovati! Tudi Slovenci nočejo vanj. To priča, kako temno ozadje imajo ti organi.
Ko se je slovenska novinarska delegacija pogovarjala z voditelji Koroške, so mnogi svetovali, naj gremo po koroških vaseh in videli bomo, kako idealno rešujejo na Koroškem manjšinsko vprašanje. Pa smo žal slišali za primere onemogočanja gospodarskega razvoja pripadnikov slovenske narodnostne skupnosti, za pritiske in grožnje tistim, ki
f>rijavijo otroka k slovenskemu pouku, za službene premestitve in de-ovne odpovedi ljudem, ki se javno izrekajo za svoje pravice in pravice Slovencev, za nagajanje pri gradnji slovenskega kulturnega doma v Celovcu, čeprav je zvezno ustavno sodišče razsodilo Slovencem v prid itd.
Še posebno pa zbodejo izjave koroških politikov, da bi bilo sodelovanje in sožitje med deželama in državama lahko še boljše, »če ne bi bilo po sredi manjšine«. Slovenija in Jugoslavija in še marsikdo drug na svetu pa poudarja, da so manjšine most med narodi in državami in da bo sodelovanje sosedov tako dobro, kolikor bo rešeno vprašanje slovenske narodnostne skupnosti. Vse skupaj pa je presenetila izjava deželnega glavarja Leopolda VVagnerja, ki je slovenskim novinarjem izjavil, da bodo ostali slovenski voditelji toliko časa voditelji manjšine, dokler bo trajala njegova dobra volja in volja sodelavcev ...
PRITISKI IN KRIMINALIZACIJA
Številna sredstva, tuja demokratični ureditvi, ki jo na Koroškem tako radi opevajo in celo pravijo, da so »zborovanja kljukastih križev popolnoma enaka zborovanjem zavezniških vojnih veteranov na ulicah New Yorka«, uporabljajo v boju zoper slovensko vztrajnost in odločenost v boju. Poznamo primere brutalnega ravnanja policije in grozilna pisma ter telefonske pozive Slovencem. Najmlajšega datuma pa so poskusi kriminalizacije slovenskega upora, ki ni nič drugega, kot javna izpoved ogorčenja zaradi neizpolnjevanja zapisanih pravic. Karkoli je po sodbi oblasti »nenormalno in nevsakdanje onstran Karavank, potem kaže zato kriviti Slovence. Če poči mina, so krivi Slovenci. Če je razstreljen spomenik, kaže prav tako okriviti Slovence. Če pa so slovenske domačije nesramno popackane z žaljivkami, če pade dvojezični zapis ali če je razstreljen partizanski spomenik kot simbol boja za svobodno Avstrijo, pa policija ne najde ne tožnika in ne krivca. To je primer psihičnega pritiska na manjšino, ki pa se doslej redno razblinja v nič.
Filip Wara8ch pred salzburškim sodiščem. Za njim od leve proti desni branilca dr. Franci Zivitter in dr. Michael Stern ter državni tožilec dr. Kari Hanke. Desno sodnik dr. Ekkerhard Ziesel
Tudi sodni proces pretekli teden proti Filipu VVaraschu v Salzbur-gu ni bil nič drugega kot to. Filip VVarasch je bil oproščen, ker je bila obtožnica tako mlahava, neprepričljiva in lažna, da se je še sodišče na koncu spraševalo, kdo pravzaprav stoji za njo. Tožilec pa je glasno razmišljal, da utegne biti proces, ki mu v Salzburgu še ni bilo enakega, navadna politična provokacija. Zato se je odrekel zaključni besedi, sodišče pa je brez ponovnega razgovora med obtožbo in obrambo zaključilo postopek.
Nič drugega kot provokacija in pritisk na Slovence pa niso procesi, ki še čakajo na naše rojake, ki že leta izpričujejo, da je Avstrija obso-
djla Slovence na narodnostno smrt,........... ... ..   . .
Jože K oš n jek
Prenašanje revolucionarnih tradicij na mlade
Škofja Loka — V občinski odbor ZZB NOV Škofja Loka je vključenih trenutno 25 krajevnih organizacij ZZB NOV s področja škofjeloške občine, 3 združenja vojaških vojnih invalidov ter več aktivov ZZB NOV iz delovnih organizacij.
Treba je reči, da so člani borčevske organizacije v škofjeloški občini izredno aktivni. V preteklem štiriletnem obdobju so se člani občinskega odbora ter krajevnih organizacij ZZB NOV in združenj VVI pri svoji dejavnosti največkrat srečevali z vprašanji stanovanjske problematike borcev, socialnega in zdravstvenega varstva članov, z vprašanji glede priznavanja delovne dobe v času NOV, s problematiko vojaških vojnih invalidov ter z vprašanji varstva spominskih obeležij, spomenikov in grobišč padlih borcev na
njihovem področju. Veliko pozornost pa so posvetili tudi krepitvi naše obrambne zasnove ter družbene samozaščite. Ugodni rezultati kažejo, da so se nastali problemi reševali sprotno in izredno uspešno.
Pri predsedstvu občinskega odbora ZZB NOV Škofja Loka deluje šest komisij. '
Med tistimi, ki je imela prav v zadnjem času še posebno veliko dela, je prav gotovo komisija za zgodovinsko dejavnost. Predvsem veliko je bilo storjenega na področju po-družbljanja tradicij NOV. Postavitev dražgoškega spomenika, svečanost ob njegovem odkritju, številne tradicionalne proslave in partizanska srečanja so dovolj zgovoren dokaz za to, da je končno premagana nekdanja miselnost, da so za področje  negovanja  in razvijanja
Škofja Loka — Spomladi naj bi cesta PuStal— Hrastnica dobila asfaltno prevleko. Da se bo to lahko zgodilo, morajo krajani krepko seči v žep in zavihati rokave. Vsak zaposlen krajan bo prispeval 3 poprečne mesečne osebne dohodke, vsak upokojenec 3 poprečne pokojnine, kmetje po katastrskem dohodku, in sicer v poprečju 15.000 dinarjev, vikendaši in lastniki gozdov na tem območju pa najmanj 10.000 dinarjev. Poleg tega bo vsak opravil tudi 25 udarniških ur. Krajani bi tako skupaj zbrali približno 1,5 milijona dinarjev, drugo pa bodo dali: KS, in sicer 500.000 din, prav toliko GG, komunalna skupnost 1,5 milijona, ostalo pa delovne organizacije, v katerih delajo krajani Hrastnice in drugih vasi, ki so vezane na omenjeno cesto. V soboto in v nedeljo je bila prva udarniška akcija, ki se jo je udeležilo 30 krajanov. Naredili so po 20 udarniških ur in uredili 30 mostov in odvodnjavanje na vsej trasi. Gradbeni material je dala KS Škofja Loka, dela pa so nadzorovali in dali tudi težke stroje za odkop zemlje delavci SGP Tehnik. Krajani pa so pomagali s traktorji in lažjimi stroji ter orodjem. Opravljena dela veljajo približno 300.000 dinarjev. (Ib) - Foto: J. Zaplotnik
Kultura in splošni ljudski odpor
Novo mesto — Pred dnevi je bilo v Novem mestu prvo vsejugo-slovansko posvetovanje na temo »Kultura in splošni ljudski odpor«. Udeležilo se ga je več kot 150 uglednih kulturnih in družbenopolitičnih delavcev ter vojaških starešin iz vse Jugoslavije.
Uvodni referat na posvetovanju je imel sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZK Slovenije Franc Šetinc. V svojem izvajanju je predvsem poudaril, da mora biti splošni ljudski odpor kot eksistenčno vprašanje našega obstoja in neodvisnega razvoja po svojih izhodiščih in smotrih kulturno visoko nad našimi morebitnimi napadalci in izdajalci, saj gre pri tem za obrambo temeljne človekove pravice in napredka. /
Poleg kritičnega ovrednotenja dosežkov v posameznih kulturnih zvrsteh je na posvetovanju šlo tudi za ovrednotenje kulture in njenega mesta' v sistemu splošnega ljudskega odpora. »Če je kultura neločljiva sestavina SLO,« je dejal Franc Šetinc, »si brez nje ne moremo zamisliti tudi oboroženega naroda«. To pomeni, da ustvarjalcem kulture ni treba čakati na ukaze vojaških in drugih organov, kadar gre za vprašanje ustvarjanja, ampak morajo le-ti biti zato že sami dovolj motivirani. Kajti SLO je brez dvoma tako politično kot kulturno gibanje, brez katerega pripadniki vojaških enot ne bi mogli živeti. Tako je bilo že med narodnoosvobodilno borbo. Brigade same po sebi ne bi nič pomenile, če ne bi imele korenin v zavesti širokih ljudskih množic, če se ne bi mogli opirati na aktiviste na terenu, kurirje, razne organizacije in mnoge službe, vse do tistih, ki so ustvarjali časopise, pripravljali ustne časopise, če ne bi bilo frontnega gledališča, partizanskih šol ter mnogih kulturnih ustvarjalcev! V se jugoslovansko posvetovanje v Novem mestu, kot je še posebno poudaril sekretar v izvršnem komiteju predsedstva CK ZK Jugoslavije Todo Kurtovid, je znova potrdilo, da je bila naša narodnoosvobodilna borba in revolucija po kulturni in umetniški tvornosti edinstvena v svetu. Kultura, ki je bila nenehno prisotna tudi na bojiščih, nikakor ni životarila nekje v ozadju revolucije, ampak je osveščala in opogumljala.
»Zdaj pa se moramo zavedati,« je poudaril Franc Šetinc, »da bo kulturo in njene ustvarjalce mogoče učinkovito vključiti v sistem in uresničevanje zasnove splošnega ljudskega odpora le, če bodo motnosti, da bodo v razmerah vseljudske vojne lahko nadaljevali celotno dejavnost. Izoblikovanje programov, ki naj ne bi bili povsem podrejeni le vojni ali vojni vsebini, in oblik kulturnih dejavnosti je nujna in neodložljiva naloga. Seveda to ne pomeni, da hoćemo kulturo kot sestavino združenega dela in podruibljene obrambe ,povojaščiti'. V njeno bistvo moramo ugraditi le tiste kvalitete, na katerih temelje splošna načela naše obrambe,« je še posebno poudaril Franc Šetinc.
Tudi vsi razpravljalci so močno poudarjali potrebo po nujni vraščenosti kulturnih dejavnosti v koncept splošnega ljudskega odpora ter na primerih iz narodnoosvobodilne borbe navajali dokaze o pre-potrebnem sožitju kulture in umetnosti z oboroženim bojem. V sklepnih mislih so poudarili, da so v našem samoupravnem socializmu' vse možnosti za razvoj kulture kot sestavine naše revolucije, saj se le-ta nadaljuje na vseh področjih dejavnosti našega delovnega človeka.
Sekretar v IK CK ZKJ Todo Kurtovič je v posebni izjavi poudaril, da so izredno oomembne ugotovitve, da je naša kultura in ustvarjalnost v izredno hitrem vzponu in, da vse to krepi splošno stabilnost države, položaj delovnega človeka, enakopravnost posameznika, narodov in narodnosti, svobodo ter zbliževanje med ljudmi.
J. Govekar
revolucionarnih tradicij odgovorni le borci NOV in nihče drug. Srečanj borcev NOV in svečanosti se množično udeležuje mladina ter ljudje od blizu in daleč. Veliko pa si člani ZZB NOV obetajo tudi od uspešnega dela sveta za obujanje in negovanje revolucionarnih tradicij pri občinski konferenci SZDL, ki je bil ustanovljen pred časom. In ne nazadnje: velikega pomena bo tudi družbeni dogovor o vzdrževanju spominskih obeležij, spomenikov in grobišč borcev NOV, ki je v pripravi. Le tako bo namreč mogoče rešiti vprašanje vzdrževanja vseh teh zgodovinskih pomnikov. Denarja je bilo doslej mnogo premalo, zato so vzdrževalna dela opravljali člani večinoma s prostovoljnim delom.
Pomembni rezultati so doseženi tudi na področju krepitve ljudske obrambe in družbene samozaščite. Zadnja pomembna vojaška vaja na škofjeloškem področju je pokazala, da so člani ZZB NOV našo obrambo zasnovo vzeli popolnoma za svojo, da pa pri njeni krepitvi lahko mlajšim posredujejo tudi marsikatero dragoceno izkušnjo iz zadnje vojne. Obrambni načrti so izdelani za vse krajevne organizacije ter občinski odbor ZZB NOV.
Vsa vprašanja v zvezi s socialo in zdravstvom je komisija za socialno ekonomska vprašanja borcev reševala v sodelovanju s komisijo za invalide in borce NOV pri občinski skupščini. Od 164 prošenj (15 za dodelitev stanovanj, 68 za stanovanjska posojila, 61 za dodelitev priznavalnin in 20 za enkratno pomoč), kolikor jih je komisija reševala v preteklih štirih letih, jih je bilo ugodno rešenih kar 95 odstotkov. Pogosto pa so borci in mladi obiskovalci ostarele in bolne člane tudi po domovih.
Komisija za vojaške vojne invalide je še posebno skrb posvetila 100-odstotnim invalidom. Sicer pa so se člani največkrat obračali na pomoč komisiji ob sprejemanju raznih novih predpisov in zakonov, ki si jih morda niso znali tolmačiti. V prihodnje pa bo potrebno še natančneje spregovoriti o sedanji organiziranosti in delu združenj VVI, še posebno o združenju VVI Žiri, ki v zadnjem času ne kaže skoraj nikakršne aktivnosti.
Precej dela je imela tudi komisija za uveljavljanje posebne delovne dobe. Le-ta se mora često spopadati s precejšnjimi težavami, saj podatki o sodelovanju v NOV mnogokrat niso točni in je potrebno iskati dodatne podatke, kar pa je dokaj zamudno. Mnoge priče so namreč že umrle, druge pa se po dolgih desetletjih ne spominjajo vseh podrobnosti. Kljub temu je bilo od 189 vlog ugodno rešenih 64, ostale pa so bile poslane v dopolnitev ali zavrnjene. Slednjih je bilo* 14. Komisija je pregledala tudi 75 prošenj, takih, ki jih je bilo potrebno zaradi novosti v zakonu.
Komisija za internirance pa je poskrbela za sprejem gostov iz Sme-derevske Palanke v SR Srbiji, ljudi; ki so med zadnjo vojno nudili gostoljubje prebivalcem s področja škofjeloške občine ter za udeležbo svojih članov na raznih srečanjih in proslavah.
Več kot 2000 članov ZZB NOV in VVI področja škofjeloške občine torej opravlja izredno pomembno vlogo na vseh področjih življenja. Svetle tradicije naše NOV in revolucije pa borci uspešno prenašajo tudi na mlado generacijo. Zato je tako zavzeto delo mogoče pričakovati tudi v prihodnje. J. Govekar
Krajevni praznik Žirov
2iri — Prebivalci krajevne skupnosti Žiri so v soboto, 22. oktobra, slovesno proslavili krajevni praznik. Že popoldne je pihalni orkester »Alpina« iz Žirov
Sred gostiščem »Pri županu« v ireh pripravil koncert, nato pa je bila v mali dvorani delavsko prosvetnega društva »Svoboda« otvoritev razstave likovnih del žirovskega slikarja Vinka Podobnika. Osrednja proslava ob prazniku je bila zvečer v veliki dvorani DPD »Svoboda«. Na njej so najprizadevnejšim prebivalcem krajevne skupnosti podelili priznanja, knjige pisatelja Toneta Svetine »Ognjeni plaz« pa so prejeli svojci padlih borcev ter še živeči borci j uriš nega bataljona XXXI. divizije, predstavniki domicilnih občin in predstavniki štaba XXXI. divizije. V kulturnem programu so sodelovali pevci komornega zbora »Loka« iz Škofje Loke ter dramski igralec Rudi Kosmač. -jg
Kemična tovarna Exoterm Kranj
Struževo 66
objavlja na podlagi sklepa odbora za medsebojna razmerja naslednja prosta delovna mesta:
1. 3 delavcev
za delo v livarni
2. 3 delavcev
za delo pri paketiranju Al-odpadkov
3. delavca
za delo pri predelavi Fe-legur
4. delavca
za delo pri izdelavi izolacijskih plošč
Poleg splošnih pogojev se za zasedbo delovnih mest zahteva še:
pod 1.: končana osemletka in eno leto delovnih izkušenj, delo je tri-izmensko;
pod 2., 3. in 4.:   nepopolna osnovna šola in 6 mesecev delovnih izkušenj, delo je dvoizmensko.
Kandidati morajo biti stari najmanj 18 let. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Prijave sprejema splošni oddelek 15 dni po objavi oglasa.
SOZD Alpetour
TOZD Hoteli Bohinj
objavlja prosto delovno mesto
finančnega knjigovodje
Pogoji: ekonomska srednja šola s 5-letnimi delovnimi izkušnjami v finančni stroki
Del o se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom 3 mesece.
Začetek dela je mogoč takoj.
Prijave z ustreznimi dokazili sprejema kadrovska služba TOZD Hoteli Bohinj 64265 Bohinjsko jezero.
Razpisna komisija
TOZD GRAND HOTEL TOPLICE BLED,b.o.
ki je v sestavi DO Hotelsko turistično podjetje Bled z n.sol.o.
vabi na podlagi sklepa delavskega sveta TOZD k sklenitvi delovnega razmerja delavca za opravljanje opravil in delovnih nalog
vodje strežne službe
Pomembnejša opravila in delovne naloge so:
— vodenje celotne organizacije strežne službe,
— organiziranje strokovne in kvalitetne strežbe na nivoju visokega mednarodnega razreda,
— organiziranje posebnih prireditev: banketov, svečanih kosil, poslovnih kosil, kongresov, skupinskih aranžmajev ipd.,
— samostojno sprejemanje naročil za posamezna in skupinska kosila in večerje,
— koordiniranje dela strežne službe z delom ostalih služb ipd. Za uspešno opravljanje zgornjih opravil in delovnih nalog, pri katerih ima dealvec posebna pooblastila in odgovornosti, mora imeti:
— dokončano srednjo strokovno izobrazbo gostinsko-turistič-ne smeri ali pridobljeno visoko kvalifikacijo,
— imeti mora pet let delovnih izkušenj pri podobnih opravilih v hotelu A ali B kategorije,
— pogovorno mora obvladati tri tuje jezike (angleški, nemški, francoski ali italijanski),
— imeti mora moralno-politične kvalifikacije.
Kandidati za opravljanje razpisanih opravil in delovnih nalog v naši TOZD naj pošljejo v 15 dneh po objavi svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: GRAND HOTEL TOPLICE BLED, 64260 Bled — C. svobode 20, s pripisom »za razpisno komisijo«.
Železniško gospodarstvo Ljubljana
Želite prihraniti? Kako?
Na nakup z vlakom — v soboto — 50 % ceneje!
Splošna bolnica Jesenice
razglaša prosto mesto
ZA SPECIALIZACIJO IZ NEUROLOGIJE, OKULISTIKE, DERMATOLOGIJE, PATOIO-GIJE IN ORTOPEDIJE.
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev imeti še:
— dokončan obvezni zdravniški staž,
— opravljen strokovni izpit Stanovanj ni na voljo.
Kandidati naj svoje vloge z dokazili o izpolnjenih pogojih pošljejo v Splošno bolnico Jesenice do 10.11.1977.
Slabše, vendar še vedno ugodno
Proizvodnja še vedno hitro narašča, manjša pa se izvoz in veča uvoz, tako da imajo OZD po 17 mesecih pozitivne, negativno zunanjetrgovinsko
bilanco
Škofja Loka — Septembra je industrija škofjeloške občine proizvedla za 413.889 tisoč dinarjev, kar je za petino več kot septembra lani ali za 14 odstotkov več kot avgusta letos. Največji proizvajalci pa so bili septembra: LTH, Alpina, Gorenjska
Rredilnica, Jelovica, Alples itd. a j bolj je proizvodnjo proti lanskemu septembru povečal Avto-kovinar in sicer za več kot trikrat, sledita mu Kroj in Termika. Manj kot lani spetembra pa so letos tega meseca naredili v Tehtnici, Iskri Železniki, EGP, Seširju inPoliksu.
V devetih mesecih letos je bila skupna proizvodnja škofjeloške industrije vredna 3.261,276.000 dinarjev in je bila za 37 odstotkov višja kot v enakem obdobju lani. To povišanje pa je treba vzeti z rezervo, saj so bili proizvodni rezultati v lanskih devetih mesecev le za 12 odstotkov višji od dosežkov v letu 1975. Z lansko celoletno proizvodnjo pa podatkov ni moč primerjati zaradi različne klasifikacije organizacij.
Vrstni red največjih proizvajalcev po tretjem četrtletju je nekoliko drugačen kot septembra: LTH so še vedno  največje,  sledijo Gorenjska
Naložbe zaostajajo
Jesenice — V občini na področju uresničevanja investicijske politike niso uresničevali ciljev, saj kasnijo ne le na nekaterih področjih po srednjeročnem načrtu, temveč tudi pri letnih načrtih. Pri naložbah v osnovna sredstva so delovne organizacije ob polletju vložile v nove investicije komaj 31 odstotkov planiranih celotnih sredstev. Od tega so delovne organizacije 44 odstotkov sredstev zagotovile iz lastnih virov, 43 odstotkov pa iz bančnih kreditov.
Najbolj zaostajata gostinstvo in turizem, kjer v tem srednjeročnem načrtu še ni bilo večjih vlaganj. Za vršiške žičnice je bilo več predloka-cijskih obravnav, ni pa še lokacijskega dovoljenja. Ko bodo dovoljenje prejeli, bo investitor pripravil samoupravni sporazum o zbiranju sredstev. Hotelsko podjetje Gorenjka je tudi že naročilo načrte za večnamensko dvorano v Kranjski gori. V prvi polovici srednjeročnega načrta Gorenjka ne bo mogla adaptirati tudi hotelov Erike, Korotana in Pošte.
Zaradi pomanjkanja denarja in zaradi neizdelanih investicijskih programov kasnijo tudi investicije v obrti, tako v Kovinski opremi Mojstrana, v Kovinu Jesenice in v PTT Jesenice.
Med organizacijami, ki so letos zabeležile izdatne delovne uspehe na področju novogradenj pa so nedvomno Gorenjska oblačila na Ja-vorniku. Nova, sodobna hala, v kateri že poteka proizvodnja in kjer delajo tudi delavci nekdanjega jeseniškega podjetja Kroj, pomeni za občino in za delovno organizacijo precejšnjo pridobitev. Halo bodo slovesno, uradno odprli ob dnevu republike. - D. S.
predilnica, Alpina, Alples, Jelovica ter Mesoizdelki in Termika. Teh sedem največjih industrijskih proizvajalcev je naredilo skupaj za dinarjev 2.241,914.000 ali slabih 69 odstotkov celotne industrijske proizvodnje v občini.
Letni plan proizvodnje je bil v celoti dosežen v poprečju do treh četrtin. Nad 90 odstotkov letnega plana so dosegli v Avtokovinarju in Peksu, pod 70 odstotkov pa v Etiketi, Jelovici, Iskri Železniki in Kladivarju.
Izvoz je septembra letos dosegel le dobro polovico izvoza v lanskem septembru in sicer 2,671.141 dolarjev. Izvoz sta povečala le Niko in Sešir. Pri tem velja omeniti, da ie bil
Denar se zbira
Tržič — Pretekli teden se je sestal v Tržiču odbor za uporabo sredstev samoprispevka in razpravljal o dosedanjem zbiranju in trošenju denarja. Odbor je ugotovil, da bodo sredstva za dom starostnikov predvidoma že zbrana do marca leta 1979, obenem pa je menil, da kaže z gradnjo pohiteti in urediti zemljiške zadeve. Tudi urejevanje stare Brači-čeve šole v redu napreduje. Dodatno bo sicer treba zagotoviti še okrog 95.000 dinarjev, vendar kaže, da bo preurejeno poslopje odprto za letošnji praznik republike.
Tudi letno kopališče so v Tržiču že začeli urejati. Odbor je menil, da stroški ne bodo majhni, saj je objekt dotrajan. Kako financirati modernizacijo, ki se bo nadaljevala prihodnje leto, bo odbor še razpravljal, saj bi prekoračeni stroški zmanjševali vsoto, namenjeno za gradnjo večnamenske športne dvorane.
Odbor za uporabo sredstev samoprispevka je soglašal z odobritvijo premostitvenega posojila izobraževalni skupnosti za nadzidavo osnovne šole heroja Bračiča v Bistrici pri Tržiču. Nove učilnice bodo spet omogočile dvoizmenski pouk. Zaradi gneče je bil namreč pouk že troiz-menski. Gradnja bo stala okrog 1,8 milijona dinarjev.
Na seji so sklenili pozvati vse delovne kolektive, ki Še niso podpisali sporazuma o združevanju sredstev za gradnjo družbenih objektov v tržiški občini, naj to čim prej store — in izpolnijo letošnjo obveznost.
-jk
IZ GLASIL DELOVNIH ORGANIZACIJ
Hlt&IUEUE
nove Stipendije
Za šolako leto 1977/78 ao v iirovaki Alpi-ni razpisali stipendije za učence, ki ae šolajo za prikrojevalce apodnjih delov in •ivalce zgornjih delov obutve, in aicer za vaako amer po 10. Eno štipendijo pa ao raz-
Siaali za gimnazijo. Planirali ao tudi, da odo aprejeli v učno razmerje 6 učencev, ki bi ae izučili za orodjarje. Podelili pa ao 4 štipendije za šivalce zgornjih delov obutve, eno za gimnazijo in eno za arednjo ekonomsko šolo. v učno razmerje za poklic orodjarja pa ao aprejeli 3 učence.
lanski septembrski izvoz izredno visok. Ugotavljajo pa tudi, da so septembra izvozili za 6 odstotkov manj kot avgusta.
Izvoz v devetih mesecih letos pa je bil za 11,6 odstotka ali za 2,5 milijona dolarjev večji od lanskega v enakem obdobju. V primerjavi z devetimi meseci leta 1975 pa je izvoz v letošnjem de-vetmesečju za 8,9 milijona dolarjev ali za 57 odstotkov višji. Doseganje plana pa je pri posameznih organizacijah različno: GG Gozdarstvo je celoletni plan ie
8reseglo in to za 76 odstotkov, lesoizdelki pa so v devetih mesecih dosegli le 22 odstotkov celotnega plana izvoza.
Najbolj je izvoz povečal Niko. Lanskega izvoza devetih mesecev pa niso dosegli: Tehtnica, Iskra Železniki, Alples, Kroj in Gozdarstvo. Največji izvoznik še vedno ostaja Alpina s skoraj 24 odstotki izvoza v občini, sledijo ji LTH, Iskra Železniki in Jelovica.
Sestava izvoza se še nadalje spreminja. Upada izvoz na klirinško področje, narašča pa izvoz v dežele v razvoju. Na konvertibilno področje so škofjeloške delovne organizacije izvozile 68,8 odstotka, na klirinško 21,7 odstotka in v dežele v razvoju 9,5 skupnega izvoza.
Delovne organizacije so septembra uvozile za 3,7 milijona dinarjev blaga ali za četrtino več kot septembra lani in za petino več kot avgusta. Največja uvoznika sta bila LTH in Gorenjska predilnica. V devetih mesecih letos pa je bilo uvoženih za 8,7 milijona dolarjev več blaga kot lani. To je za 24,4 milijona dolarjev. Dve tretjini uvoza odpade na LTH, Gorenjsko predilnico, Iskro Železniki in Šešir.
Važno je pri tem omeniti, da narašča uvoz investicijske opreme, čeprav predstavljajo surovine še vedno najpomembnejšo postavko. Visok uvoz že ogroža plačilno bilanco, omogoča pa visoko proizvodnjo. OZD so septembra uvozile za milijon dolarjev več kot je znašal izvoz. Tako se namesto presežka v plačilni bilanci po 17 mesecih spet javlja primanjkljaj. L Bogataj
Ozimnica prek trgovine
Kranj - Tovarna ETA Kamnik se je tudi letos obrnila na osnovne organizacije sindikata ter jih naprošala za neposredno sodelovanje pri prodaji ozimnice. Osnovne organizacije bi lahko celo obročno odplačevale naročeno ozimnico. (S sredstvi sindikata). O tej akciji so osnovne organizacije obvestile kranjski občinski svet ZZS in ga zaprosile za mnenje.
Pri občinskem sindikalnem svetu menijo, da je prav, da kamniška tovarna pripravlja kvalitetno in raznoliko ozimnico ter na svoje izdelke opozarja delovne ljudi. Prodaja pa naj jo prek trgovske mreže, ne pa prek sindikata. Sindikat naj več pozornosti, kot prodaji ozimnice, posveča uresničevanju zakona o združenem delu, samoupravnem organiziranju, stabilizacijskim ukrepom in pripravam na volitve. L. B.
Skupnost za zaposlovanje Kranj
Sposobnosti in izbira poklica
V prejšnjem sestavku je bilo pisano o zanimanjih za poklic oziroma o tem, kaj naši otroci želijo; danes
Ea je na vrsti sestavek o tem, kako sposobni so otroci, i izbirajo poklic, se pravi kaj zmorejo. Sposobnosti so osnova za uspešnost pri nekem delu. To so tiste lastnosti človekove osebnosti, od katerih je odvisna razlika v uspešnosti opravljanja dela (seveda ob izenačenem predznanju in ogretosti za delo!). Večkrat poslušamo otroke, ko se pogovarjajo in takole razmišljajo: ta učenec je v šoli zelo dober, težav mu ne delata ne matematika, ne fizika, snov hitro razume in se vedno znajde. Pravimo, da je tak otrok bister, da je njegova splošna umska sposobnost zelo dobro razvita. Poskušajmo ugotoviti, kakšen je •iaš otrok glede na to sposobnost, ki je potrebna v vsakem poklicu, le da ne.^povsod v enaki meri. Če smo sami v zadregi, povprašajmo učitelje, saj otroka spremljajo med osnovnošolskim izobraževanjem; lahko pa pomagajo tudi psihologi, ki imajo za ugotavljanje otrokovih zmogljivosti posebne preskuš-nje.
Zakaj je nujno, da otroka čim natačneje ocenimo? Zato, da bomo od njega zahtevali toliko, kot zmore;
ne preveč in tudi ne premalo. Če bomo do otroka prezahtevni in mu bomo dovolili, da bo izbral poklicno pot, kakršni ne bo kos, bo ostal na sredi poti in, kot pravimo, bomo imeli namesto dobrega delavca »falira-nega« študenta. Lahko pa podcenjevanje otrokovih sposobnosti vpliva tako, da otrok nadaljuje poklicno pot na zanj premalo zahtevni šoli, zato se ne le dolgočasi, pač pa tudi ne razvija.
Poleg splošne intelektualne razvitosti odkrijmo in upoštevajmo pri izbiri poklica tudi otrokove posebne sposobnosti ali nadarjenost: talent za jezike, za likovno, glasbeno ustvarjanje, odlična ročna spretnost in
f>odobno. Če bo otrok izbral poklic, v katerem bo ahko izkoristil te svoje sposobnosti, bo pri delu ne le uspešen pač pa tudi zadovoljen. Tega pa si najbolj želimo.
Radi bi opozorili še starše, katerih otroci v šoli niso najboljši. Starši večkrat obupujejo, da njihov otrok ni za nobeno rabo. Pa ni tako! Ce vemo, da se ljudje med seboj zelo razlikujejo po svojih sposobnostih in da so tudi pri posameznem človeku nekatere sposobnosti bolj razvite od drugih, ne bo težko ugotoviti, da sicer ni vsak za vsak poklic, da pa si vsakdo lahko poišče takega, ki najbolj ustreza njegovim sposobnostim in lastnostim.
Tako imajo učenci, ki osnovne šole niso najbolje končali in ki so običajno bolj praktično usmerjeni, velike možnosti, da se vključijo v izučevanje poklicev, ki jih naša družba veliko potrebuje in morda kasneje, ko si pridobe učne navade in nadoknadijo vrzeli v znanju s študijem ob delu, dosežejo višjo izobrazbo. Po taki poti tudi ne bodo doživljali neuspehov, kakršnih so navajeni iz osnovne šole. Razvili se bodo v samozavestne in uspešne delavce.
A. Robič
KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ
v Kranju, Cesta JLA 2 — z n.sol.o.
objavlja po sklepih pristojnih samoupravnih organov naslednja prosta
delovna mesta:
za TOZD Mlekarna Kranj
1. UPRAVLJAČA   PARNEGA   KOTLA   Z MEHANIZIRANIM KURJENJEM
2. ZIDARJA VZDRŽEVALCA
3. VRATARJA
za določen čas 3 mesecev za nadomeščanje vratarjev v času dopusta
za TOZD Komercijalni servis Kranj
4. PRODAJALKE ŽIVIL
za določen čas, za nadomeščanje delavke na porodniškem in letnem dopustu za TOZD Kmetijstvo Kranj
5. SEMENARJA
za TOZD Klavnica Kranj
6. OBRAČUNOVALCA OSEBNIH DOHODKOV IN BLAGAJNIKA
7. TAJNICE
za določen čas za nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu
za TOZD AGROMEHANIKA Kranj
8. MEHANIKA
9. DELAVCA V PROIZVODNJI KMETIJSKE MEHANIZACIJE
za DS SKUPNIH SLUŽB
10. BILANCISTA POSLOVNEGA USPEHA za TOZD Komercialni servis Kranj
Poleg splošnih pogojev za delo se zahtevajo naslednji posebni pogoji:
pod 1.: V K ali K V delavec kovinske ali elektro stroke, strokovni izpit za upravljača parnih kotlov z mehaniziranim kurjenjem, preizkus znanja iz varstva pri delu, najmanj 6-mesečne delovne izkušnje na enakem delu, natančnost pri delu, zdravstvena sposobnost za delo v živilski stroki, dvoizmenako delo; , ,
pod 2.: VK ali KV zidar z najmanj 2-letnimi delovnimi izkušnjami na podobnem delu, preizkus znanja iz varstva pri delu, natančnost in zdravstvena sposobnost za delo v živilski stroki;
pod 3. priučeni vratar ali delavec z dokončano osnovno šolo, znanje uporabe gasilnega aparata, discipliniranost, zanesljivost in zdravstvena sposobnost za delo v živilski stroki;
pod 4. KV prodajalec živilske stroke ali PK prodajalec z najmanj 6-mesečnimi delovnimi izkušnjami na enakem ali podobnem delu, smisel za komuniciranje, red in čistočo, spoeobnost presojanja lastnih odločitev, zdravstvena sposobnost za delo z živili;
pod 5.: kmetijski inženir ali kmetijski tehnik z 1- oziroma 2-letnimi delovnimi izkušnjami na enakem ali podobnem delu v proizvodnji semenskega krompirja, odgovornost in natančnost pri delu, samoiniciativnost, organizacijske sposobnosti in sposobnost vodenja ljudi;
pod 6.: dokončana srednja šola z znanjem strojepisja in najmanj 2-letnimi delovnimi izkušnjami na enakem ali podobnem delu;
pod 7.: ekonomski ali upravno adminiatrativni tehnik z najmanj 1-letnimi delovnimi izkušnjami na enakem ali podobnem delu, sposobnost za samostojno delo, smisel za sodelovanje;
pod 8. KV avtomehanik ali mehanik kmetijskih strojev z najmanj 2-letnimi delovnimi izkušnjami na enakem ali podobnem delu;
pod   9.: priučeni ali nepriučeni delavec, lahko tudi začetnik;
pod 10.: ekonomist ali ekonomski tehnik z najmanj 2- oziroma 3-letnimi delovnimi izkušnjami na enakem ali podobnem delu.
Na vseh delovnih mestih je uvedeno poskusno delo v času od 1 do 3 mesecev. Pod 1. in 10. je objava ponovna. Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru.
Pismene prošnje z dokazili o strokovnosti in opisom dosedanjega dela sprejema splošno kadrovski sektor KZK Kranj, v Kranju, Cesta JLA 2, v roku 10 dni od objave.
Osrednja knjižnica občine Kranj
Pionirski oddelek
V mesecu knjige je pionirski oddelek Osrednje knjižnice občine Kranj pripravil razstavo na temo
LJUDSKO SLOVSTVO V KNJIGI IN ILUSTRACIJI
Otvoritev razstave bo v sredo, 26. oktobra 1977, ob 10. uri v prostorih nekdanje Ljudske knjižnice Kranj, Trg revolucije 2, vhod 3.
Razstava bo odprta vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 18. ure do vključno 5. novembra 1977.
Pridite, pričakujemo vas!
Komisija za medsebojna delovna razmerja pri svetu delovne skupnosti upravnih organov
Skupščine občine Kranj
razpisuje prosto delovno mesto v davčni upravi
šefa odseka za odmero prispevkov in davkov
Pogoj: visoka strokovna izobrazba ekonomske ali pravne smeri in 4 leta delovnih izkušenj, za nedoločen Čas (Ta oglas objavljamo kot popravek k oglasu SOB Kranj, objavljenem v GLASU št. 81 od 21. 10. 1977 zaradi pomote pri nazivu delovnega mesta.)
U8. SEJA
družbenopolitičnega zbora 0 skupščine občine Kranj
četrtek, 3. novembra 1977, ob 15. uri
dvorana kranjske občinske skupščine
KRANJ
37. SEJA
zbora združenega dela skupščine občine Krjinj
DOGOVORIMO SE
Za 369 nalog 478 milijonov
dinarjev
Izvršni svet občinske skupščine predlaga, da krajevne skupnosti ponovno ocenijo srednjeročne programe in v njih ovrednotijo le nujne in neodložljive naloge
Zavzeto uresničevanje zakona
Težave zaradi pomanjkanja strokovnih kadrov v manjših organizacijah
Prav gotovo bo na četrtkovem ločenem zasedanju vseh zborov kranjske občinske skupščine med najpomembnejšimi točkami dnevnega reda poročilo o uresničevanju zakona o združenem delu in o delu komisije za spremljanje njegovega izvajanja. V poročilu so prikazane vse akcije in aktivnosti v občini tako glede usposabljanja in aktiviranja tistih, ki so odgovorni za uresničitev zakona o združenem delu. Komisija pa daje tudi ugotovitve o dosedanji aktivnosti.
S sodelovanjem družbenopolitičnih organizacij je komisija pripravila poseben vprašalnik oziroma anketo o izvajanju zakona. Podatki iz ankete kažejo, da so se v vseh večjih delovnih organizacijah pravočasno lotili nalog. V manjših delovnih organizacijah pa se še vedno kažejo težave zaradi pomanjkanja ustreznih kadrov. Le-te si tudi želijo zunanje pomoči in sicer s pripravo posebnih vzorcev.
Komisija meni, da takšna praksa ni sprejemljiva, čeprav ugotavlja, da je tem delovnim organizacijam vseeno treba pomagati in sicer z učinkovitim nadzorom, spodbujanjem njihove lastne aktivnosti in do neke mere tudi s strokovno pomočjo. Zato so že imenovane delovne skupine, ki bodo sodelovale s takšnimi delovnimi organizacijami in jim pomagale z usmerjanjem in napotki, kje in kako naj iščejo pomoč.
Sicer pa je komisija v domala vseh delovnih organizacijah v občini posebno v zadnjem času ugotovila izredno zavzetost za ureditev dohodkovnih odnosov oziroma za uskladitev samoupravnih aktov. Pri pripravi teh aktov pa so večje delovne organizacije precej pred manjšimi, saj imajo ustrezne kadre in tudi ie določeno prakso pri razvijanju dohodkovnih odnosov. Manjše organizacije pa nameravajo za začetek vsaj kar zadeva delitev osebnih dohodkov uporabiti določila tako imenovanih branžnih sporazumov. To pa je najbrž tudi ustrezna osnova za kasnejše razvijanje in izpopolnjevanje odnosov na tem področju.
Velja tudi poudariti, da je stališče, da je treba pomagati manjšim organizacijam v občini, sprejela tudi občinska konferenca zveze komunistov Kranj na zadnji seji, ko so prav tako ocenjevali uresničevanje zakona o združenem delu v občini.
Izvršni svet kranjske občinske skupščine predlaga, da krajevne skupnosti
v kranjski občini ponovno ocenijo srednjeročne programe razvoja. Večina sedanjih akcij pa se nanaša na komunalna dela.
Zaostajanje za družbenim razvojem
Malo gospodarstvo v občini bo treba spodbujati s primerno kreditno in davčno politiko ter z reševanjem drugih vprašanj v zvezi s tem
ceineK, t. novemnra ia/v, ob 15. uri
dvorana kranjske občinske skupščine
33. SEJA
zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Kranj
četrtek, 3. novembra 1977, ob 15. uri
dvorana kranjske občinske skupščine
Dnevni red
38. SEJA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SKUPŠČINE OBČINE KRANJ Poleg izvolitve komisije za verifikacijo pooblastil, ugotovitve sklepčnosti in odobritve zapisnika so na dnevnem redu le naslednja vprašanja:
— poročilo o uresničevanju zakona o združenem delu in o delu komisije za spremljanje njegovega izvajanja
— program razvoja malega gospodarstva v občini Kranj za obdobje 1978 -1980
— poročilo o delu komisije za odnos z verskimi skupnostmi v tekočem mandatnem obdobju
— odlok o ustanovitvi Pokrajinskega odbora za Gorenjsko kot medobčinskega organa za izvrševanje skupnih nalog na področju obrambnih priprav
— osnutek odloka o podstanovalskih razmerjih
— osnutek poslovnika občinske skupščine
— kadrovske zadeve: izvolitev podpredsednika izvršnega sveta; imenovanje javnega pravobranilca v Javnem
Cravobranilstvu Gorenjske; spremem-a v komisiji skupščine občine Kranj za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu, v komisiji za odnose z verskimi skupnostmi in v komisiji za medobčinsko sodelovanje
— predlogi in vprašanja delegacij in delegatov
37. SEJA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA IN 33. SEJA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI SKUPŠČINE OBČINE KRANJ
Dnevni red zasedanj obeh zborov je enak kot za zasedanje družbenopolitičnega zbora, le da ta dva zbora ne bosta razpravljala o poročilu komisije za odnose z verskimi skupnostmi v tekočem mandatnem obdobju. Razen tega pa bosta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti razpravljala še o
— odloku o spremembi odloka o določitvi števila sodnikov splošnega sodišča združenega dela v Kranju
— ugotovitvi splošnega interesa za zgraditev magistralnega plinovoda preko treh zemljišč, ki so v lastnini občanov
— izvolitvi odbora za delitev združenih sredstev krajevnim skupnostim
O vseh predloženih točkah dnevnega reda bodo vsi trije zbori občinske skupščine razpravljali na ločenih sejah.
v_J
... ustanovitvi Pokrajinskega odbora za Gorenjsko kot medobčinskega organa za izvrševanje skupnih nalog na področju obrambnih priprav. 67. člen Zakona o ljudski obrambi določa, da ttiorajo občine ustanoviti Pokrajin-Rki odbor kot skupni medobčinski 0rgan samoupravljanja, ki opravlja Sadeve, ki so skupnega pomena za obrambne priprave za vodenje spioš, ttega ljudskega odpora ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih hudih nesreč ter izrednih razmer v pokrajini. Tako kot prvi odlok, ki ga je kranjska občinska skupščina obravnavala že 30. marca »ani, je tudi ta tako imenovane zaupne narave. V njem pa so nekatere določbe spremenjene oziroma usklajene s sedanjo samoupravno organiziranostjo in zakonskimi predpisi. Predlog odloka bodo obravnavali vsi trije zbori občinske skupščine.
... spremembi odloka o določitvi števila sodnikov splošnega sodišča združenega dela v Kranju. Povečanje zadev, ki jih obravnava sodišče združenega dela v Kranju, narekuje tudi povečanje števila Nepoklicnih sodnikov tega sodišča. Lani je na primer sodišče obravnavalo 152 zadev, letos v prvem poletju pa že 151. Zato je predlog, da se Število sedanjih 32 nepoklicnih sodnikov poveča na 50. Število sodnikov Je razdeljeno po posameznih občinah v sorazmerju s številom sporov. £o takšnih kriterijih bi bilo treba v kranjski občini'opraviti kandidacij-
Lani so vse krajevne skupnosti v kranjski občini sprejele srednjeročne razvojne programe za obdobje od 1976. do 1980. leta. Zbir teh programov kaže, da so si v krajevnih skupnostih zadali 369 nalog ali gradenj investicijskih objektov za zadovoljevanje skupnih potreb na vseh področjih. Za uresničitev vseh nalog in investicij pa bi potrebovali prek 478 milijonov dinarjev; od tega odpade 58 odstotkov samo na komunalo, 26 odstotkov na gradnjo družbenih prostorov in ostalo na gradnjo šol, vrtcev, trgovin in podobno.
Tako pripravljeni programi so prav gotovo odraz potreb delovnih ljudi in občanov, vendar imajo eno
Poslovnik
občinske skupščine
Še pred začetkom izvajanja delegatskega sistema je prejšnja občinska skupščina sprejela le statut občine. Glede na pomanjkanje izkušenj pa je potem sedanja skupščina sprejela tudi začasen poslovnik. Od tedaj je minilo že nekaj let in izkušnje so pokazale, da se že lahko sprejme tako imenovani trajnejši poslovnik, ki naj bi bolj popolno urejal vprašanja postopka in delovanja delegacij, delegatov, zborov ter delovnih teles in služb skupščine.
Osnovne značilnosti novega poslovnika so:
— naj bo samo en poslovnik, ki se nanaša tako na delo občinske skupščine na skupnem zasedanju in na skupni seji posameznega zbora (ali dveh zborov) skupaj s skupščino SIS (če slednja enakopravno odloča z zborom občinske skupščine);
— izvajanje delegatskega sistema in delo občinske skupščine temelji na TOZD in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti. Še posebna pozornost je posvečena obveščanju in komuniciranju;
— sedanji rok za pošiljanje vabil za zasedanja se podaljša od 10 na 14 dni;
— odloki in drugi pomembnejši akti se praviloma sprejemajo po tako imenovanem dvofaznem postopku. Mogoče pa je tudi skrajševanje rokov, združevanje faz in sprejemanje po hitrem postopku;
— podrobna so tudi pravila za usklajevalni postopek, če zbori dokumenta ne sprejmejo v enakem besedilu.
Poslovnik naj bi vsi trije zbori sprejeli po dvofaznem postopku.
ski postopek za 18 sodnikov (za zdaj 10). Ta odlok bosta obravnavala le zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine na ločenih sejah.
... podstanovalskih razmerjih.
Ze na začetku je treba poudariti, da ne gre za predlog, marveč za osnutek odloka, ki naj bi ga vsi zbori obravnavali po tako imenovanem dvofaznem postopku, kar pomeni, da bi že med obravnavanjem osnutka delegati in delegacije usklajevali stališča. Sicer pa želi občinska skupščina s tem odlokom doseči večji red na področju podstanovalskih (podnajemniških) razmerij. Še posebej je poudarjeno, da namen tega odloka ni, da se takšna razmerja ukinejo. Odlok naj bi na primer določal, kakšen stanovanjski prostor se sploh lahko odda v najem in kolikšna mora biti minimalna stanovanjska površina za podstanovalca oziroma podnajemnika. Določena naj bi bila tudi najvišja možna podstanarina oziroma cena, h tem pa bo onemogočeno brezobzirno izkoriščanje podstanovalcev. Posebnost odloka je tudi, da tisti, ki ima;o glede na število družinskih članov preveliko stanovanje, stanovanjskih prostorov ne bi mogli oddajati. Preveliko stanovanje naj bi zamenjali z manjšim, v katerem si ne bodo mogli pridobivati neupravičene premoženjske koristi. Odlok predvideva tudi vodenje točnega seznama podstanovalskih razmerij in strogo kaznovanje za kršilce posameznih določb.
pomanjkljivost. Niso namreč usklajeni s programi samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij združenega dela. Skratka, lahko bi rekli, da so zato premalo realni. Za primer omenimo, da krajevne skupnosti predvidevajo, da bi za uresničitev vseh nalog same prispevale oziroma zagotovile 15,3 odstotka sredstev, kar 79,1 odstotka sredstev pa naj bi zagotovile SIS, OZD in občinska skupščina. Pri tem pa še vedno za uresničitev celotnega skupnega programa zmanjka nekaj denarja. Težava je, da kar zadeva SIS in OZD gre samo za predvidevanja, ne pa za sprejete dogovore.
Zato izvršni svet predlaga občinski skupščini, da krajevne skupnosti ponovno ocenijo realnost programov in jih skrčijo na tako imenovane nujne in neodložljive naloge in investicije, ki jih bo moč uresničiti z lastnimi sredstvi in z združenimi sredstvi za krajevne skupnosti. Razen tega je programe treba uskladiti tudi s programi SIS in OZD. Le tako je moč pričakovati tudi uresničitev le-teh. Krajevne skupnosti naj bi zato do 15. novembra letos oddelku za planiranje , in analize predložile usklajene programe. Do 15. novembra pa morajo krajevne skupnosti predložiti tudi programe del za prihodnje leto in poročila o predvideni uresničitvi planov za letos, predlaga izvršni svet občinske skupščine. Razen tega bo odboru za delitev združenih sredstev občinska skupščina tudi naročila, da takoj pripravi predlog novih kriterijev za delitev združenih sredstev. -.
Urejeni in strpni odnosi
Družbenopolitični zbor občinske skupščine bo na četrtkovem zasedanju obravnaval tudi poročilo o delu komisije za odnose z verskimi skupnostmi v sedanjem mandatnem obdobju. Poročilo se nanaša na odnose med družbo in verskimi skupnostmi v občini in ugotavlja, da so le-ti urejeni in strpni. Komisija je na sejah v tem obdobju največkrat obravnavala gradbena in stanovanjska vprašanja verskih skupnosti. VeČina je bila tudi ugodno rešenih, nekaj nerešenih problemov pa bo treba razrešiti v prihodnje.
Sicer pa poročilo dopolnjuje tudi pregled gradenj in adaptacij kultnih in drugih objektov v občini.
V_J
Kadrovska vprašanja
Izvolitev   podpredsednika izvršnega
sveta — Po razrešitvi Alojza Bostiča je ostalo nezasedeno mesto podpredsednika izvršnega sveta. Predsednik izvršnega sveta predlaga, da se za podpredsednika izvoli Milana Bajžlja, diplomiranega ekonomista iz Iskre-Elektromehanike Kranj.
Imenovanje javnega pravobranilca v Javnem pravobranilstvu Gorenjske — Po razrešitvi Kristine Kobal izvršni svet kranjske občinske skupščine v soglasju z drugimi gorenjskimi občinami predlaga, da se za javnega pravobranilca imenuje Borut Kobi, diplomirani pravnik s pravosodnim izpitom in sedanji sodnik Okrožnega sodišča v Kranju.
Izvolitev odbora za delitev družbenih sredstev krajevnim skupnostim - Komisija za volitve in imenovanja predlaga imenovanje enotnega odbora, ki naj bi imel sedem članov in namestnikov iz TOZD ter osem članov in namestnikov iz krajevnih skupnosti. Za predsednika odbora je predlagan Jože Valant, predsednik družbenopolitičnega zbora občinske skupščine, za podpredsednika pa Janez Novak, predsed nik krajevne skupnosti Jošt. O tem predlogu bostr sklepala na seji le zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti
Spremembe v komisijah občinske skupščine - Zaradi zdravstvenih razlogov je predlagana razrešitev predsednika komisije za izvajanje zakona o združenem delu. Judita Rakovec, naj bi bila v prihodnje le član te komisije, za predsednika je predlagan sedanji podpredsednik Vinko Sarabon, za novega podpredsednika komisije pa Miha Rauter, direktor Komunalnega, obrtnega in gradbenega podjetja Kranj. - V Komisiji za odnose z verskimi skupnostmi je predlagana razrešitev Henrika Peterne-lja, Andreja Lapanje in Rudija Balderma na. Namesto njih je predlagana izvolitev Jožeta Jenšterla, podpredsednik občinske konference ZSMS, Branka Liparja, ravnatelj osnovne šole Davorina Jenka v Cerkljah in Anke Zevnik, ravnateljice Po-| sebne osnovne šole Kranj. - Predlog je tudi, da se v komisiji za medobčinsko sodelovanje razreši Henrik Peternelj in izvoli v komisijo Jože Kavčič, sekretar komiteja občinske konference ZK Kranj.
Ze nekaj časa je bilo v kranjski občini govora o izdelavi srednjeročnega programa razvoja malega gospodarstva. Zdaj je ta program končno pripravljen in bo predložen tudi v razpravo delegatom občinske skupščine. Malo gospodarstvo je nedvomno izredno pomemben člen v razvoju celotnega gospodarstva. Zato prav gotovo zasluži čimširšo družbenopolitično podporo. Hiter razvoj industrije namreč narekuje
- .
Delna razlastitev zaradi gradnje plinovoda
Gradbena dela za izgradnjo plinovoda na Gorenjskem so se že začela tudi na območju kranjske občine. Ker pa se dva lastnika zemljišč ne strinjata, da bi magistralni plinovod za gorenjske potrebe potekal čez njune parcele, oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve predlaga, da se uvede postopek za delno razlastitev in ugotovi s tem v zvezi splošni interes za izgradnjo plinovoda. Pripomniti velja da izgradnjo plinovoda predvidevajo tudi veljavni urbanistični predpisi v občini. O tem naj bi na seji skupščine razpravljala in odločila zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti.
tudi pospešeni razvoj malega gospodarstva, predvsem zaradi dopolnitve in zaradi celovitejše ponudbe in razširjanja proizvodnega programa. Sicer pa je osnova za izdelavo in sprejem srednjeročnega programa razvoja malega gospodarstva tudi sklenitev družbenega dogovora o pospeševanju razvoja malega gospodarstva v republiki.
V kranjski občini so ocenili gibanja v malem gospodarstvu v minulem srednjeročnem obdobju. Ugotovili so, da se malo gospodarstvo ni razvijalo tako, da bi pokrivalo in dopolnjevalo naraščajoče potrebe. Zato je sedanji srednjeročni program še toliko pomembnejši. Program poudarja pospešeni razvoj tako imenovanega družbenega sektorja malega gospodarstva. Nanaša se predvsem na dopolnjevanje industrijske proizvodnje ter izboljšanje in razširjanje posameznih storitev. V zasebnem sektorju pa bo treba posvetiti še posebno skrb razvoju gradbenih, servisnih, gostinskih in osebnih storitev ter proizvodnji na osnovi kooperantskih odnosov.
Uresničitvi teh ciljev pa bo treba ustrezno prilagoditi kreditno in davčno politiko ter v okviru urbanističnih dokumentov zagotoviti možnosti za gradnjo poslovnih prostorov. Le tako lahko tudi pričakujemo z usklajeno družbenopolitično podporo uresničitev ciljev nadaljnjega razvoja celotnega gospodarstva.
.V sodelovanju z INDOK.službo pripravil Andrej Zalar
Predlog odloka o ...
»Butalski cikel« Petra Jovanoviča
Razstava v galeriji v Prešernovi hiši v Kranju
Spominska zbirka del slikarja Ivana Groharja bo odslej v umetnikovi rojstni hiši na Sorici — Foto: J. Zaplotnik
Po privlačnem prikazu likov iz slovenskih ljudskih pesmi in pripovedk, po kiparski ilustraciji Seliškar-jevih Mul itd. se nam Peter Jova-novič to pot predstavlja z novim pripovednim ciklom — z Butalci Frana Milčinskega.
Prizorišče Jovanovičeve figuralne plastike se je preselilo v Butale in pred nami so v obliki malih figur zaživeli že kar klasični liki iz Milčinskega knjige: župan, županov Ja-kope, kovač Dudeldač in njegov »štremljasti« Nace, butalski gasilci s patronom Cvetoslavom in seveda nepogrešljivi policaj in prebrisani razbojnik Cefizelj in vrsta drugih.
Prav »butalski cikel« se dobro ujema z Jovanovičevim načinom upodabljanja, ki je bil vedno ne-
koliko humoristično ubran, naivno kmečki značaj plastičnih butalskih figur pa se prav tako skladno navezuje na literarno predlogo Frana Milčinskega. Tako stojijo pred nami nekoliko tršati, nerodni in svojeglavi prebivalci Butal. Jovanovičeve pri vrhu ravno odrezane glave pa bolj kot kdaj ustrezajo naši predstavi o butalski omejenosti.
Nasproti Podrekarjevim slikarskim upodobitvam Butalcev je Peter Jovanovič postavil svojo galerijo male plastike, ki se po dimenzijah približuje lutkovnim figuram in nehote se nam zazdi kot da predstavljajo s svojo poenostavljeno obliko uporabno izhodišče za lut-
kovni igralski ansambel. Jovanovi-čev butalski zbor pa želi biti nekaj drugega kot lutkovna igra, saj nj ustvarjen tako, da bi nastopajoči ostali povezani v trdno celoto. Vsak kip živi svoje lastno življenje in po razstavi se bodo zopet razkropili na vse strani. Toda ali ne bo kdaj v prihodnje kipar skušal zadržati na podoben način ustvarjene figure V čvr8tejšem sožitju, da jih ne bo mogoče tako hitro ločiti med seboj, da bodo povezane v skupino, ki bo podrejena nekemu skupnemu programu in kjer bodo posamezne figure dinamično spete med seboj v trdnem prijemu umetnikove roke?
Cene Avguštin
Tomaž Gorjup razstavlja v.Mestni hiši
Zapišimo glavne ugotovitve o slikarstvu Tomaža Gorjupa že takoj na začetku: očitno gre v njegovih delih, ki nastajajo izjemoma hitro in v kontinuiranem redu, za več kot samo odslikavanje resničnosti, za več kot samo za perfekcijo v tehničnem pogledu, ali samo za spogledovanje s čisto vsakdanjostjo, s stvarmi, ki so nam vedno na očeh, oziroma jih niti ne opazimo. Odmevnost potrošniškega časa, potrošniškega okolja, odtujenost, popredmetenje, resničnost, ki se s svojim odsevom v slikarstvu prepleta z nadrealno razsežnostjo, dalje z občutenjem praznega, votlega in nepo-imenovanega, ki nas obdaja hkrati s predmeti okrog nas. In v tej latentno navzoči deklarativnosti deluje Tomaž Gorjup tudi danes, vse zadnje leto, ko se zdi, da je s pomočjo novih ikonografskih elementov konkretneje opredelil prostor, resničnost, če nočemo, in ga hkrati zaprl, sledeč svoji osnovni težnji po anonimnosti: zabite deske, prekriti kosi kartona, ki izpolnjujejo naslikani prostor do kraja, da, umišljamo si jih lahko celo čez rob, tako kot tudi skladi kamnov in podobno.
Tomaž Gorjup začenja nov zapis o pojavih radikalnega realizma pri
nas: o slikarstvu brez glorificiranja, cenzuriranja, samo predajanje čisti vizualni lepoti in občudovanju piktoralno opredeljivega subjekta samega po sebi brez vsake funkcijske vrednosti. Izbor ikonografskih elementov, njihova celovitost, lahko narekuje opazovalcu tudi drugotno namembnost slike, pravzaprav sli-karjevo razmerje, njegovo opredelitev do sveta, do konstelacije, ki ji izbrana motivika pripada. In vendar se prav tu razkriva slikarjeva dilema v odnosu do opazovalca: Povzročiti, vzbuditi (vsaj) posredno interpreta-tivno razsežnost, ki naj bi izhajala iz njegovega dela, se pravi pustiti v nekem smislu odprta vrata oziroma dosledno onemogočiti vsak tak pristop, zavreti vsako »žarčenje«, vztrajati, da pač »svet je, popolnoma enostavno. To je v vsakem primeru najbolj pomembno o njem« (Alain Robbe-Grillet: Fot a New Novel, 1965, N.Y.).
Tomaž Gorjup očitno vztraja pri slednjem in je v tem oziru izgradil med vsemi slovenskimi slikarji, ki pripadajo različicam radikalnega realizma, najbolj čisto razmerje.
»Zanimivo dejstvo, ki ga ni mogoče zanikati, je v tem, da so bili mnogi veliki   umetniki   preteklosti prese-
nečeni ob problemih vizualne resničnosti; pri tem pa ni nihče mogel pomisliti, da lahko sama vizualna resničnost pretvori sliko v umetniško delo« (E. H. Gombrich, Art and Illu-sion, Princenton, N. Y. 1960, str. 49).
Razstava v Kranju bo odprta do 27. oktobra.
Aleksander Bassin
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE
TOREK, 25. oktobra, ob 19.30 za red TOREK - T. Partljič: SCUKE NI, SCUKE NE - gostuje Mestno gledališče ljubljansko;
SREDA, 26. oktobra, ob 19.30 za red SREDA
- T. Partljič: SCUKE NI, ŠČUKE NE - gostuje Mestno gledališče ljubljansko;
ČETRTEK, 27. oktobra, ob 19.30 za red ČETRTEK - T. Partljič: ŠČUKE NI, ŠČUKE NE - gostuje Mestno gledališče ljubljansko;
PETEK, 28. oktobra, ob 19.30 za red PETEK
- T. Partljič: ŠČUKE NI, ŠČUKE NE - gostuje Mestno gledališče ljubljansko;
SOBOTA, 29. oktobra, 19.30 za red SOBOTA
- T. Partljič: ŠČUKE NI, ŠČUKE NE - gostuje Mestno gledališče ljubljansko;
Abonmajska predstava za red PONEDELJEK bo.izjemoma v sredo, 2. novembra.
RAZSTAVA FOTOGRAFIJ
Gorenja vas — V prostorih galerije osnovne šole »Ivan Tavčar« v Gorenji vasi v Poljanski dolini so v nedeljo, 23. oktobra, odprli razstavo fotografij. Pripravil jo je foto klub Planinske zveze Slovenije.
Janko Korošec razstavlja v Tržiču — V petek, 21. oktobra, so v galeriji paviljona NOB v Tržiču odprli razstavo jeseniškega slikarja Janka Korošca, ki posveča v svojih delih največjo pozornost gorenjski krajini. Koroščeva razstava bo odprta do 14. novembra in sicer vsak dan med 16. in 18. uro. (jk) - Foto: F. Perdan
VSEM
VARČEVALCEM
ČESTITAMO
OB
SVETOVNEM
DNEVU VARČEVANJA
Varčujmo, da bomo imeli jutri, kar si želimo danes.
Kar si želimo zase in za nas vse. Varčevanje je temelj, na katerem gradimo načrte za svojo prihodnost, in naš prispevek k hitrejšemu napredku.
poslovne
banke
sr Slovenije
sadovi blaginje zrastejo iz semena varčevanja
popotni pogovori
O MORAVSKI DOLINI,
LIMBARSKI GORI
IN O ČRNEM GRABNU
zapisuje črtomir zoreč
Na sončni strani Velebita
Kako zelena je Moravska dolina! (Pogled z Grmače, 576 m)
(2. zapis)
V prvem zapisu sem kraje, ki bodo dali snov tem popotnim pogovorom, bolj na hitro predstavil. Zato bi zdaj že rad prešel na podrobnosti — a kaj, ko moram še toliko splošnega povedati. Tako, na primer, . to-le ljudsko pesem, ki poveličuje Moravče.
LJUDSKA PESEM
Res smo včasih govorili bolj o »narodni« pesmi, zato je pesem po Valentinu Vodniku, Mateju Ravnikarju-Poženčanu in Emilu Korvtku objavil tudi dr. Karel Štrekelj v svojem velikem življenjskem delu »Slovenske narodne pesmi« (pod št. 8548 v 14. snopiču; izšel 1.1910).
Vendar bo bolj prav, če povzamem Korytkov zapis, le bohoričico bom spremenil v gajico:
Mežnarski fant iz Moravč
Prelepa Moravska fara, ti na Kranjskim nimaš para! Cerkev je svetiga Martina, dva rudeča turna ima, dva rudeča tupta ima.
Pobič si m v Moravčah služil pri Moravskim mežnarju; mene so ljubil neznan fajmašter ino kaplan, ino tudi mežnar sam.
Tud meje močno ljubila Škafarjeva Micika, kadar ljuči sim prižigal, vselej sim dekletom migal, drugim migal sim tako, Micko sim imel svojo.
Pesem potem še pripoveduje, kako se je fantič priglasil k vojakom k »žolnirjem, pod banderco konjiško«. Žalostno se je poslovil od ljubih Moravč.
Zdaj te moram zapustiti, v daljne kraje potegniti, kdaj bom od soldatov preč • mogel k tebi spet priteci
DETELOV OPIS
Poleg slovitega matematika barona Jurija Vege velja za najimenitnejšega moravškega rojaka pisatelj dr. Fran Detela. Včasih zelo bran in priznan pisatelj, v današnjih dneh pa že kar precej pozabljen. Vendar je njegov, napol šegav opis Moravč vredno vsaj prosto posneti:
»Blizu štajerske meje leži v zelenem zatišju Moravska dolina. Malo ravnino, tu in tam vzbočeno po hribih in gričih, obdaja z gostim drevjem obraslo gorovje, ki se le na eni strani nekoliko znižuje. Tu čez drži glavna moravska cesta, ki veže te skrite kraje z 'drugim svetom. Če pogledaš z Gore sv. Florjana, ki se dviga najviše nad dolino (698 m, Moravče leže na višini 381 m), vidiš pod seboj velik kotel, ki ima dno malo pokvečeno in ki mu manjka nekoliko robu. Ob vznožju Gore teče potok Drtinjščica, ki se zvedavo vije po dolini, kot bi nerad zapuščal svoj rojstni kraj. Naposled pa le zavije v sotesko in se blizu Lukovice v Črnem grabnu izlije v Radomljo. Na mnogih gričih po dolini in na njenih robeh stoje bele cerkvice. Tudi vasi in vasice so raztresene po vsej dolini in po vseh prisojnih bregeh. Vljudni prebivalci se štejejo med Gorenjce; za to, kar se godi za gorami, pa se ne menijo dosti in marsikatera novica potrebuje kar precej časa, da dospe v Moravsko dolino.
Moravski fajmoštri učakajo visoko starost, zakaj zrak je zdrav in moravske duše pasti tudi ni težko.
Če zaide katerikrat kakšen kozel v škodo, ga poboljša že nekaj blagih besed.
Sredi vasi stoji dvostolpa cerkev sv. Martina, Moravčanom priljubljenega svetnika. Na eni strani cerkve stoji nerodna hiša, star farovž z debelimi zidovi in majhnimi okni. Na drugi strani pa je šola, kjer se s šibo bistri um vaški mladini. Druge hiše stoje, kakor bi jih nanesel veter: ta tu, ona tam, ne dve na isto stran obrnjeni, okrog cerkve in ob cesti, ki drži po mnogih klancih in ovinkih zdaj navkreber, zdaj navzdol.«
No tako je pisal domačin dr. Fran Detela o svojem kraju — pred 100 leti! Seveda je danes precej drugače — toda pokrajina je le ostala prvobitna.
Tudi fara je še vedno obsežna, četudi ne tako, kot v času svojega največjega razcveta: tedaj je imela v svojem okrilju kar 145 vasi in zaselkov.
MANJ ZNANO
Sicer ne smem reči »neznano«, kajti le površneži marsikaj ne vedo, ker premalo berejo. No, res pa je, da za malo bolj odročne kraje skoro upravičeno dosti ne vemo. Nimamo časa, še za branje ne ...
Le kdo še ve, da so oboki crno-grobske cerkve iz moravškega kamna?
Pogodba, sklenjena 1. 1520, z zidarskim mojstrom Jurkom, loškim meščanom, nam razkrije:
»Močen naj bode svod nad svetiščem, kakor tudi oboka v zvoniku. Za obokanje naj mojster kamenje sam lomi na svoje stroške v Moravčah in naj je tam obdela. Vdolbe naj v jeden kamen grb frizinškega škofa. Tudi rože, ki bodo v sklepih, naj lepo izdela za vse tri svode, da ga ne bodo ljudje zmerjali. Ključarja skrbita, da se kamenje na cerkvene stroške zvozi iz Moravč v Crngrob.«
Podzemeljskih jam, večjih in manjših je na Moravškem kar 40! Saj imajo organizirani jamarji celo svoj Jamarski dom.
Tudi slik velikih umetnikov ne manjka v moravskih cerkvah.
Tako imajo v Drtiji Antona Cebe-ja oltarno podobo, v cerkvici sv. Florjana so slike Valentina Metzingerja, podobe, ki jih je napravil Kranjski slikar Leopold Layer, najdemo pri sv. Andreju, na Križatah, v Moravčah in v Vrhpolju.
Ne vem, koliko časa sem spal na tistih mrežah, ko pa sem se zbudil, ni bilo o nevihti ne več ne duha ne sluha, spet je sijalo zlato sonce s sinjega neba, veter je pojenjal, morje se je umirilo. Še zmeraj sem bil prelen, da bi se odpravil naprej, konec koncev pa se mi niti ni nikamor mudilo, zato sem pobral svoje stvari in se preselil iz lope na plažo. To je bila peščena, lepo urejena plaža, ki je imela samo to napako, da je bilo že nekaj metrov od obale na dnu morja vse črno morskih ježkov. Moral sem biti hudičevo previden, da nisem na katerega stopil.
Morje je bilo toplo, sonce tudi in tako sem se do štirih popoldne izmenoma kopal, sončil in jedel. Kar čutil sem, kako v moje od naporov zadnjega tedna izčrpano telo pritekajo nove, sveže moči. Ta prekleti, surovi, lepi, čuvoditi Velebit me je res že dodobra izsušil, zato mi je tole lenarjenje v Lukovem nadvse koristilo. Človek mora navsezadnje gledati tudi na svoje zdravje in dobro počutje, ne samo na cilj, ki ga ima pred seboj. Sicer pa — počasi se daleč pride, pravi pregovor. Do Senja tako in tako nisem imel več daleč. Pravzaprav se mi je zdelo, da ga imam tik pred nosom.
Zdaj ko sem bil spočit, se mi je zdel nahrbtnik takoj za nekaj kilogramov lažji (čeprav je bil v resnici težji kot prej) in po lepi asfaltni cesti sem kaj kmalu prišel na Jadransko magistralo. Imel sem lep namen, da bom šel z magistrale nazaj v hrib brž, ko bom naletel na kakšno dobro pot, a na žalost (ali pa na srečo?) take poti nisem našel vse do Jurjeva, takrat pa je bil že večer in ni imelo več smisla tiščati v breg. Raje sem ostal v mestu. V samopostrežni trgovini sem si nakupil sladkarij, sadja in steklenico piva, tudi brez sladoleda seveda ni šlo, in ko sem vse te dobrote spravil po grlu, sem s polnim želodcem (in z malone prazno denarnico) obsedel na neki klopi ob obalni sprehajalni stezi, šalil sem se z otroki, škilil za mimoidočimi dekleti in se nasploh ves posvečal vrvenju ljudi okoli sebe. Nič ni lepšega, kot po dnevih, ko so povsod okoli tebe same vroče, ostre, mrtve skale, gledati nekaj živega, migeta-jočega, toplega.
Zvečer se je spet stemnilo nebo, spet se je obetala nevihta in spet si je bilo treba poiskati streho nad glavo. Najprej sem se hotel spraviti pod obok na pol podrte kapele na starem pokopališču sredi mesta, pa sem tam zmotil pri izkazovanju nežnosti nek mlad, po vsem videzu močno zaljubljen parček. Zaljubljenci imajo vsekakor prednost pred samotnimi klateži, sem si mislil. Ves svet je njihov, pa naj bi jim jaz odvzemal tole skromno strehico.
Spet sem šel na oglede za praznimi nedograjenimi vikendi, v katere še niso vzidali oken in vrat in jih pozaklenili. Našel sem nekaj podobnega kot prejšnji večer v Starigradu: majhno, v breg prislonjeno hišico, z razgledom na morje seveda. Bilo pa je tu precej več komforta. V notranjosti sem našel mizo in stole, na mizi pa celo poln kozarec kislih kumaric in — pomislite! — skoraj polno litrsko stekle-
nico rakije. In to tiste prave, »ljute« rakije, ostre kot vrag. To bi bilo nekaj za Bojana! Če bi bil zdaj tu, bi iz čutarice zlil vodo in bi si vnaprej gasil žejo samo še z rakijo.
Tokrat mi za urejanje ležišča ni bilo treba iskati opaznih desk, ker sem v stavbi našel nekaj velikih plošč stiropora. Tam mi je bilo tako toplo, da mi niti v spalno vrečo ni bilo treba iti, ampak sem se ogrnil samo s šotorsko plahto. Pri vsem tem sem se trudil, da sem delal čimmanj hrupa, saj je glede na to, kar sem našel v vikendu, vse kazalo, da je lastnik v neposredni bližini. Ker pa sem sklepal, da to noč ne bo nikogar več prignalo semkaj, sem kljub temu mirno in brez skrbi legel k počitku. Seveda sem si pred spanjem privoščil tudi majhno večerjico: kisle kumarice s prepečencem, kar sem seveda žalil s kozarčkom »ljute«. In potem še z enim namesto Bojana. Zakaj pa ne, če je že ravno pri roki in še zastonj povrhu. Pravzaprav mi je »gazda« te hiše lahko še hvaležen, da mu nisem speljal kar cele steklenice. Kakšen bolj zagrizen »uničevalec« alkohola bi mu jo prav gotovo. Saj bi mu jo jaz navsezadnje tudi — ampak pred menoj je bil še en dan pohoda in si nisem hotel   obremenjevati nahrbtnika.
DESETI (IN ZADNJI) DAN
Jurjevo — Ročević Dolac — Senj
Iz mojega jurjevskega »apartmana« sem jo pobrisal že takoj po svitu, ker sem sumil, da utegne lastnik zgradbe (ali pa njegovi delavci) že navsezgodaj zjutraj šariti tam okoli. Raje se zbudim sam zgodaj, kot pa, da me drugi zbudijo pozno.
Prejšnji dan sem se mogoče res malce pregrešil proti pravilom igre, ko sem deset kilometrov prepešačil po asfaltu jadranske magistrale. Ampak tale deseti, zadnji dan ne sme biti več tako. Do Senja bom prišel po hribu, pa pika!
Najprej je treba najti hrib, potem pot do njega, potem zlesti gor. Hriba mi ni bilo treba iskati, saj sem ga imel pred nosom, s potjo je bilo v začetku nekaj težav, a nazadnje sem našel tudi to. Pravzaprav to niti ni bila več pot, ampak Že prava asfaltna cesta. Kačasto se je zvijala gor po Borovi dragi. Kot že samo ime pove je Borova draga lep, gost borov gozd, najlepši, kar sem jih videl na Velebitu. Cesto skozi ta gozd pa so morali zgraditi šele zadnja leta, na moji specialki je namreč ni bilo vrisane. Vendar sem po cesti bolj malo hodil, ker je bila preveč ovinkasta in sem jo, kjer sem jo le mogel, krajšal z bližnjicami skozi gozd.
Asfalt se je nehal pri nečem, kar bi bil lahko opuščen rudnik ali dnevni kop boksita. Tod sem na nekem betonskem zidu še zadnjič na tej poti prižgal svoj bencinski gorilnik in si ogrel konzervo. Bolje, da ne rečem, da je bila to zadnja konzerva, saj zmeraj pišem samo o zadnjih konzervah, -saj je tudi vsaka prva konzerva hkrati zmeraj tudi ena zadnjih, če ne celo tudi zadnja sploh.
Malo naprej od tistega kamnoloma (ali kaj je že bilo) sem trčil v tablo s kričečim napisom ZABRANJEN PRISTUP I ZADRŽAVANJE. Ker so zraven pozabili napisati, za kaj pravzaprav gre, mi ni ostalo drugega kot da sem si vso stvar šel ogledat sam. No, nobene vojne tajne ne bom izdal, če povem, da sem našel tam samo rezervoar za vodo, resda precej velik. Napis pa je stal tam najbrž zato, da ne bi kdo metal v rezervoar kakšnih odpadkov in tako okužil vodo.
Ko sem po eni uri vzpenjanja prišel iz Borove drage na ravno i v Bukovo drago, mi je okoli ušes končno spet zapihal svež planinski veter, tako različen od vroče obmorske zatohlosti.
Čutarico sem si napolnil kar pri prvem živinskem napajališču ob poti. Voda je bila — no, tako, tako — A če je dobra za krave, čemu ne bi bila dobra tudi zame?
Asfalta seveda tu zgoraj ni bilo več, bila pa je še kar dobra makadamska cesta, ki je vodila skozi gozdičke in mimo razmeroma bogatih kmetij. (Bogatih, če jih primerjamo s tistimi v velebitske^/ Podgorju, a še zmeraj prekleto revnih, če jih primerjamo z, denimo, kmetijami, ki jih je mogoče videti ob Sorskem polju od Kranja do Škofje Loke.) V vrtovih so rasla sadna drevesa, bolj pritlikave sorte .seveda, in v ogradah so se pasle krave in konji (ki tudi niso bili najbolj rejeni). In čudo vseh čudes — na nekem takem kmečkem dvorišču sem videl celo rdeč mercedes, z nemško registracijo seveda.
"a ©d?
pim4jmev
ipAVLJHOVAl PRATIKA
KOLEDAR* IMENA • VREME* PRIPOROČILA IN NASVETI DELOVNIH KOLEKTIVOV* KAJ PA ZDRAVJE ?• DOBRA VOLJA »IZUMI IN ODKRITJA •MARSIKAJ O SLOVENCIH »UGANKE IN KRIŽANKE* ŽIVALI KAR TAKO IN V BASNIH * ZANIMIVOSTI • HUMOR •
vesela*debela^ •brana • iskana
Ustanovili združenje gledaliških skupin
KRANJ - Gledališka dejavnost na Gorenjskem je izredno živahna. Poleg Prešernovega gledališča v Kranju, gledališča »Tone Čufar« na Jesenicah, Linhartovega odra v Radovljici, Mladinskega gledališča v Tržiču in Loškega odra v Škofji Loki so še številne amaterske skupine po vseh večjih krajih naše pokrajine. Ljubezen do Talije in amaterizem postaja enakovreden člen v našem življenju, kar dokazujejo tudi nekatere slovesnosti v zadnjem obdobju: Borštnikovo srečanje, kjer posvečajo amaterski dejavnosti enega izmed večerov, in srečanje slovenskih amaterskih gledaliških skupin.
Toda gledališke skupine na Gorenjskem so preveč zaprte v svoj krog. Posledica tega pa so nekvalitetni gledališki izdelki. Skupna gledališka misel in želja, da bi bile te skupine med seboj povezane, da si pomagajo in si z roko v roki najdejo svoje mesto v slovenskem gledališkem pro-
storu, je vodilo v ustanovitev področnega združenja gledaliških skupin Slovenije za Gorenjsko, katerega ustanovni zbor je bil ob koncu septembra v Prešernovem gledališču. Le tako bodo predstave še kvalitetnejše in sodelovanje med občinami še boljše. .
Za sodelovanje med amaterskimi skupinami pa ni potrebna le dobra volja, ampak tudi strokovna pomoč in pomoč Gledališkega centra Kranj in Zveze kulturnih organizacij. Na Gorenjskem ni toliko usposobljenih gledaliških delavcev, ki bi lahko nudili mentorstvo vsem amaterskim skupinam, zato bo v okviru tega združenja treba organizirati seminarje za režiserje-začetnike. Možnosti za mentorstvo namreč ni, če ni stalnega domačega režiserja; pogosta pa so bila pri tem tudi nasprotja in uveljavljanja neumestnih ambicij tako mentorja kot tudi domačega režiserja. Stališče združenja, da ne
bo posredovalo režiserjev, temveč le mentorje, ki se udeležijo največ dvajsetih vaj, bo prispevalo k izpopolnjevanju domačih režiserjev v amaterskih gledaliških skupinah.
Ustanovitev področnega združenja gledaliških skupin za Gorenjsko bo prispevala tudi k razširitvi lutkovne dejavnosti, ki je na Gorenjskem še dokaj slabo razvita. Zato kaže v bližnji prihodnosti pri Lutkovnem gledali-
šču v Kranju pripraviti seminar je za igralce-animatorje, režiserje in izdelovalce lutk.
Ustanovnega zbora področnega združenja gledaliških skupin Slovenije za Gorenjsko so se poleg predstavnikov Zveze kulturnih organizacij posameznih gorenjskih občin udeležili tudi zastopniki gledaliških skupin in kulturno-umetniških društev. Gledališkega centra, občinskih konferenc ZSMS in radia Tržič.
C. Zaplotnik
ZAČETEK »MESECA KNJIGE«
Ljubljana — Z otvoritvijo razstave »Leposlovje v NOB« v prostorih narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, ki je bila v ponedeljek, 17. oktobra, se je začel tradicionalni jugoslovanski »mesec knjige«. To pomeni začetek manifestacije za pridobivanje novih bralcev. Zveza kulturnih organizacij Slovenije, ki ji je začetno svečanost zaupala v izvedbo skupnost kulturno prosvetnih organizacij Jugoslavije, je poleg te pripravila še dve prireditvi vsejugoslovanskega značaja. Ze v ponedeljek je bil v Mali drami SNG v Ljubljani literarni večer, v torek pa še strokovno posvetovanje »Bralec išče knjigo — knjiga išče bralca«.
- 'jg -
1
Takoj po zračnem napadu je bilo
središče Tržiča
zavito v gost oblak dima
Začetek tedna požarne
varnosti v tržiški občini
Sirena oznanila zračni napad
°es Princ je neutrudno iskal zasute
Gorski reševalec iz Tržiča se z reševalnim čolnom mariner, v katerem je ponesrečenec, spušča z vrha tržiške stolpnice
V nedeljski vaji v središču Tržiča sodelovale ekipe prve medicinske pomoči, enota atomsko-biološke in kemične zaščite, gasilci, tehnične in reševalne ekipe civilne zaščite, gorski reševalci,
miličniki in šolani pes
Trži« - V nedeljo, 23. oktobra, je zavijajoči rezek zvok sirene ob desetih dopoldne opozarjal Tržičane, da grozi zračni napad in naj zato poiščejo primerna zavetja in zaklonišča. Nekaj minut potem so se sirene ponovno oglasile. Odjeknile so eksplozije in večji del središča Tržiča je bil hipoma zavit v gost dim. Letalske bombe so poškodovale okrog 40 metrov visoko stolpnico in onesposobile stopnišče, dvigalo in zasilne izhode. V ruševinah so se znašli tudi nekateri bloki na Cankarjevi cesti. Zdravi in poškodovani občani so se sami spoprijeli z razdejanjem, ki se mu je pridružil tudi ogenj. Napadalec je pri bombardiranju Tržiča uporabil tudi bombe s strupeno in zažigalno snovjo.
S temi predpostavkami se je začela v nedeljo dopoldne v Tržiču velika vaja, ki jo je pripravil občinski štab za civilno zaščito. Spremljalo jo je več kot 1000 ljudi, pomenila pa je tudi začetek praznovanja Tedna požarne varnosti, na katerega so se letos v Tržiču še posebej dobro pripravili.
Odgovor na nedeljski napad je bila dobro organizirana reševalna akcija. . Najbolj ogroženo področje so najprej zavarovali miličniki in pripadniki narodne zaščite, nato so prišli posebej izurjeni možje iz dekontami-nacijske enote. Slutiti je namreč bilo, da je napadalec uporabil bombe napolnjene s strupom in z drugimi nevarnimi snovmi. Drug za drugim so začela prihajati gasilska vozila, ki so jih klicali v sili. Začel se je spopad z ognjem, ki je uničeval v nekaterih blokih na Cankarjevi cesti. Pridružile so se jim tudi reševalne in tehnične ekipe ter ekipe prve medicinske pomoči. Posebno nevaren je bil položaj za stanovalce v stolpnici. Reševali so jih s pomočjo drsnega prta oziroma reševalne ponjave, ki se je kot ogromen tobogan razprostrla od zgornjih nadstropij stolpnice do dna. Z višino in stolpnico so se spopadli tudi tržiški gorski reševalci, ki so s pomočjo gorskih nosil tipa mariner reševali ponesrečene in ogrožene z vrhnjih nadstropij. Pri iskanju zasutih in ranjenih pod ruševinami pa je bila dragocena pomoč psa Princa, za katerega skrbi Klub za vzrejo športnih in službenih psov Tržič, katerega člani in psi so vključeni v enote civilne zaščite.
Nedeljski preskus celovitega delovanja civilne zaščite je bil doslej največji in naj množic ne jši v Tržiču. Kot dobro utečen stroj so delovale vse ekipe in na najbolj prepričevalen način povedale, da ne bi bile nič slabše, če bi šlo zares ...
Besedilo: J. Košnjek Slike: J. Zaplotnik
Gorski reševalci so dokazali, da so nepogrešljivi tudi v primerih naravnih
Enote gasilcev gasijo plamene na blokih ob Cankarjevi cesti
Ekipe prve medicinske pomoči so med prvimi prihitele k ruševinam in nosile ponesrečene po nuđenju prve pomoči na varno
Ker je uporabil napadalec bombe, napolnjene s strupenimi in drugimi snovmi, je prva prihitela na prizorišče enota za dekontaminacijo   - ■   • -
V KRATKEM PO GORENJSKI   V KRATKEM PO GORENJSKI   V KRATKEM
ZIMSKI PROSPEKT BLEDA Bled - Pred dnevi je izšel zimski turistični prospekt Bleda s kratkim opisom zimskih zanimivosti na Bledu v slovenščini, angleščini in nemščini. Prospekt je založilo turistično društvo Bled, v 50.000 izvodih pa ga je natisnilo Grafično podjetje Gorenjski tisk Kranj.        A. Z.
Kranj — Ob nedavni svečanosti Zveze lovskih družin Gorenjske v Kranju v počastitev 70-L .lice slovenskega lovstva, 30-letnice ustanovitve gorenjskih lovskih družin in v počastitev letošnjih jubilejev partije in Tita so v avli kranjske občinske skupščine odprli tudi zanimivo razstavo o delu lovcev in življenju v naravi. Razstava je vzbudila veliko zanimanje. — A. Z. — Foto: F. Perdan
TABORNIKI VABIJO
Taborniki ODREDA STRAŽNIH OGNJEV V KRANJU vabimo, da se udeležite XXVI. redne letne konference V PETEK, 28. OKTOBRA 1977, OB 17.30 V DVORANI SKUPŠČINE OBČINE KRANJ.
Razen rednega dnevnega reda bomo spregovorili o preteklem obdobju v besedi in sliki, saj praznujemo PETINDVAJSETLETNICO OBSTOJA ODREDA.
Poleg sedanjih tabornikov vabimo njihove starše, predstavnike družbenopolitičnih organizacij, prav posebej pa vse BIVŠE TABORNIKE in vse ostale prijatelje tabornikov.
Starešina odreda: Ivanka Šorli
NOVE SLAKOVE MELODIJE
Ljubljana — Pri tovarni gramofonskih plošč Helidon iz Ljubljane je te dni izšel nov album priljubljenega slovenskega ansambla domače zabavne glasbe — ansambla Lojzeta Slaka in Fantov s Praprotna. Na dveh ploščah je štiriindvajset popolnoma novih polk in valčkov ter pesmi Slakovih fantov. Med melodijami, ki bodo najbolj »užgaie« pri poslušalcih, so prav gotovo Popotnik, tak je tudi naslov albuma, Ptiček, Prodajalka, Ljubezen velika, Pisemce, Štajerska polka, Mačice... Ansambel Lojzeta Slaka in Fantje s Praprotna se bodo z novim programom prav kmalu predstavili po mnogih krajih širom po Sloveniji. Na njihov naslov pa prihajajo tudi številna povabila za gostovanja med našimi rojaki v mnogih deželah sveta. -jg
Bohinjska Bela — Gorenjsko železniško progo vzdržujejo delavci TOZD sekcije za vzdrževanje prog Ljubljana, bohinjsko progo pa delavci TOZD se'.cije za vzdrževanje prog iz Nove gorice. V okviru ncizorništev dela več skupin. Delovodje le-teh pa so odgovorni, da so proge redno vzdrževane. Na sliki: skupina nadzorništva z Bohinjske Bele. — B. B.
SREBRNA POROKA ROPRETOVIH
Hotemaže — 25. obletnica poroke Ivana in Marije Ropret ne bi bila nič posebnega, če jima ne bi prišli čestitat Ivanovi soborci — veterani. Prišli so kar na kolesih, v klubskih dresih, na hrbtih pa so imeli namesto običajnih startnih številk pripeto številko 25. Kot se spodobi za
Sravo »ohcet«, so zakoncema kasneje pred gostilno lizjak na Beli pripravili še eno presenečenje: čisto »taza-resno šrango«.
Mati Marija je zatrdila, da ji je tak način proslavljanja silno všeč, saj ima rada kolesarje; v družini sta kar dva: veteran Ivan — oče in sin Bojan, medtem ko sta drugi sin Ivo in hčerka Irena le njuna oboževalca. (H. J.)
Škofja Loka — Provizorična tržnica za mestnim obzidjem na Spodnjem trgu že dolgo ne krije potreb meščanov. Nova tržnica bo zrasla na drugem koncu mesta, in sicer v Šolski ulici. Investitorja sta krajevna skupnost in ABC Škofja Loka. Za gradnjo nove tržnice je že vse pripravljeno. — Foto: J. Zaplotnik
PREVOZ ŠOLARJEV
Žiri - Osnovna šola Padli prvoborci ima velik šolski okoliš in zato se mora precej otrok v šolo voziti. Vendar iz nekaterih krajev do sedaj še ni vozil šolski avtobus oziroma kombi in so morali šolarji do avtobusne postaje ali do šole prepešačiti več kilometrov. Letos so se na šoli odločili, da uvedejo še dve »šolski« progi. Iz Zirovskega vrha bodo vozili 17 otrok in iz Zabrežnika 7 učencev. Občinska izobraževalna skupnost je že odobrila uvedbo teh P«>g. L. B.
Bled — V radovljiški občini so štiri industrijska gasilska
društva, in sicer v delovnih organizacijah Veriga Lesce, Elan Begunje, LIP Bled TOZD Rečica in TOZD Tomaž Godec Bohinjska Bistrica. Največjo skrb posvečajo ta društva predvsem preventivi. Leta je še posebno potrebna v Elanu in LIP Bled, kjer imajo opravka z lahko vnetljivimi snovmi. Na sliki: desetina gasilcev industrijskega gasilskega društva LIP Bled TOZD Bohinjska Bistrica. — B. B.
USPEŠNO DELO V KRAJEVNI SKUPNOSTI
Godešič — V nedeljo, 16. oktobra, je bil na Godešiču zbor občanov s področja krajevne skupnosti Godešič. Prisotni so na njem najprej spregovorili o osnutku odloka o obveznem prispevku uporabnikov vode in kanalizacije. Menili so, naj bi se prispevek za vodarino povečal za 50 odstotkov, saj so vodovod zgradili sami s prostovoljnim delom, kanalščino pa so prebivalci, čeprav kanalizacija na Godešiču za zdaj še ni urejena, pripravljeni plačevati vnaprej. Sredstva bi se tako namensko zbirala za gradnjo primarnega kanala. Gradnjo le-tega bo krajevna skupnost financirala v višini 30 odstotkov. Ob koncu razprave so udeleženci zbora osnutek odloka sprejeli.
V nadaljevanju so udeleženci razpravljali o novih usmeritvah telesne kulture. Poudarjeno je bilo, da je kultura v velikem razmahu, da pa močno primanjkuje potrebnih objektov za rekreacijo občanov. Krajevna skupnost £e ima v načrtu ureditev igrišča za košarko, vendar bodo morale pri tem denarno pomagati tudi občinske interesne skupnosti.
Ob koncu je bilo podano še poročilo o tem, kako se uporablja denar, ki se v krajevni skupnosti Godešič zbira s samoprispevkom. Ugotovljeno je bilo, da se denar pravilno uporablja, saj je asfaltna prevleka položena že na 70 odstotkov poti, ki so bile predvidene za asfaltiranje, postavljenih pa je bilo tudi več svetilk za javno razsvetljavo. , J.Starman
Zbilje — Poleg Bohinjskega in Blejskega jezera je zanimivo za vodni šport tudi jezero v Zbiljah. Na njem so vsako leto številna tekmovanja v vodnem smučanju, v jadranju z zmaji nad vodo in druge. Turistično društvo pa ima tudi svoje čolne, kijih posoja obiskovalcem Zbilj. - B. B.
PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI
CI KM tovarna športnega orodja, I—L,rM >l   Begunje na Gorenjskem
bo prodajala na javni ustni licitaciji
v soboto, 5.11.1977, v prostorih tovarne
naslednje rabljeno osnovno sredstvo:
osebni avto Dacia letnik 1973
Ogled avtomobila in informacije 5.11.1977 od 8. do 9. ure.
Javna licitacija bo 5.11.1977 od 9. do 9.30 za družbeni sektor, od 9.30 do 10. ure pa za zasebni sektor.
Avto moto društvo
Podnart
objavlja . raspis
ZA ODDAJO PROSTOROV ZA OPRAVLJANJE AVTO-KLEPARSKE OBRTI.
Prostori so v domu AMD v Podnartu. Najem se prične s 1.1.1978
Informacije daje Šolar Franc, Podnart 12.
IPismene ponudbe poslati na AMD Podnart do 15. 11. 1»77.
-—.--
Kranj — V petek in soboto, 21. in 22. oktobra, so bili na obisku na Gorenjskem predstavniki planinske zveze Jugoslavije, planinske zveze Hrvatske in planinske zveze Slovenije. Gostje so v petek najprej obiskali Ratitovec, kjer so jih sprejeli člani planinskega društva iz Železnikov, nato pa so si po pogovorih, ki so se nanašali predvsem na sodelovanje med planinskimi organizacijami in društvi, v soboto dopoldne ogledali Železnike, Dražgoše in Kropo. V Kranju je predsednika planinske zveze Jugoslavije Boža Škerlja, podpredsednika planinske zveze Hrvatske generala J ova Alujeviča, predsednika planinske zveze Slovenije dr. Miho Potočnika in druge goste sprejel predsednik planinskega društva Kranj Franci Ekar. Predstavniki kranjskega planinskega društva so člane delegacije nato popeljali na Jezersko in do planinske postojanke na Ledinah, zvečer pa so na Krvavcu pripravili planinski večer. Na pogovorih na Krvavcu je tekla beseda predvsem o pripravi simpozija o planinstvu in splošnem ljudskem odporu, ki bo prihodnje leto v Zagrebu, o pripravah na praznovanje 200-letnice prvega vzpona na naš najvišji vrh Triglav, prihodnje leto bo v počastitev tega jubileja na Gorenjskem vsejugoslovanski zlet planincev, ter o pripravah na volitve novega predsedstva planinske zveze Jugoslavije. Še posebno pozornost so udeleženci razgovora posvetili vprašanjem varstva narave, zavarovanja članov Jugoslovanske planinske organizacije ter »kranjskem primeru« izred no uspešnega sodelovanja planincev pri uresničevanju zasnove splošnega ljudskega odpora. Prav tako so se vsi prisotni strinjali, da je treba v prihod nje še bolj krepiti bratstvo in enotnost med vsemi jugoslovanskimi planinci. Po pogovorih in izročitvi daril, gostje so med drugim prejeli tudi dnevnike kranjske planinske transverzale, so Kranjčani gostom predvajali še filme o Julijcih, gorski reševalni službi ter planinski postojanki na Ledinah. Predsednik planinske zveze Jugoslavije Božo Škerlj je bil še posebno naOdu šen nad ureditvijo Ledin, vsi gostje pa zadovoljni z izredno koristnimi pogovori, (-jg) — Foto: F. Perdan
Zopet v Kranju
ameriški barvni glasbeni film
MOJE PESMI
MOJE SANJE
na sporedu
v sredo, 26. oktobra in v četrtek 27. oktobra, ob 16. in 19. uri v kinu Center v soboto, 29. oktobra, ob 20. uri in v nedeljo 30. oktobra ob 15. uri v kinu Storžič
Ne zamudite še zadnje priložnosti, ker se filmu licenca izteka.
Gore so pozimi še posebno nevarne
Jesenice — V poletnih mesecih so naši planinci opravili številne ture in pohode, alpinisti pa se ponašajo z mnogimi vzponi in vrhunskimi alpinističnimi dosežki. Vse je pomemben prispevek k praznovanju 200. obletnice prvega pristopa na Triglav, 85. obletnici slovenske planinske organizacije in k pripravam na vzpon naših alpinistov na Mont Everest, ki je načrtovan za leto 1979.
Razen teh uspehov je bila letošnja sezona tudi tragična, saj se je v go-
FILM
Ugrabitev Michelle Janson
V tem filmu se Francozom prav lahko čudimo, da ao • tako dobro ekipo posneli tako povprečen, če že ne rečem •lab film. Režiser je hotel napraviti kriminalko a sodobno temo — ugrabitvami, s primesjo psihološke drame, vendar mu to ni uspelo niti na trenutke. Vsa osrednja zgodba filma se dogaja okoli ugrabitve dečka in njegove varuške, ki jo igra Maria Schnelder, katere igra je edina pozitivna stvar v tem filmu. Nekatera dogajanja v zvezi z ugrabitvijo so tako nesmiselna, da se na nekaterih mestih filma pošteno dolgočasimo. Film ni tista prava kriminalka, polna akcije, kjer se spopadeta dobro in zlo, pa tudi psihološki film, ki bi nam dal snov sa premišljanje, ta film vsekakor ni. Zgodba filma je tako naivno zasnovana, da se lahko prav čudimo, kako sta igralki kot sta Maria Schnelder in Svane Rome sprejeli vlogo v tako plitvem filmu.
Glavne vloge: Maria Schnelder, Syd-ne Rome, Vic Morrow.
Bozo Grl j
rah ubilo 26 ljudi, številni pa so bili težje ali lažje ranjeni. Še posebno zaskrbljuje porast smrtnih žrtev naših planincev v tujih gorah!
Ker se sneg na višjih vrhovih že ponuja, postajajo gore vedno bolj vabljive za ljubitelje zimskega plezanja, planinstva in turnega smučanja. Vendar ne kaže pozabiti, da so gore pozimi še posebej nevarne in zahrbtne. Dan je v gorah krajši, velik nasprotnik alpinistov pa je tudi veter, ki se mu rade pridružijo še ohladitve ter nepričakovane ter hitre spremembe vremena. Tudi plazovi ne mirujejo, zato se je treba za vsak zimski vzpon temeljito pripraviti in ne precenjevati sebe in podce-njevatigore. U.Zupančič
Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti upravnih organov skupščine občine Škofja Loka
objavlja
prosto delovno mesto
snažilke
(delo za določen čas)
Možnost zaposlitve tudi z nepopolnim delovnim časom.
Prijave kolkovane z 2 dinarjema naj kandidatke pošljejo razpisni komisiji sveta delovne skupnosti upravnih or-
Šanov skupščine občine kofja Loka v 8 dneh od dneva objave.
—-;- ......
NESREČE
AVTO ZBIL PEŠCA Kranj — V četrtek, 20. oktobra, ob 14.10 se je na Savski cesti v Kranju pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Andrej Golun (roj. 1949) iz Srakovelj je
Eeljal od Planike proti križišču. Pri iši št. 24 je srečal skupino pešcev in pri tem Petra Arha (roj. 1941) iz Preddvora zadel v nogo. Arh si je v nesreči zlomil nogo.
NEZGODA PRI PREHITEVANJU Belca — Na magistralni cesti na Belci se je v četrtek, 20. oktobra, nekaj po 9. uri pripetila prometna nezgoda. Voznica osebnega avtomobila Marija Zupančič (roj. 1940) iz Maribora je peljala proti Kranjski gori. Na ravnem delu ceste na Belci je začela prehitevati tovorni avtomobil in je takoj zatem, ko ga je prehitela, zavila skrajno desno na rob ceste, nato pa ostro odvila v levo s ceste po nasipu na travnik. V nesreči so bile voznica in obe sopotnici lažje ranjene, škode na avtomobilu pa je za 30.000 din. Voznica je bila med vožnjo privezana z varnostnim pasom.
IZSILJEVANJE PREDNOSTI Kranj — Na magistralni cesti na Laborah se je v četrtek, 20. oktobra, ob 20.35 pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Rado Sušteršič (roj. 1939) iz Mednega je vozil proti Ljubljani. V križišču z neprednostno Škofjeloško cesto mu je izsilil prednost voznik osebnega avtomobila Valentin Ambrož (roj. 1941) s Smledniške ceste. Čeprav se je voznik Sušteršič umikal celo na levi vozni pas, trčenja ni mogel preprečiti. V nesreči je bil voznik Sušteršič lažje poškodovan, na avtomobilih pa je škode za 45.000 din.
ZAPELJAL NA PREHOD ZA PE8ČCE
Zabnica — Na regionalni cesti v Zabnici se je v petek, 21. oktobra, nekaj pred 11. uro dopoldne pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Alojz Kržišnik (roj. 1947) iz Kladja je peljal proti Škofji Loki. V Zabnici ni na delu ceste, kjer je hitrost omejena na 40 km na uro, zmanjšal hitrost, zato tudi ni mogel pravočasno ustaviti pred prehodom za pešce, po katerem je tedaj prečkala cesto skupina otrok. Kljub zaviranju je avtomobil zadel sedemletni Marijo Hafner in Tanjo Sušnik, obe iz Sr. Bitenj. Obe deklici sta bili v nesreči lažje ranjeni.
NESREČA PRI PREČKANJU * CESTE
Zabnica — V petek, 21. oktobra, ob 13.25 se je na regionalni cesti v Zabnici pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Andrej Hostnik (roj. 1944) iz Virmaš je peljal proti Škofji Loki. V Zabnici je
tedaj blizu prehoda za pešce prečkala cesto Marija Dolinar (roj. 1894), ki jo je avtomobil zadel kljub zaviranju. V nesreči si je Dolinar-jeva zlomila roko.
UMRLA SOPOTNICA Podvin — V nedeljo, 23. oktobra, ob 15.40 se je na magistralni cesti v Podvinu pripetila huda prometna nesreča. Voznica osebnega avtomobila Zora Mlakar (roj. 1953) s Sp. Otoka je zapeljala z lokalne ceste na magistralno, ker je nameravala proti Begunjam. Prav tedaj je po klancu navzdol od Radovljice proti Črnivcu pripeljal voznik osebnega avtomobila Avguštin Ambrožič (roj. 1905) z Bleda; voznik Ambrožič se je Mlakarjevi umikal, vendar je kljub temu prišlo do hudega trčenja. V nesreči je bila sopotnica Francka Mlakar (roj. 1923) s Sp. Otoka tako hudo ranjena, da je med prevozom v jeseniško bolnišnico umrla. Hudo ranjena je bila sopotnica v avtomobilu Mlakarjeve Julka Gojkovič (roj. 1920) iz Radovljice, lažje pa voznica Mlakarjeva in sopotnik Desimir Gojkovič iz Radovljice. Škode na avtomobilih ja za 50.000 din.
MOPEDIST IN MOTORIST TRČILA Zapuže — V nedeljo, 23. oktobra, ob 14. uri se je na lokalni cesti med Zapužami in Rodinami pripetila prometna nezgoda. Voznik mopeda Anton Legat (roj. 1900) iz Hraš se je peljal proti Zapužam in je na ravni cesti nameraval prehiteti kolesarja Alojza Aleša z Jesenic. Vtem je iz nasprotne smeri pripeljal motorist Milan Vuzem (roj. 1959) iz Zgoše. Da bi se izognil nesreči, je voznik Vuzem zapeljal na sredino ceste med kolesarja in mopedista, prav tedaj pa je tudi voznik Legat zapeljal na sredino, tako da sta Legat in Vuzem hudo trčila. Voznika Legata so s hujšimi poškodbami glave, vozil je brez čelade, v kritičnem stanju prepeljali v jeseniško bolnišnico. Voznik Vuzem, ki je tudi vozil brez čelade, pa si je v nesreči zlomil nogo.
L. M.
Vaja gorskih reševalcev
Stol — Trideset gorskih reševalcev in inštruktorjev se je zbralo v soboto, 22. oktobra, pod vrhom Stola, kjer so vadili najrazličnejše načine gorskega reševanja. Sodelovali so reševalci iz Radovljice, Kranja, Tržiča in iz Ljubljane. Skupna vaja je imela več namenov. Reševalci so se medsebojno spoznali in osvežili znanje, hkrati pa so uporabili tudi nekatere nove načine reševanja ter preizkusili, kako sodelovati v primerih skupnih večjih akcij. Vaja je terjala od reševalcev precejšen napor, saj so morali znositi pod vrh Stola več sto kilogramov opreme. Udeleženci preizkusa znanja so imeli izredno srečo z vremenom. -jk
ZAHVALA
Po težki bolezni nas.ji- za vedno Zapustila sestra in teta
Katarina Mihelič
Iskreno st> zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali in jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala gospodu župniku za pogrebni obred.
Zelujoči: brata in sestre z družinami in ostalo sorodstvo.
Rovte. 13. oktobra 1*177
MALI OGLASI
prodam
Poceni prodam štiri rabljena OKNA 100 x 120 cm. Naslov v oglasnem oddelku. 7532
Male oglase bomo v sredo, 26. oktobra izjemoma sprejemali le do 12. ure.
KRIZANTEME! Bogat izbor ve-likocvetnih krizantem, pajkovcev in marjetk. Prodaja cvetja vsak dan od 7. do 18. ure. Vrtnarija ing. Gomzi Marjan, Podbrezje 58 7370
ZA DAN MRTVIH prodajamo po zmernih cenah KRIZANTEME različnih vrst, velikocvetne, pajkovce in marjetke v različnih barvah. Izdelujemo tudi ARANŽMAJE. Šenčur, Kranjska c. 25 7371
Prodam lepo TELICO, ki bo v kratkem telila. Dvorje 44, Cerklje
7429
Prodam OLJNO PEC EMO in KOTEL za kuhanje prašičje hrane, 75 litrov, oboje novo za polovično ceno. Cirče 10, Kranj 7511
Prodam odlični čistokrvni trimesečni VOLCJAKINJI. Pristov, Vrba 18, Žirovnica 7512
Prodam suha DRVA. Tenetiše 1
Poceni prodam plemenske ZAJKLJE. Srednje Bitnje 105, Zabnica
7514
Prodam dva PRAŠIČA, težka 100 in 200 kg. Oman, Zminec 12, Škofja Loka 7515
Prodam 12 prm suhih BUKOVIH DRV. Naslov v oglasnem oddelku
7516
Prodam termoakumulacijsko PEC 2 KW. Znidaršič, Sv. Duh 167, Škofja Loka 7517 ELEKTRO razdelilno OMARICO 70 X 60 cm z vgrajenimi varovalnimi elementi ugodno prodam. Janko Fon, C. maršala Tita 2, Jesenice
7518
Prodam dve sadiki gorenjskih NAGELJNOV. Poljšica 47, Zg. Gorje
7519
Prodam skoraj nov hrastov SOD, 56 litrov. Dvorje 47, Cerklje 7520 Prodam termoakumulacijsko PEC 4KW.   Štefe   Dora,  Trstenik 21, Golnik 7521
MAHONIJO lahko dobite v Cerkljah pri Marn Slavki 7513
Poceni prodam 70 kv. m TER-VOLA (deb. 5 cm), KAVČ, otroško POSTELJICO in dve zimski GUMI za škodo. Interesenti se lahko zglase na Mlaki 91. 7522
Ugodno prodam dva krznena PLAŠČA: bizam in rjava ovca. Telefon 222-33 7523
Prodajam MAČEHE in rdeče RI-GELCKE za grobove. Šenčur, Štefe-tova 8 7524
Prodam ZELJE v glavah. Žeje 16, Duplje 7525
Prodam 40 kv. m žaganega LEHNJAKA za oblaganje sten (cokla). Ogled pri Kuralt, Hrastje 44, Kranj
7526
vozila
Prodam TOMOS 15 SL, dobro ohranjen. Ogled popoldne. Bled, Cankarjeva c. 30, tel. 77-572 7533
Prodam FIAT 124, letnik 1969. Telefon 24-712 7456
JAWO 350, športno opremljeno, ugodno prodam. Mikolič, Linhartov trg 31, Radovljica 7459
Zaradi odhoda v tujino ugodno prodam ŠKODO 1000 BM. Mikolič, Linhartov trg 31, Radovljica 7461
Prodam AMI 8 L, letnik oktober 1974, registriran do oktobra 1978. Cegelnica 36, Naklo 7469
Ugodno prodam dobro ohranjeno ŠKODO Š 100, letnik 1969 - decem-
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta
Valentina Štefelina
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki so mu podarili cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi zdravniškemu osebju bolnice Jesenice za njihovo nesebično pomoč, obenem tudi zahvala duhovniku za poslovilne besede.
Žalujoči: žena in otroci z družinami.
Sp. Lipnica, 24. oktobra 1977
ber, delno na kredit. Bernik, Sv. Andrej 3, Skofia Loka 7506
Prodam 125 PZ, obnovljena karoserija in motor, ter AMI 6 BREAK, lahko po delih. Vincarje 16, Škofja Loka 7507
Prodam skoraj novo JAWO 350, športno VETROVKO, dele smučarske opreme in brusilni stroj za brušenje parketa. Informacije pri More Cvetki, Kidričeva 68, Škofja Loka
7508
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1972, dobro ohranjeno, prevoženih 22.500 km. Ristič Budimir, Planina 5, Kranj, tel. 26-517. Ogled od 16. do 19. ure vsak dan. 7527
Prodam ŠKODO 110 R. Golob, Kidričeva 15, Kranj 7528
Prodam FIAT 750, letnik 1973. Podlipnik, Selca 70, Selca 7529
Prodam osebni avto AUSTIN MAXI, letnik 1970. Registriran do 5. 7.1978, v voznem stanju. Prešeren Peter, Vrbnje 36, Radovljica 7530
ostalo
Želim spoznati nevezanega, inteligentnega moškega do 58 let za skupna srečanja. Samo resno pod šifro »Gorenjska« 7531
sozd ALPETOUR
TOZD Hoteli Bohinj
vabi k sodelovanju za igranje
na silvestrovo ansamble v sestavi kvartet
za hotele v Bohinju in ansambel v sestavi trio za restavracijo »Črna prst« v Bohinjski Bistrici
Ponudbe sprejema tajništvo tozd Hoteli Bohinj 64265 Bohinjsko jezero do 20. 11. 1977
Izdaja CP Glas, Kranj, Ulica Mole Pljadeja 1. Stavek: OP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Moee Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-801-12594 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-o glasni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 200 din, polletna 100 din, cena sa 1 številko 3 dinarje. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
dežurni veterinarji
OD 28. OKTOBRA DO 4. NOVEMBRA 1977 TERAN Janez, dipl. vet., Kranj, Vrečkova 5, telefon 26-357 ali 21-798 in VEHO-VEC Srečko, dipl. vet., Kranj, Stošičeva 3, telefon 22-405 za občino Kranj; VODOPIVEC Davorin, dipl. vet., Gorenja vas 186, telefon 68-310 za občino Škofja Loka;
BENULIČ Marijan, dipl. vet., Radovljica, Staneta Žagarja 12, tel. 77-043 za občini Radovljica in Jesenice.
Dežurstvo se prične ob 14. uri popoldan in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dne. Centralna dežurna služba ZVZG Kranj, na telefonski številki 25-779 pa deluje neprekinjeno.
Živinorejsko veterinarski
zavod Gorenjske
Novice iz TKS Kranj
Odbor za tekmovalni šport pri TKS Kranj je sprejel na svoji 18. redni seji nekaj pomembnih sklepov za nadaljnji razvoj vrhunskega športa v občini Kranj. Pregledal je dosedanje delo ter obravnaval obvestilo vaterpolo kluba Triglav kot prošnjo. V zvezi z nadaljnjim razvojem vaterpola v Kranju je sklenil, da se že pred novim letom omogoči nastavitev poklicnega trenerja za vaterpolo in člansko ekipo ter to predlaga IO TKS. Za prihodnje leto so priznali status vrhunskega športa članski ekipi, ki bo nastopala v I. zvezni ligi. Člani odbora so pregledali tudi štipendijranje vrhunskih športnikov in odločili, da se s 1. 6. 1977 poveča štipendija Bogdanu Norčiču, ki si ie v tem času pridobil status športnika mednarodnega razreda, s 1. 1. 78 pa se štipendija poveča tudi Antonu Česnu kot zaslužnemu športniku. Na koncu je predsednik Petar Didič kot član strokovnega sveta pri območnem odboru Gorenjske vse člane seznanil z delom območnega odbora in namenu ustanovitve le-tega.
Komisija za košarko bo tudi letos organizirala zimsko pokalno prvenstvo v košarki za članske ekipe. Pri organizaciji bo znatno pomagal tudi odbor za rekreacijo pri TKS Kranj. Za tekmovanje se lahko prijavijo vse ekipe, ki imajo možnosti nastopa v telovadnici oziroma organizirati tekmo v zaprtem primernem prostoru. Prijave ekip sprejema Telesnokulturna skupnost Kranj, Cesta Suneta Žagarja 27 najkasneje do 31. 10. 1977. V prijavi mora biti naveden točen naslov organizacije, ki želi nastopiti v zimski košarkarski ligi občine Kranj ter spisek igralcev.
Komisija za kegljanje bo tudi letos skupaj z odborom za rekreacijo organizirala prvenstvo krajevnih skupnosti. Tekmovanje se bo pričelo konec novembra, športne komisije pri krajevnih skupnostih občine Kranj pa lahko prijavijo neomejeno število ekip. Tako kot pretekla leta se tekmovalna pravila niso spremenila. Moško ekipo sestavlja 6 občanov, žensko pa tri igralke. Tekmovanje krajevnih skupnosti v kegljanju je postalo že tradicionalno, saj se bodo nekatere že četrtič srečale na kegljaški stezi.
Prijave sprejema TKS Kranj, C. Staneta Žagarja 27 najkasneje do 30. 10. 1977. Ekipe lahko prijavite tudi po telefonu št. 21176.
Cm.
EKSKLUZIVNA PRODAJA
KRANJ
Smučarskih čevljev Lange iz Italije na športnem oddelku v GLOBUSU
Na istem oddelku so že v prodaji otroški smučarski kompleti Solidnost Prilep po ugodni ceni od 360 do 550 din
Mesto in vloga športnega tiska
LJUBLJANA — »Sredstva javnega obveščanja imajo izjemno veliko odgovornost tudi na področju telesne kulture, še posebno zaradi izrednega vpliva na oblikovanje odnosa ljudi do telesne kulture. Obveščanje in mobiliziranje ljudi ter kritično in objektivno informiranje so njihove najvažnejše naloge. Hkrati pa je pomembno ustvarjati motnosti, da bodo delovni ljudje tudi prek sredstev javnega obveiCanja v čim večji meri oblikovalci, nosilci in uresničevale! telesnokulturne politike. Zato naj sredstva javnega obveščanja posvetijo potrebno pozornost množičnosti v telesni kulturi, amaterskim kadrom ipd.«
To Je zapisano v dokumentih republiške konference SZDL o telesni kulturi. V začetku novembra bo v Beogradu zvezno posvetovanje »O mestu in vlogi športnega tiska v procesu samoupravne preobrazbe telesne kulture.« Zaradi tega je bila v četrtek skupna seja sveta za telesno kulturo republiške konference SZDL in izvršnega odbora združenja športnih novinarjev Slovenije. Ugotovljeno je bilo, da so sredstva javnega obveščanja v Sloveniji na področju telesne kulture v osnovi izpolnila naloge, ki so jasno razvidne iz stališč SZDL. Bila so aktivna ob nastajanju telesnokulturnih skupnosti, ko se je pričela oblikovati nova usmerjenost v slovenski telesni kulturi. Isto velja tudi za obdobje pred, ob in po sprejemu portoroških sklepov, ki so pomembna prelomnica v mnogih pogledih naše telesne kulture. Vsa sredstva obveščanja so ob tem poskušala biti ne le zapisovalec dogajanj, ampak delno tudi aktivni oblikovalec javnega mnenja in s tem tudi soustvarjalec nove telesne kulture. Podobna ocena velja tudi za sedanje obdobje ki je te čas uresničevanja novih zamisli o množičnosti, vrhunskih dosežkih in tekmovalnih sistemih.
Rezultat ustrezne prerazdelitve zanimanja in tudi s tem v zvezi odmerjenega prostora v časopisu je ugodnejši za množično dejavnost. Vendar pa ugodnejše razmerj« t« ne pomeni, da smo tudi v našem gorenjskem glasilu dosegli te idealno razmerje. Večji premik je bil napravljen, vendar bi se dalo še marsikaj izboljšati. Pri tem je potrebno večje sodelovanje organiziranih telesnokulturnih organizacij. Mnogo več bi lahko še pisali o telesnokumirni politiki in množičnosti, če bi nas o svojem delu, zlasti pa »O SEJAH« skupščin in izvršnih odborov obveščale telesnokulturne skupnosti. Tako pa moramo žar priznati, da nas le TKS Kranj v zadnjih dveh letih obvešča o sejah skupščin, medtem ko ni nobenih obvestil o sejah IO. Kljub vsemu pa lahko trdimo, da je bila na naši športni strani v zadnjem letu najmanj polovica prostora namenjena množični telesni kulturi. Se bolj pa bomo morali biti kritični do negativnih pojavov v telesni kulturi, do prepočasnega uresničevanja portoroških sklepov, do neaktivnosti profesonalnih delavcev v TKS ipd.
Potrebno bo večje sodelovanje športne redakcije z občinskimi TKS. V preteklem letu smo organizirali več »okroglih miz«, vendar je bil odziv predstavnikov TKS bolj skromen. Z novim letom upamo, da bomo v našem časniku odmerili telesni kulturi več prostora, tako da bomo uresničevali naše delo, kot ga zahtevajo stališča SZDL.
J.Javornik
Slovenska
Atletika
nogometna liga      Pokal partizanskega kurirja
Hokej na ledu
Presenetljiva zmaga Kranjske gore
Mlada ekipa Kranjske gore je v soboto pripravila pod Mežaklo prvorazredno presenečenje in z izredno borbeno in kvalitetno igro, v kateri so se odlikovali vsi igralci z vratarjem Češnjakom na čelu, porazila s 5:4 enega od favoritov za naslov državnega prvaka ekipo Med-veščaka iz Zagreba. Srečanje je bilo izredno razburljivo. Zmaga mladih igralcev Kranjske gore je popolnoma zaslužena, saj so bili v vodstvu večji del srečanja. Kriza je nastopila le v zadnjih minutah srečanja, ko so gostje izenačili Zmagoviti zadetek je dosegel Golja 34 sekund pred koncem. Kranjskogorci so vzdržali nalete igralcev Medveščaka tudi v zadnjih sekundah igre, ko so le-ti namesto vratarja poslali na igrišče še enega igralca.
K zmagoslavju Kranjskogorcev je veliko prispevala tudi številna publika, ki vedno bolj množično prihaja na tekme ekipe iz Kranjske
Iore. Sobotna zmaga nad Medveščakom je za [ranjskogorce velika vzpodbuda. Drevi bodo Kranjskogorci igrali prijateljsko mednarodno tekmo z ekipo Aleghe iz Italije, ki je za zdaj 3. v italijanskem dražvnem prvenstvu.
OLIMPUA : JESENICE 7:6 (2:1,2:2,3:3)
Drugo presenečenje pa je pripravila ekipa Olimpije, ki je v dvorani Tivoli porazila lanskega državnega prvaka ekipo Jesenice. Jesenice so srečanje pričele precej lagodno. Spet je zatajila jeseniška obramba, ki je razen prejetih zadetkov dovolila, da so igralci Olimpije pripravili številne priložnosti pred jeseniškimi vrati. Srečanje je bilo razburljivo. Igralci Olimpije so
Občni zbor
tržiških hokejistov
Tržič - Danes, 25. oktobra, ob 18. uri bo v paviljonu NOB v Tržiču redni občni zbor Hokejskodrsalnega kluba Tržič. Ocenili bodo preteklo delo, razpravljali o prihodnjih nalogah in izvolili novo vodstvo kluba.
J. K.
Triglavani najboljši v Mostecu
LJUBLJANA -SSK Ilirija je organizirala za zaključek sezone na plastičnih skakalnicah meddruštveno tekmovanje z mednarodno udeležbo. Nastopilo je okoli 60 skakalcev iz petih klubov iz Avstrije in Slovenije. Tekma je bila v znamenju Kranjčanov, saj so pobrali vsa najboljša mesta. Posebno so se izkazali mlajši pionirji, ki so osvojili kar prvih pet mest. Med starejšimi pionirji pa je zanesljivo zmagal tri-glavan Beton.
Rezultati - mlajši pionirji: 1. Silar 174,2 (30,5-30,5), 2. Melin 156,1 (29- 28), 3. Skrjanc 156,0 ( 27,5 - 28), 4. Seničar 155,6 ( 28,5 - 26), 5. Slatnar (vsi Triglav) 139,6 (26,5-25,5);
starejši pionirji: 1. Beton (Triglav) 209,2 (36- 36), 2. I. Novak (Žiri) 202,3 (35-35), 3. T. Novak (Ilirija) 196,3 ( 33,5 - 31,6), 4. Gašpirc (Triglav) 194,5 (32-33,5), 5. Tepež (Ilirija) 194,0(31,5-31,5).
sezona tekmovanj na plastičnih skakalnicah pa s tem še ni končana. V nedeljo bo otvoritev prve plastične skakalnice v Za-breznlci v jeseniški občini. Ob 10. uri bo otvoritev tekmovanja za mlajše mladince, starejše in mlajše pionirje in cicibane. Zadnji dve kategoriji bosta nastopili na 15-metrski skakalnici, mlajši mladinci in starejši pionirji pa na 35-metrski skakalnici.
J. Javornik
TVD Partizan vabi
Škofja Loka — 10. oktobra se je v TVD Partizan pričela telovadba za rekreacijo članov vseh starosti. Natančna navodila .boste dobili pri urah telovadbe. A. Potokar
Jeseničane presenetili z izredno borbenostjo in dobro igro mlajših igralcev. Jesenice so v Tivoliju pokazale premalo za zmago. Zatajili pa so prav v borbenosti, s katero so se odlikovali v mnogih predhodnih srečanjih. Z dvema nepredvidenima izidoma zvezne hokejske lige se je borba za naslov državnega prvaka še bolj zaostrila. Jesenice bodo morale že v sredo v Zagrebu pokazati vse svoje sposobnosti, ko se bodo srečali z ekipo Medveščaka.
Zadetke za Jesenice so dosegli: Pavlic 2, K le-menc, S. Košir, Jan in S. Sčap po enega.
-bef
Jubilej športa v Kropi
V Kropi praznujemo te dni 30-letnico organiziranega delovanja športa. IO športnega društva je imenoval iniciativni odbor za izvedbo tekmovanj in zaključne slovesnosti. Odigrane so že bile tekme v nekaterih športnih disciplinah.
Prvi so pričeli s tekmovanjem odbojkaši. Sestavili so štiri ekipe: mladinci, člani, ml. veterani in st. veterani. Člani so zmagali trikrat, ml. veterani dvakrat in st. veterani enkrat. Mladinci so obstali na zadnjem mestu brez zmage.
V soboto, 15. oktobra, smo organizirali »Tek po ulicah Krope«.
Pri pionirjih so bili najboljši: Aleš Šolar, Darko Bogožalec, Tomi Kržišnik, Jožko Jakfia in Boštjan Murko, pri pionirkah pa Meta Pogačnik, Greta Maček, Vanda Kmc, Natalija Dominko, Nadja Gartner, Bernarda Kordež in Danica Železnik.
Tekmovali bo tudi člani. Najboljši so bili Marjan Majes ml., Jože Eržen, Slavko Lazar, Marjan Jelovčan, Sandi Murko (edini mladinec) in Božo Zupan.
Po končanem tekmovanju so tekmovali na krajši progi tudi organizatorji tekmovanja, razdeljeni v dve starostni skupini. Med člani je tekel Niko Eržen izven konkurence in je premagal vse tekmovalce, sledili so mu Marjan Butorac, Peter Peternel in Marko Galič.
Med veterani je zmagal Igo Blaznik pred Pavlom Gartnerjem, Adamom Petračem, Antonom Mačkom in Marjanom Majesom st.
Žal ni bilo na startu mladincev.
S tekmovanjem so nadaljevali nogometaši. Tudi ti so se razdelili v štiri ekipe in se imenovali po naseljih v Kropi.
Nogometaši »Stočje« so premagali »Bajer« 8 6:3 s 5:1 »Kotel« in remizirali z 8:8 »Placom« in zmagali v skupni uvrstit ivi.
Drugi so bili nogometaši »Bajerja«, ki so premagali »Plac« 4:1 in »Kotel« 6:4, tretji je bil »Plac« z remijem proti zmagovalcem in zmago nad zadnjeuvrščenim »Kotlom« s 7:4. S tekmovanjem nadaljujemo. M. Majes
Danes nastop
plavalcev LR Kitajske
KRANJ — Zimski bazen bo danes ob 16.30 gostil izbrano selekcijo iz LR Kitajske. Plavalce, ki so na gostovanju v Jugoslaviji, je v tujino poslala njihova mladinska organizacija. V njihovih vrstah so tako mladi repre-zentantje, ki pa ne nastopajo samo kot mladinci, temveč so v njihovi vrsti tudi že prekaljeni članski reprezentantje. Organizator dvoboja Kranj : Kitajska PK Triglav je gostom predlagal, da bi nastopali v olimpijskem programu. Plavalo se ne bi le na 1600 m kravi (moški), 800 m kravi (ženske) ter 400 m mešano.
Plavalci in plavalke iz LR Kitajske so neznanka, saj se do sedaj niso pojavljali v mednarodni konkurenci. Vendar je v njihovi vrsti nekaj odličnih posameznikov. Posebno izvrstne čase imajo nekateri na 100 m kravi in 100 m delfin. Njihovi najboljši dosežki so namreč na 100 m kravi, okrog 54 sekund in na 100 m delfin 57.
Čeprav nasprotnik ni poznan, se danes v kranjskem zimskem bazenu obeta zanimiv plavalni program. Po zadnjih rezultatih domačih plavalcev je pričakovati napet dvoboj. Čeprav se zimska sezona še ni pričela, triglavani že zdaj na kontrolnih klubskih mitingih postavljajo nove jugoslovanske in slovenske rekorde. In če vemo, da bo nastopil tudi trenutno naš najboljši plavalec Borut Petrič, je. s _ tem p "zanimivem mednarodnem spopadu povedanega dovolj. — dh
Poraz pred domačim občinstvom
KRANJ - Stadion Stanka Mlakarja, gledalcev 300, sodnik Pahor (Nova Gorica).
Strelci: 0:1 Plešinac (41), 0:2 Kavčič (52), 0:3 Kolenc (64).
Gorenjska: Šter, Pongrac, Tkalec, Belančič, Nikolič, Legat (Lazarevič), Šprajcar, Gaber, Kovačič, Mažgon (Jemec), Crnahč.
Ilirija-Ljubljana: Kranjec, Mitrovič, Medji-murec, Mohorič, Plešinac, Mandič, Kitanjič (Toševski), Kavčič, Kolenc, Zimič (Bratkič), Stanko.
Po zelo nezanimivem prvem delu, v katerem so imeli gostje iz Ljubljane več od igre in dosegli tudi vodilni zadetek, se je igra razživela v drugem delu. Ljubljančani so še več napadali in plod njihove igre sta bila še dva zadetka. Vsi trije so bili doseženi po napakah ožje domače obrambe. Gostitelji so se trudili, da bi izid obrnili v svojo korist, vendar v napadu niso imeli napadalca, ki bi znal potisniti žogo v nasprotnikove vrata. Precej priložnosti je tako ostalo neizkoriščenih. -dh
Tri točke mladih
GORENJSKA : GORIŠKA 2:0 - Z zadetkoma Cotmana in Kalana je mladinska selekcija Gorenjske na stadionu Stanka Mlakarja povsem zasluženo premagala izbrano moštvo goriška selekcije. Izid za Gorenjce bi bil lahko še ugodnejši, saj so domačini imeli še nekaj izrednih prilik, da bi premagali gostujočega vratarja.
KRANJ-CENTER : DOMŽALE 0:0 - Po
izenačeni igri sta se moštvi razšli z neodločenim izidom. Po igri sodeč bi kadeti Kranj-Centra | zaslužili zmago, saj so bili boljši v zaključnem delu igre.
LJUBLJANA : KRANJ-STRAŽIŠČE 1:0 — Tudi druga kadetska selekcija Kranj-Straži-šče, ki je tokrat gostovala v Ljubljani pri istoimenskem moštvu, bi lahko priigrala vsaj točko. Vendar ji je športna sreča obrnila hrbet.
Pari prihodnjega kola: Slovan-Kodeljevo : Gorenjska (člani - že jutri), Ilirija : Gorenjska (mladinci) ter Kranj-Stražišče : Kranj-Center (kadeti — sobota ob 14. uri v Stražišču). -dh
Prekinitev na Jesenicah
KRANJ — V članskem tekmovanju severne skupine je prišlo do prekinitve srečanja na Jesenicah. V tekmi Jesenice : Tržič je domači igralec napadel sodnika in tekma je bila prekinjena v 87. minuti. V preostalih srečanjih so Podbre-žani premagali Šenčur, enajsterice LTH pa ni bilo na srečanje na Bled.
Izidi — člani severna skupina: Jesenice : Tržič 2:2, Alples : Triglav 1:5, Lesce : Bohinj 0:2, Bled : LTH 3:0 b.b. Vodi Triglav z 11 točkami pred Tržičem 9 in Bledom 8.
Mladinci: Jesenice : Tržič 3:0, Triglav : Šk. Loka 1:2. Vodijo Jesenice 10, Škofja Loka jih ima 9, Bled pa 6.
Pionirji: Jesenice : Bohinj 2:2, Bled : Tržič 4:1. V vodstvu je Škofja Loka s 6 točkami pred Lescami in Bohinjem 5.
Člani — južna skupina: Trboje : Grintovec 8:1, Naklo : Filmarji 8:2, Sava : Primskovo A 1:4, Primskovo B : Korotan 1:2, Podbrezje : Šenčur 3:1, Kokrica : Britof 0:0. Vodi Britofz 9 točkami pred Kokrico 8.
Mladinci - Primskovo : Preddvor 3:0, Kokrica : Filmarji 2:1, Podbrezje : Naklo 2:0, Šenčur : Trboje 3:2. Vodi Primskovo z 10 pred Šenčurjem in Preddvorom s po 7. P. Novak
II - ZRL in SRL moški in ženske
JELOVICA : SLATINA 20:22 (9:12) -Domačini, ki so v vseh dosedanjih osmih kolih igrali izredno solidno, so tokrat na domačem terenu morali priznati premoč boljšemu nasprotniku. Ekipa Jelovice bi vendar le lahko iztržila vsaj točko, toda v zaključnem delu so ponovno naredili več napak in zmagali so gostje. Strelci za Jelovico: Mehonič 9, Jeršin 2, Lušina 4, Fister 1, Bešter 1, Trobec 1, Veber 2.
ALPLES : INA 23:19 (11:14) - Čeprav so gostje povedle v prvem delu s tremi goli prednosti, so igrale domačinke v nadaljevanju v prepričanju, da lahko zmagajo. Zaigrale so kot prerojene, kmalu »ujele« ekipo INE in na koncu so zasluženo slavile. Strelke za Alples: Benedi-čič I 7, Lušina 7, Jensterle 2, L. Lušina 7.
LIPA : TRŽIČ 23:21 (14:13) - V tipično prvenstveni tekmi so Tržičani potegnili krajši konec. Ajdovci, ki so povedli, so s pametno igro to vodstvo obdržali do konca srečanja. Kljub porazu so Tržičani še vedno na čelu prvenstvene lestvice s prednostjo ene točke pred drugo-uvrščeno Krko, Obalo ter Zasavjem. Strelci za Trtic: Josef 1, Kralj 1, Mrak 3, Maje 7, King 2, Vidic 7.
ETA : PREDDVOR 11:22 (6:9) - Ce lahko rečemo, da so bile igralke ETE iz Cerknice v prvem delu enakovreden tekmec gostjam iz Preddvora, pa tega ne moremo trditi za drugi del. Takrat so Preddvorčanke prevzele igro v svoje roke in s hitrimi protinapadi povsem nadigrale domačinke. Strelke za Preddvor: Mar-kun 10, Durja 6, Rozman 2, Brolih 2, Liko-zar 3.
Pari prihodnjega kola: Industromontaža : Jelovica, Ivanić : Alples, Ilirska Bistrica : Tržič, Mlinotest: Preddvor. -dh
Plavanje
Spet rekordi
KRANJ - Za plavalci kranjskega Triglava že štirje kontrolni klubski »štopingi«. Kot že na prejšnjih treh, so plavalci in plavalke tudi na sobotnem — četrtem — postavili več dobrih rezultatov. Tudi z novimi rekordnimi državnimi in republiškimi znamkami niso štedili.
Na tem klubskem tekmovanju so vsi nastopili na 200 m delfin in 100 m kravi. Pri tem je Vesna Praprotnik z 2:47,5 na 200 m delfin postavila nov državni rekod za mlajše pionirke A, Matjaž Oberetar pa v isti disciplini s 4:09,3 slovenskega za mlajše pionirje C. Na 100 m kravi ie nova slovanska re^orderka-njen čas je 1.^14,4, Lea Jiigovic. Lein nov republiški rekord velja za mlajše pionirke B. -dh
Kranj — Na tradicionalnem ekipnem tekmovanju ŠŠD za »Pokal partizanskega kurirja 1977« je v sredo na stadionu Stanka Mlakarja nastopilo 170 učencev in učenk devetih osnovnih šol, vendar je bilo doseženo malo dobrih rezultatov. Omeniti velja predvsem Krničar-jevo (JBT) v teku na 600 m, Kurata (FP) v skoku v daljavo ter zmagovalce v teku na 800 m. Čeprav je šlo tokrat predvsem za uvrstitve ekip, najbrž ne bo odveč ugotovitev, da so bih rezultati v ostalih disciplinah v primerjavi s spomladanskimi dosežki slabi
Prehodna pokala sta osvojili ekipi ŠŠD S.Jenko pri pionirjih in F. Prešeren pri pionirkah, ekipa ŠŠD L. Seljak, lanskoletni zmagovalec v obeh konkurentan, se je uvrstila na tretje oz. drugo mesto.
REZULTATI: Pionirji - 60 m: 1. Rihtar-šič (SJ) 7,6, 2.-3. Gorenje (SJ) in Pogačnik (FP) 7,9; »90 m: 1. Frelih (SJ) 2:17,8, 2. Sajovic (FP) 2:18,5, 3. Jurančič (SJ) 2:20,0; daljava: 1. Kurat (FP) 573, 2. Božič S. (SJ) 516, 3. Božič B. (LS) 504; višina: 1. Svegelj (FP) 156, 2. Skofic (LS) 150, 3. Pokorn (LS) 150; krogla: 1. Kern (JBT) 10,81, 2. Veselic (SJ) 10,69, 3. Gole (LS) 10,12; 4x100 m: 1. F. Prešeren 51,3, 2. S. Jenko 52,2,3. L. Seljak 52,6;
Ekipni vrstni red: 1. S. Jenko 145, 2. F. Prešeren 128, 3. L. Seljak 116,4. M. Valiavec 100,5. D. Jenko 99, 6. J. B. Tito 66, 7. S. Mlakar 65, 8. Posebna osnovna šola 35 točk.
Pionirke: - 60m: 1.-2. Kuri in Treven (obe LS) 8,4, 3. Bauer (FP) 8,7; 600 m: 1. Krni-čar (JBT) 1.48,9, 2. Sušnik (LS) 1:55,5, 3. Smid (FP) 1:57,3; daljava: 1. Sturm 414, 2. Sajovic (obe FP) 408. 3. Kovač (JBT) 392; višina: 1.
Tudi komisija za propagando
BEOGRAD - V prostorih mednarodnega novinarskega centra v našem glavnem mestu je bila pod predsedstvom predsednika izvršnega komiteja osmih mediteranskih iger leta 1979 Anteja Skataretika ustanovljena komisija za propagando za MIS 79.
Glavna točka dnevnega reda tega zasedanja je bila ustanovitev komisije za propagando za MIS, vendar so največji poudarek dali dokaj slabi propagandi v vseh sredstvih obveščanja. Za prireditev, ki bo od 16. do 29. septembra v Splitu, bo zgrajenih več novih športnih objektov. Ti novi objekti, ki bodo po predvidevanjih stali nad 120 milijonov dinarjev, niso samo problem SR Hrvatske, temveč celotne Jugoslavije. To je poudaril tudi Stane Dolanc na eni zadnjih sej organizacijskega odbora v Splitu.
Za predsednika komisije za propagando MIS 79 je bil izvoljen direktor Tanjuga Pero Ivačič, podpredsedniki pa so Vukoje Bulatovič (Politika Beograd), Marinko Grujič (Vjesnik Zagreb) in S tipe Despot (Slobodna Dalmacija).
Tako je bila imenovana še ena komisija MIS 79, ki ima pred seboj edini cilj, da čim uspešnejše pomaga pri uspešni organizaciji te naše največje prireditve. Po predvidevanjih bo mediteranske igre spremljalo kar 460 časnikarjev, prav toliko radijskih in televizijskih reporterjev ter 200 tehnikov. Za vse mora biti preskrbljeno. Upamo, da bodo vsi zadovoljni zapuščali prizorišča tekmovanj, saj smo prav Jugoslovani znani kot odlični organizatorji. — dh
Pavlin 145, 2. Rant (obe FP) 140, 3. Jelovčan (LS) 125; krogla: 1. Skubic (FP) 8,56, 2. Trtnik (MV) 8,44, 3. Eržen (S2) 8,34; 4X lMm: 1. L. Seljak 56,2, 2. F. Prešeren 56,6, 3. M. Valja-vec60,3;
Ekipni vrstni red: 1. F. Prešeren 167, 2. L. Seljak 167, 3. M. Valiavec 130, 4. J. B. Tito 116, 5. S. Žagar 91, 6. D. Jenko 91, 7. S. Mlakar 87,8. S. Jenko 70, 9. Posebna osnovna šola 36 točk
I. Kavčič
Kranj četrti
Žalec — Sobotni 12. kros občinskih reprezentanc za pokale Dela je bil manifestacija množičnosti in kvalitete hkrati. Po izbirnih tekmovanjih v 53 občinah, na katerih je nastopilo okoli 150.000 tekmovalcev in tekmovalk vseh starosti, se je zaključne prireditve letošnje akcije krosov udeležilo okoh 660 najboljših iz vseh krajev Slovenije. V izredno lepem vremenu so se po razburljivih bojih najbolj veselih Celjani. Osvojili so kar 6 ekipnih zmag v posameznih kategorijah, prirpadel pa jim je tudi najdragocenejši izmed pokalov Dela — za vseekipnega zmagovalca.
Reprezentanca Kranja se je uvrstila na mesto nižje kot lani v Murski Soboti — na 4. mesto. Razen ekipne uvrstitve pionirjev na odlično 2. mesto (v konkurenci 117 tekmovalcev) ter mlajših mladink na 4. in starejših mladink na 5. mesto so Kranjčani dosegli še nekaj posamičnih uspehov. Pogačnikova in Reja sta zasedli 5. mesto pri starejših mladinkah (38 tekmovalk) oz. članicah (31), Krničarjeva in Križaj sta bila sedma pri pionirkah (104), oz. mlajših mladincih (81), Kopač pa deseti pri starejših mladincih (65 tekmovalcev).
I. Kavčič
Kolesarstvo
Ropret spet najboljši
Kranj — Z gorsko dirko na Štefanjo goro se je v nedeljo končala tekmovalna sezona za kolesarje kranjske Save. Dirka je bila klubska, udeležili pa so se je tekmovalci vseh kategorij. Pri članih je spet prepričljivo — z minuto prednosti — zmagal najboljši jugoslovanski gorski vozač Bojan Ropret.
Vrstni red - člani: 1. Ropret, 2. Kraker, 3. Pečnik, 4. Rakuš, 5. Reven; st. mladinci: 1. Kozjek, 2. Cuderman, 3. Podjed; ml. mladinci:
1. Kurent, 2. Mah, 3. Sveteli; pionirji: L Tunič, 2. Bogataj, 3. Polanc; člani C: 1. Jazbec, 2. Gorianc, 3. Rode; turisti: 1. Zaje, 2. Baj-želj (oba Kokrica); veterani A: A. L. Dežman,
2. B. Dežman (oba Kokrica), 3. Okorn (Rog-Franek); veterani B: 1. Dolinšek, 2. Stefe (oba Kokrica); veterani C: 1. Hrovat (Rog-Fra-nek), 2. I. Ropret (Kokrica); veterani D: 1. Mugerle (Rog-Franek); veterani E: 1. žirov-nik, 2. Bratun (oba Kokrica). H. J.
Odprto prvenstvo Kranja v tenisu
V nedeljo, 16. oktobra, je bilo končano tradicionalno odprto prvenstvo Kranja v tenisu za člane starejše od 35 let. Tekmovanje je bilo na igriščih v športnem parku Stanko Mlakar v organizaciji TK Triglav. Nastopilo je prek 40 tekmovalcev iz Slovenije in Avstrije.
Rezultati: polfinale: Breznik (Olimpija) : Dornik (Vevče) 2:0, Žezlina (Triglav) : Marušič (Triglav) 2:0, finale: Zezlina (Triglav): Breznik (Olimpija) 2:1. S. Bobnar
Šolska športna društva tekmujejo
Kranj - Košarkarske sekcije v Šolskih športnih društvih so pričele s tekmovanjem. Štartale so ekipe starejših pionirk in pionirjev, ki se bodo borile za naslov občinskega prvaka ŠŠD v košarki. Zanimivost letošnjega tekmovanja je prepoved igranja conske obrambe, za kar so se strinjali vsi trenerji posameznih šolskih selekcij. Čeprav se je tekmovanje letos pričelo že zelo zgodaj in je bilo malo časa za skupne priprave, so ekipe dobro pripravljene za tekmovanje.
Izidi I. kola za stane j še pionirje:
V organizaciji osnovne šole Stane Žagar v Kranju so se odigrala srečanja med O. Š. Stane Žagar : O. S. France Prešeren 59:25 ( 41:12), O. S. France Prešeren : O. Š. Davorin Jenko 23:77 (5:30), O. S. Davorin Jenko : O. Š. Stane Žagar 48:44(31:26).
Organizator druge skupine je bila osnovna šola Simon Jenko iz Kranja; O. Š. Simon Jenko : O. Š. Lucijan Seljak 37:24 (16:7), O. Š. Lucijan Seljak : O. S. Stanko Mlakar 42:25 ( 24:9), O. Š. Simon Jenko : O. S. Stanko Mlakar 77:34 (34:9).
Izidi I. kola za starejše pionirke:
V organizaciji osnovne šole Davorin Jenko v Cerkljah so se srečale ekipe O. Š. Davorin Jenko : O. Š. Simon Jenko 31:46 (19:11), O. Š. Simon Jenko : O. Š. Stane Žagar 31:11 (17:9), O. Š. Davorin Jenko : O. Š. Stane Žagar 43:10 (17:4).
V organizaciji osnovne šole Lucijan Seljak v Kranju pa je bilo odigrano le eno srečanje, ker ekipe O.Š. France Prešeren ni bilo.
O. Š. Lucijan Seljak : O. Š. Stanko Mlakar 31:4 (16:4). Ostali dve srečanji sta bili registrirani z 20:0 za O. S. Stanko Mlakar in O. S. Lucijan Seljak. -čm
Popustile v zadnjih sekundah
V tretjem kolu zvezne ženske lige se ie na Jesenicah ekipa Gorenjske srečala z ljubljanskim Brestom in zgubila z 69:71.
V izredno razburljivem srečanju je našim dekletom za las ušla zmaga. Po slabem začetku, ko so gostje povedle 8 16:4, so naše mlade igralke z borbenostjo nadoknadile prednost. Zlasti se je v tem času odlikovala Rženova, ki je bila neustavljiva in najboljša na igrišču. Največjo priložnost za zmago pa so Gorenike zamudile v zadnjih sekundah regularnega dela tekme, ko niso uspele žogo spraviti v koš. V podaljšku so gostje izkoristile svojo višino, saj je igro zapustila najvišja v ekipi Gorenjske Baldermanova. To je že drugi nesrečni poraz naših deklet z minimalno razliko. Vsekakor pa zaslužijo pohvalo za borbenost in dobre igre, ki jih kažejo.
Koše za Gorenjsko so dosegle: RŽen-Troian 23, Malacko 17, Balderman 8, Ovsenk 8, Miho-vilovič 8, Vrdoljak 5 in Drmota 2.
-bef
2iri — Ženska košarkarska selekcija Gorenjske igra v novi košarkarski sezoni v I. zvezni ligi — zahod. Na sliki: prizor s prve tekme i ligi, ki jo je selekcija Gorenjske odigrala z ekipo »Rade Končane iz Slavonskega brada » telovadnici v Žireh. (jg) — Foto: J. Govekar
Občinska konferenca ZSMS Škofja Loka je pretekli teden pripravila tridnevno izobraževanje pripadnikov pohodne enote. Seminar so pripravili v taborniškem domu na Visokem, udeležilo pa se ga je okrog 30 pohodni-kov. Mladinci so poslušali predavanja o življenju v naravi, o aktualnih političnih dogodkih doma in v svetu in o zakonu o splošnem ljudskem odporu, varnosti in družbeni samozaščiti. Poleg predavanj so se spoznavali tudi z znanjem iz prve pomoči, oborožitve in topografije, gledali so filme z vojaško tematiko in streljali z zračno puško. Izobraževanje se je sklenilo z orientacijskim tekmovanjem, ki je zajemalo znanje topografije, orientacijo, teste iz prve pomoči in življenja v naravi ter tekmovanje v streljanju. Tri udeležence seminarja smo zaprosili za nekaj besed o delu in akcijah pohodne enote.
smo pripravili pohod na Ož-bolt, potem smo spremljali pohod pionirjev v Dražgoše. Ta pohod je trajal pet dni in so se ga udeležili pionirji vseh škofjeloških šol. Vsaka šola je morala opraviti določeno pot. Prav te dni je del naše pohodne enote v gosteh pri mladincih iz Sevnice. Tam so se udeležili pohoda v spomin Mila na Majcna.Poleg pohodov pa stalno skrbimo za izobraževanje.«
BLAŽ
KUJUNČIČ, komisar pohodne enote, doma iz Gorenje vasije študent.
»V pohodni enoti sem sodeloval skoraj vsa gimnazijska leta, sedaj pa s tem nadaljujem. Pohodi niso pogosti, vendar zanimivi. Zlasti mi ugaja, da se je treba na pohodu preprosto znajti, da ni vse vnaprej pripravljeno in dogovorjeno. Rad sem tudi s preprostimi kmečkimi ljudmi in izredno uživam, če se nastanimo v kmečki hiši. Prijetno je ob večerih, ko nas obiščejo nekdanji borci in potem z nami obujajo spomine na boje in vojna leta.«
BRANKO CELAR, komandant mladinske pohodne enote pri OK ZSMS Šk. Loka:
»Naša pohodna enota je sestavljena iz treh čet: škofjeloške, selške in poljanske. Letos smo bili precej aktivni, saj smo si v začetku leta zadali nalogo, da poživimo delo pohodne enote in priprave mladincev na SLO. Najprej smo spomladi pripravili pohod na Prežihovo, potem prvomajski pohod, ki je trajal dva dni in smo ga združili s proslavitvijo letošnjih Titovih in partijskih jubilejev ter hkrati počastili spomin na prvega komandanta škofjeloške pohodne enote Karla Tavčarja. Ob dnevu mladosti
KRISTINA - HAFNER, * pripadnica škofjeloške čete,
dijakinja gimnazije:
»V pohodni enoti sodelujem prvo leto. Zakaj sem se vključila? Rada sem v naravi, rada hodim v planine in rada imam družbo mladih ljudi. Na teh pohodih pride skupaj veliko mladine in ko je treba premagovati težave, se razvija prijateljstvo in tovarištvo, ki nam mladim izredno veliko pomeni.« -
Hranilne knjižice tudi dijakom
Dojenček v košari
V Kranju so odklonili pri sprejemu v vrtce več sto otrok. Enako ali podobno je v ostalih gorenjskih občinah, čeprav ne 4nine leto, da ne bi odpirali novih vzgojno varstvenih ustanov. Kam z otroki, ki ne najdejo svojega prostorčka, kam predvsem z dojenčki, ko imamo izredno malo jasli?
Stara mama je v tem primeru najboljša dota, sosedova gospodinja nadvse dobrodošla, če ima potrpljenje in živce za varuhinjo ali če nujno potrebuje dodatni dinar. Kaj pa, če ni ne mame ne sorodnice in tudi ne sosede, skratka, če mlada mamica obupno išče varstvo, ko je delovni dan neusmiljeno pred vrati in ko tudi mož ne more ostati doma? Nima srca in poguma, da bi ga zaprla v stanovanje, sto in več možnosti je, da se bo zadušil, da bo onemoglo jokal, lačen, neprevit, sam. Doma ga ne more pustiti, v varstvo ga nima kam dati, preostane ji le to, da ga toplo zavije, nahrani in odnese s seboj — v službo!
Ne bomo omenjali ne imena in ne kraja, kjer živi. Preveč je prestala in tudi pogrešila je, ko je nekaj dni nosila v ranih jutranjih urah svojega malčka s seboj, kot trgovka skrivaj odklenila zadnja vrata velike samopostrežne trgovine, položila dojenčka v staro košaro v najbolj temni kotiček skladišča in odšla za pult. Slišala je njegov najbolj pritajen vzdihljaj in ga pomirjala, kakor je vedela in znala, v najbolj predirljivem otroškem joku je zapirala vrata za seboj in polna notranje napetosti in nervoze postregla še tako sitni stranki. Morda se je v teh trenutkih tudi komu zamerila, ko se je za pultom živčno prestopala in preočitno izkazovala, kako ji je nadvse odveč in zoprna izbirčnost in počasnost gospodinj, ki šele v trgovini premlevajo, po kaj naj bi sploh prišle. Tedaj, pravi, so se stalne stranke, ki so sicer cenile njeno okretnost in neprisiljeno vljudnost, obračale vstran. Zdaj, ko je vse mimo, je vse dobro, prej pa ... Prej pa, v tistih strašnih dneh je moralo prinesti v trgovino tudi samega inšpektorja.
Ne da se in nikoli se ne bo dalo popisati občutkov mlade mamice, strahotne tesnobne občutke, ko se je inšpektor podal tudi v skladišče. Za njim je hodila in ga nemo in tiho prepričevala, naj vendarle že odide, naj vendarle ne pogleda v kot za visokimi kartonskimi škatlami, kjer je v temnem hladu spal njen dojenček. Ko bi vsaj spal, trdno spal! Kaj, če nenadoma zajoče, zavpije s svojim močnim, predirljivim glasom, kaj bo rekla, kako pojasnila? Zdelo se ji je, da se inšpektor obotavlja bolj kot navadno, videla se je že na cesti, v tistih trenutkih je bila smrtno bleda od tesnobe, od skrbi, od strahu. Nikdar pravi, ni občutila tako neznanskega strahu in otopelosti.
Vendar ni zajokal, kot da bi slutil, da pred inšpektorjem ne sme pisniti. Olajšanje je bilo nepopisno, strah, obup in olajšanje pa so prinesli tudi odločitev sodelavk, da ji  skupaj poiščejo primerno varstvo.
Zdaj, ko ie vse mimo, ko je spet sproščena in vesela kot zna ona le biti, že smehljaje domneva in sprašuje, kaj bi vendarle napravil inšpektor, če bi dojenčka odkril? Odgovarjam ji, da ne bi rekel ničesar, le hudo, hudo bi si zapomnil dojenčka v košari v v skladišču. Tako zelo bi se ga spominjal, da bi kjerkoli pač že zavzeto vztrajal na tem, da za otroške vrtce in jasli mora biti aenar, več denarja, da ga za jasli ni nikdar škoda in preveč, da smo pavzaprav vsi odgovorni za to, da je njen malček moral nekaj dopoldnevov zmrzovati v košari... D. Sedej
Šolsko hranilništvo je pomemben del vzgoje, zato ga je potrebno razširiti na vse osnovne in tudi
v srednje šole
Direktor Ljubljanske banke — podružnica Jesenice Tone Skrt je podelil Vošnjakove plakete Veri Dulmin, Francu Benediku in Francu Fistru. Na sliki Franc Benedik.
Škofja Loka — V soboto je bilo v osnovni Soli Petra Kavčiča v Pod lubniku posvetovanje mentorjev sol
skih hranilnic, ki so se ga poleg men-    *»    - - ^-jB^^"^ torjev udeležili tudi ravnatelji gn- *XZ! '
renjskih šol in predstavniki Ljubljanske banke. Pavlic Slavica, Tončka Štucin in Janez Godnov so spregovorili o razvoju hranilništva na Slovenskem, družbenem in pedagoškem pomenu varčevanja za otroke in samoupravljanju v šolskih hranilnicah. Poudarili so, da namen varčevanja v šolskih hranilnicah ni samo v tem, da si bo otrok kasneje z denarjem nekaj kupil, temveč gre pri varčevanju predvsem za razvijanje otrokovega občutka odpovedovanja in za vzgojo odnosa do denarnih in lastninskih vprašanj.
Zaradi samoupravnega vodenja Šolskih hranilnic pa so le-te tudi pomembne za vzgojo samoupravljav-cev. Šolske hranilnice imajo prav tako kot banke najvišji samoupravni
V razpravi so mentorji poudarili, da je prav zaradi vzgojnega pomena potrebno šolsko hranilništvo razširiti na vse osnovne in tudi podružnične šole in tudi v srednje šole. Sprejeli so sklep, da svet mentorjev čimprej skliče sestanek predstavnikov srednjih šol in Ljubljanske banke, da bi se dogovorili o organizaciji šolskih hranilnic v srednjih šolah.
Zatem je direktor Ljubjanske banke — podružnica Jesenice Tone Skrt podelil Vošnjakove plakete Veri Dulmin iz Kranjske gore, Francu Benediku iz Železnikov in Francu Fistru iz Bohinjske Bistrice. Vošnja-kova plaketa je najvišje republiško priznanje mentorjem šolskih hranilnic. Razglasili so tudi. rezultate tekmovanja šolskih hranilnic. Največ točk je zbrala osnovna šola Kranjska gora, druga je osnovan šola Dr. Janeza Mencingerja iz Bohinjske Bistrice in tretja osnovna šola Heroja Grajzerja iz Tržiča.
Učenci so letošnjo jesen izdelali risbe na temo varčevanje. Najboljše je izbrala posebna žirija in so bile razstavljene v osnovni šoli v Podlub-niku. Prvo in drugo nagrado je žirija
Najboljše risbe na temo varčevanje so razstavili v osnovni šoli v Podlubniku.
prisodila učencem osnovne šole Dr. Franceta Prešerna iz Kranja in tretjo učencem osnovne šole Petra Kavčiča iz Škofje Loke.
L. Bogataj
Udeležence posvetovanja mentorjev šolskih hranilnic je med drugimi pozdravila tudi predsednica delavskega sveta LB — enota Škofja Loka Zofka Čujič. — Foto: J. Zaplotnik
organ zbor vlagateljev, ki ga sestavljajo delegati vseh razrednih skupnosti. Zbog vlagateljev, oziroma njegovo delovanje je za učence nazoren primer delovanja delegatskega sistema. Naslednji samoupravni organ je
svet šolske hranilnice, ki ga voli zbor vlagateljev. Svet uveljavlja sklepe zbora vlagateljev, voli uslužbence in nadzoruje delo. Hkrati pa se z delom v šolski hranilnici navajajo na poštenje, natančnost in vestno delo.
Kranj — V soboto in v nedeljo so rezervni vojaški starešine na osnovni šoli Lucijana Seljaka delali izpite iz znanja, ki so ga pridobili v izobraževanju in je trajalo skoraj vse spomladanske mesece. Na izpitih so preverjali znanje iz topografije, iz taktike, družbenopolitičnih tem, naše zunanje in notranje politike in še posebej o zakonu o splošnem ljudskem odporu. Na strelišču pa so pokazali svojo spretnost v streljanju z zračno puško.
Izpiti bodo tudi v soboto in v nedeljo. V obeh krogih bo izpite opravilo približno 1000 rezervnih vojaških starešin iz kranjske občine. Ob tem velja poudariti, da kranjska organizacija ZRVS organizira vse izobraževanje s svojimi predavatelji. Imajo pa tudi stalno strokovno komisijo, ki vsako leto vodi izpite. (Ib) — Foto: J. Zaplotnik
POTRESI
K rani — Sporočam notranjim zemeljskim silam, vulkanom, ki povzročajo raznorazne premike, naj bodo uvidevni in naj nas ne mučijo z raznoraznimi potresnimi sunki. Imamo svojih zemeljskih težav čez glavo tudi brez premikanja zemlje, ki nam potem tudi v svojem najbolj lahnem sunkeu nakoplje problemov, da bi se nam zmešalo. Ne mislim na strah, ki je res pošasten, če se ti ziblje pod nogami, mislim na škodo, ki nastane tudi v najbolj neznatni obliki. Pri saniranju in odpravi posledic zakompliciramo tako, da te je strah in groza, zato ljube zemeljske sile nikar no več s tem premikanjem, prizanesite nam, saj vidite, kaj vse zdaj počenjamo. Ukinite že te potrese, saj se potem ob nastati škodi dogovarjamo in odgovarjamo do onemoglosti; pa ni nič od tega ali vsaj dolgo ni ničesar in po teh izkušnjah sploh dvomiš, če kaj sploh bo. Zatorej, le mir s tem nepotrebnim premikanjem, imamo brez sunkov še vedno dovolj snovi in gradiva za našo epidemijo se-stankovanja ...
ZAPRTO
V Tupaličah imajo Alp pension oziroma so ga imeli. Zdaj je zaprt, nepreklicno že nekaj časa, lastnik pa je ob tem, ko je zaklenil vrata, pozabil sneti tudi tablo. Le-ta se še naprej razkazuje, tako, da večkrat zacvilijo zavore, voznik si p re teg ne ude do vrat in z dolgim nosom odide.
Že res, da je tabla Alp pension še kar dobra, res pa je tudi, da ob zaprtem gostišču nima razen spominske vrednosti nobenega pomena več. Jo je pretežko in prenaporno sneti?