j OSREDNJA |\.KN J12 N: IC A I, V GÈ L J U d L J ©LAMIO KOLEKTIVA STEKLA! Leto Xm. Hrastnik, 26. 4. 1977 Uredniški odbor: Matija Korit-? nik, Sihur Erna, Tržan Vera. Rudi Kirhmajer, Viktor Backi, Adi Zaletel, Jože Gerhard, Premec Jože, Bezgovšekt Anton. Odbor za informacije: Savič Momir, predsednik,' Vidovič Franc, Marčen Alojz, Korbar Heda, Dremel Karl, Gornik Slavko, Rački Viktor, Koritnik Matija, Kirhmajer Rudi. Odgovorni urednik: , Gerhard J ože. Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. Ižhaj a vsakega 5. v mesecu: Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik,- tel:. 814-622 ~ interho 63. Tisk in klišeji AERO kemična -in grafična industrija. -Časopis oproščen davka (St. 421-1/72). /. maj - mednarodni praznik dela ' Prvi maj hi samo začetek najlepšega meseca v letu. To je rojstni dan delavskega razreda. Je njegov in vseh nas praznik. Prvi maj je zgodovinska prelomnica zatiranega delavskega razreda, praznik vseh naprednih in miroljubnih sil sveta, 'vseh kontinentov in ras. je osem ur dela, osem. ur razve-“ drila in osem ur počitka. Boj. je bil neizprosen in ni minil, brez' ■ žrtev. Toda ni bil zaman.. Čeprav, zmaga ni bila popolna, je pa vseeno bil to.. začetek zloma. kapitalizma in zmage naprednih sil. Tri leta kasneje, to je leta .1889, je III. internacionala . sprejela Delti čast . Njegov rojstni dan sega tja v prejšnje stoletje. Bilo je leta 1886, ko je na Ulicah Chicagu zavrelo. 40.000 delavcev se je odločno zoperstavilo kapitalistom ob rob. Zahtevali so troje osnovnih pravic'vsakega delovnega človeka. TO .sklep, naj ostaneT. maj dokončnoi zapisan kot dan Začetka borbe delavskega razreda za svoje osnovne pravice. Prvi maj je. tako postal dan množičnih protestov — shodov in zborovanj delavstva širom zemeljske oble. Ob delavskem prazniku, 1. maju čestitajo vsem članom in članicam kolektiva — 'skupščina podjetja — delavski sveti vseh TOZD — oshovna organizacija sindikata — svet ZK Steklarne Hrastnik in sekretariat osnovne ' organizacije — aktiv mladih delavcev. ' -— uredništvo »Steklarja«. Minila so leta. 1. maj . pa si . je utiral.; svojo pot med delavske množice. Iz leta v leto je postajal močnejši. Delavska-solidarnost se je-iz leta v leto krepila. Njene moči,- ki je bila bazirana na skupne cilje in v boju zoper skupnega: sovražnika, ni bilo moč. Več ovreči. Pri' nas je njegov namen zaživel v vsej svoji/razsežnosti šele z rojstvom komunistične; stranke, ki je v svojih Ciljih združila delavski razred. beno ureditev delavskega samoupravljanja. Prvi maj pa je s tem dosegel tisto, kar si delavci nekoč, niti v snu niso predstavljali. IzvCnbiokovska politika, mir-o-. ljubna koeksistenca, sodelovanje z vsemi 'neuvrščenimi državami ter odločijo odklanjanje, politike držav, z imperiahstičmmi težnjami so Jugoslavijo pripeljali na pot.-svetovnega ugleda. . Maršal Tito pa ni zaman postal državljan sveta. Letošnje leto po- * Delu čast in oblast Bilo je 11. aprila 1920, ko se je v Ljubljani.kršil kongres delav-.' ske socialistične sttanke. Pomen kongresa je bil za delavski razred na ’ Slovenskem neprecenljive' vrednosti. Združil'je delavski raz-rrd v skupnem boju za izboljšanje delovnih.' pogojev; Revolucionarno. gibanje kot tako pa je končno dobilo svoje vodstvo, na katerega se, je lahko tudi oprlo. Njeno legalno delo pa ni trajalo, dolgo. Med . splošno stavko v decembru istega letaj: je beograjska vlada z OB-ZNANO prevuvedala KPJ in zvezo komunistične mladine. Še več — prepovedano je bilo tudi delovanje razrednih/ sinddka-tov. • Toda takšen odlok je samo delil netilo na ogenj. Revolucionarno gibanje je postalo še močnejše,. enotnost delavskega razreda pa neuničljiva. S prihodom tovariša Tita na čelo KPJ leta .1937 ■ pa je. delavski razred dobil konč-. no osebnost trdne Volje, neuničl;ji|J vega duha, stratega in praktika. . ..Predvojno obdobje, NOB in povojna 'graditev do tal ..porušene j domovine, sta trdno povezana z . likom tovariša Tita; Drugo zasedanje. AVNOJ 1943 v Jajcu-'je zastavilo temelje nove. Jugoslavije.. Tr: osnovne pravice delavskega razreda, zahtevane na 1. protestu 1886. leta V Chicagu, so z rojstvom . nove , Jugoslavije dobile pri nas tudi pravno formalno moč in prffc; znanje.NOB je pod vodstvom KP"J dosegla dve pomembni zmagi. ■ Premagan je bil okupator, . uresničena so bila načela' socialistične revolticije. teka tako v znamenju praznovanja za 'našo; socialistično družbo nadvse pomembnih .jubilejev. 40 let je minilo od ustanovnega/kon-grCsa KPS na Čebinah. Prav. toli- ■ ko let je minilo od prihoda Mar- . šala Tite na vodstvo KPJ/ Naš ljubljeni .vodja pa bo 25. maja praznoval sVoj 85. rojstni dan. Za- ■ nami je 32 let zmage nad fašizmom. To je 32/let ustvarjanja, graditve razvoja. Dosežene so bile številne delovne zmage. Toda bo-ja ni konec. Svet, v'katerem živimo, zahteva vsakodnevno pripravljenost. Naše obrambne sposobno- . sti morajo biti takšne, da smo vedno in povsod sposobni braniti, sVojo samostojnost in zemeljsko nedotakljivost.., ■Tudi naša družbena ureditev je takšna, dá zahteva od slehernega svojega člana popolno angažiranost. Tri, ieta/je-rmnjlo, odkar smo sprejeli novo Ustavo. Konec pre-. teklega leta smo sprejeli še en, nič manj pomemben dokument:. »Zakon o združenem delu«., Dohodkovni odnosi šo' temelj hadalj-. njega medsebojnega razvoja v našem gospodarstvu. Tudi delegatski sistem pomeni nov družbenopoli- ’ tični premik pri samoupravljanju, in gospodarjenju. Še nas čaka ■ mnogo- nalog.. Toda za uspešno izpolnjevanje vseh teh nalog in ei-1 ijev 'morajo biti misli: in prizadevanja slehernega člana naše družbe v popolnosti poudrejene načelom samoupravljanja. Delavski razred je v vseh teh letih bil spo-/ ■šoben ' uresničiti; vse postavljene naloge. Drugi veliki .prelomni trenutek' Njegova . moč je: v pravilnosti v. /ižgodovini : delavskega raz.reda naše revolucije. Zato. naj : živi Jugoslavije: je bilo, leto 1950. Ra-’ 1, maj praznik dela.,Naj živi še rola »tovarne delavcem« je bila,,, na mnoga leta-državljan sveta- — končno. sprejeta tudi v praksi., naš ljubljeni Maršal Josip Broz-Svet je prvič slišal za novo druž- . Tito. , Sanacije podjetja - dolžnost slehernega zaposlenega Ko so družbenopolitične organizacije podjetja, od sveta zveze komunistov do konference sindikalne organizacije podjetja o-bravnavale pripravljeni sanacijski program podjetja, so vedno izhajale iz stališča, da smo kolektiv, ki je sposoben v sedanjem trenutku spraviti podjetje v takšno stanje, v katerem bo za-sigurano delo in socialna varnost slehernega zaposlenega. Z večjo delovno disciplino k novim delovnim uspehom. Izhajajoč iz obravnav je bilo razvidno, da so vsi strokovni delavci, ki so odgovorni za poslovanje celotne OZD, ih vodje posameznih TOZD kot tudi politične organizacije mnogokrat opozarjale na dejstva, zakaj takšen gospodarski -neuspeh kolektiva v zadnjem obdobju poslovanja. Vsa ta problematika, ki se danes po-. novno obravnava, je bila že nakazana v razpravah in obravnavah prvega sanacijskega programa, ki ga je kolektiv sprejel in potrdil že v letu 1976. Vendar iz rezultatov poslovanja zadeto 1976 je razvidno, da nismo dosegli zadovoljivih rezultatov poslovanja, kot smo si jih začrtali ob sprejemanju družbenega plana za leto 1976 in smo .med. letom sprejemali nešteto, sklepov. ki pa v večini primerov niso. .bili dosledno izpeljani. Kolektiv, in družbenopolitične organizacije so na zborih delovnih .ljudi obravnavali problematiko 'poslovanja, opozarjali na probleme in dejstva, da' s takšnim delom in organizacijo ne bo možno .spremeniti rezultatov poslovanja. Ko danes stojimo pred dejstvom biti ali ne biti, bo potrebno na taka dejstva opozarjati še v bodoče, zlasti .v ..letošnjem letu, ko ja. potrebno pokriti izkazano .izguba..Zavedati se moramo, da ne moremo prejemati plačo, če temu tako .rečemo, .temveč da moramo imeti take .osebne dohodke, ki izhajajo iz doseženega dohodka • TOZD in ne iz kakršnihkoli drugačnih meril.- O tem, kako bomo razdelili.doseženi dohodek na razne postavke ter na osebni dohodek, pa moramo imeti izdelana konkretna merila, če hočemo, da bo res plačan vsak. po-opravljenem delu. Čeprav ne moremo reči, da Si prizadevamo, da. bi se otresli mezdne miselnosti, ta še vedno Steklopihalci pri delu obstaja in nam kali ne le gospodarske temveč tudi medsebojne odnose. Iz tega sledi, da moramo točno vedeti, kaj je narobe, da ne dosegamo planskih nalog, in tisto, kar je narobe, obrniti na prav, da bomo dosegli to, kar hočemo, da bomo zares odločali tako, kot je uzakonjeno z zakonom o združenem delu, ki ga tako radi omenjamo, ko gre za naše pravice, manj pa ga omenjamo, ko gre za naše dolžnosti. Sedaj, ko bomo razpravljali o sanacijskem programu, mora ta razprava zajeti slehernega delavca in delavko — od vratarja, od-našalca do direktorja, tako da bo vsak vedel, kaj hočemo in kako bomo- morali uresničiti to, kar bo-SKLENJENO. Kajti mnogokrat-marsikaj sprejemamo in dekla- Odbor. delavske, ' kontrole .. na ravni OZD je razpravljal oziroma obravnaval zaključni račun. Slani naše delovne skupnosti so seznanjeni prek informatorja št. 1 o višini izgube v poslovnem letu 1976. Umestno je, da se glede na obveze vsakega-posameznika v tej situaciji da. na znanje zaključke tega odbora, tako o-vzrokih kot o predlogih za odpravo slabosti oziroma faktorjev, ki, naj naše poslo-vanjejspremenijo. Rezultati dela.v letu .1976 so pogojevali, da smo zaključilLposlo.v-, no leto ,z :negativo,. in. sicer, v višini 5,5 milijard ..starih dinarjev. Delavska kontrola meni,,..da so vzroki naslednji: ’ velika fluktuacija .delovne sile; slaba kadrovska zasedba .v posameznih, službah.? , izpad proizvodnje (lomi in. ostali odpadki).;. neracionalno.izkoriščan je režijske delovne sile; slaba organiziranost oziroma nedodelane .komunikacije; nedosegan je .neto prodajnih cen na zunanjem težišču; medsebojni odnosi. Odbor delavske-kontrole meni? da so to vse dejstva našega notranjega karakterja. To izgubo so delno oziroma po nekaterih ocenah i močno pogojevali zunanji vplivi kot so: * podražitev vseh energetskih virov; , podražitev osnovnih surovin in embalaže; • nedodelani dohodkovni odnosi v povezovanju s trgovino; preprečitev dviga cen. v asorti-manu, -ki', ga delamo pod svetovno ceno (penicilin); •nelojalna konkurenca (intervencijski uvoz); zakonski predpisi glede amortizacije (s tem je mišljen remont posameznih talilnih objektov). Na podlagi te razdelitve vzrokov, ki so pogojevali, vsaj po mišljenju delavske kontrole, izgubo v tej višini, mora delovna organizacija v skladu s predpisi objaviti sanacijo oziroma poiskati sanatorje, ki bodo s krediti pokrili nastalo izgubo. Ugotavlja se, da je skupščina OZD Steklarne Hrastnik na podlagi rezultatov za leto rativno potrjujemo sklene, pa tega ne izvršimo, niti nismo tako samokritični, da bi to priznali in se potrudili, da bi se to, kar je bilo dogovorjeno, zares uresničilo. S čim. manjšo odsotnostjo z dela — bogatejši jutrišnji dan. Izvršni odbor sindikalne podružnice,, vsi predstavniki sindikata iz TOZD, svet zveze komunistov in vodji posameznih TOZD in služb so ob zadnji razpravi o novo izdelanem sanacijskem programu sprejeli konkretne naloge in. zadolžitve, ki; bi se naj realizirale. S tem bi se dosegel namen pripravljenega sanacijskega programa, ki mora prinesti zadovoljive rezultate in vnesti v kolektiv ponovno zaupanje, kakršnega je imel kolektiv dolga desetletja svojega obstoja. Vsi samoupravljalci v sleherni TOZD ali DSSS se moramo zavedati, da uresničujemo načela zakona; o združenem delu, o katerem smo že toliko razpravljali, ki zalteva odločno gospodarsko akcijo, v kateri moramo biti vključeni vsi brez izjeme. Načela pa lahko uresničimo, če jih' razumemo tako, da moramo delati in doseči svoj cilj z delom, z zvišanjem produktivnosti dela, kar j e prvi pogoj za dosego višjega osebnega dohodka — za dosego boljšega standarda. rigo i odbora delavske kontrole 1976 .Ukrepala na podlagi-, določil zakona o^sanacijb : ■ S sprejetjem sklepa. skupščine .o - ■ sanaciji! cje bila; narejena eaeensteš individualno, poslovodnihiorgartov-. h . (vodje TOZD in vodje sektorjev j, i r ker mislimo., da j e.točena-bila irealna,:vendar. pa poudarjamo, /da bi - ocena .morala doseči- pozitiven . premik glede.na naloge, ki jih do- £ loča, sanacijski program, arn • Delavska kontrola - meni,: da bi morala.ocena zajeti:vso vodstveno ■ struktura, s. tem mislimo konkrek. • no pr.ed^Savge; ®asl9VQdje ihi Ob- . ratovodjc. Delavci na teh dslover: nih Htčstib'So;kliučni:.elementd,p.ri: g reševanju oziroma izpolnjevanju proizvodnih nalog, i.Zavedati se moramo, da smo.: /.dali : vodjem ja TOZD nalogo dograjevanja samo-upravnih odnosov in načel -poslovne politike, kar jih je delno izločilo iz čiste operativne proizvod« ne. problematike.. Eden od bistvenih elementov za, dobro; ..in kvalitetno, .opravljene proizvodne naloge.so tudi medsebojni odnosi oziroma točno opredeljene naloge. Jasno.se mora začrtati poslovno politiko. OZD Steklarne Hrastnik in ha tej osnovi se ■ morajo::službe| oziroma ..vodstva TOZDdIjg)dre.diti;.začrtanemu.'pla-nu. DQlžsQS;tidielavo,evr.inrdeLovnih iijudi -pft je,da.spoštujejo oziroma trzvajajo-izastavljenevnaiogevpro-'¡izvo.tojidnvnandružbeaapoiitičneni ¿podrtoč;jiu.. j:. Glede na to, da že imamo sanatorje ;in ¿da . osebne • dohodke ne; izplačujemo kot določa zakon o sa-paciji-.delovnih organizacij, ;ki so 'poslovale s z izguba, '.nas to;-dejstvo. ‘,ne sme uspavati,- -temveč-: moramo: Spoštovati-' predvideni sanacijski .program in se:po njegovih, določilih: ravnati...Zavedati se mora-, mo, ;da. namije^družba'Omogočila? da delamo pod -normalnimi pogoji, naša dolžnost- pa je,-da družbi vrnemo;-. kar nam-je/dala. . Samoupravni -organi; politične Organizacije in vodstva TOZD in sektorjev so dolžna pred nami in družbo, da izpeljejo sanacijo po začrtani poti, katera nas mora rešiti stanja, v .katerem se nahajamo. Predsednik'odbora delavske kontrole OZD Steklarne ’ Cičič Risto Bi sprejeli otroka v rejo Krajevna skupnost Hrastnik — spodnji del išče na osnovi razpisa Občinske skupnosti socialnega skrbstva Hrastnik družine, ki .bi bile pripravljene sprejeti v rejo otroke, kateri so zavoljo hudih .družinskih razmer oziroma motenj prikrajšani v pravilni vzgoji in so v večini primerov na poti socialnega propada. Za vse take primere bi občinska skupnost socialnega skrbstva rada že vnaprej priskrbela primerne oziroma ustrezne družine, katerim bi nadaljnjo vzrejo takih otrok lahko zaupali. Na področju rejništva se pripravljajo novi pozitivni predpisi v republiškem merilu. Pogoji za sprejem rejništva so: da osebi ni odvzeta roditeljska pravica; — da oseba ne živi z zakoncem, ki mu je odvzeta roditeljska pravica; — da oseba ni motena v telesnem in ¡duševnem razvoju. Informacije daje iri vloge sprejema tajništvo pri krajevni skupnosti — spodnji del. IIILI S)IO W ÍI KIWII Delo in življenjska pot tov.- Tita se neposredno 'uresniči v naj - Že zgodaj zjutraj smo se vse zaskrbljeno ozirali Ti nebo; kakšno bo vreme, ali nam bo prineslo ponovno dež ati nam posijalo sonce, ozirali smo se; kaj nam ¡bo priner sel dan, fco se bomo odpravljali na veliko slavnost ustanovnega kongresa KPS, ki je bilo tega dne na Čebinah. - Že v zgodnjih popoldanskih urah smo se odpravili, eni z avtobusi drugi z osebnimi^ avtomobili, najbolj vztrajni pa peš, preko Lize na Vrhe in naprej na Čebine. Res, veličasno je bilo videti, kako so se od vseh strani ob lepem jasnem vremenu zgrinjali udeleženci na veliko proslavo 40. obletnice ustanovnega kongresa KPS, 85. obletnice rojstva tovariša TITA in 40. obletnice prihoda tovariša TITA na čelo naše partije ria slavnostno prireditveni prostor inad-Barličevo, domačijo na Čebinah, KjCr .'se je vršil ustanovni' kongres > slovenske Komunistične partije. Na slavnostni tribuni je, plapolalo na desetine praporov delegacij Zveze borcev in drugih, ki so prispele iz vseh krajev" Slovenije. Videli smo mladince v uniformah pohodnih enot, partizanske patro-le, teritorialne enote in formacije narodne zaščite. Posebno ,šo bili pozdravljeni kadeti ' šole ljudske milice. iz Tacna, ki' so s svojim prostovoljnim delom -usposobili -cesto zaprevoz | na Čebine. Poleg vseh teh udeležencev je bilo-prte sotnih še več tisoč drugih udeležencev proslave iz vse Slovenije. Kakor j e .bi la noč hied 16.’ in 17. aprilom 1937 tiha in mirna, ko so se zbrali na-, tem mestu-v Barli-čevi domačiji na Čebinovem prvi ustanovitelji naše Slovenske - Komunistične partije, ko se je kovala nadaljnja zgodovina Slovenskega naroda, -in začrtala-smer: dela naše partije, -tako je bilo ravno nasprotno danes, 16; aprila 1977, to je 40 .let kasneje, ko je preko" vseh gričev in vrhov tja do Trbovelj in; Zagorja odmevala INTERNACIONALA, ki je oznanila pričetek slavnostne proslave. Z velikim, navdušenjem ih aplavzom so bili ¡pozdravljeni or- ganizatorji ustanovnega kongresa KPS;za Slovenijo, ¡tovariši: Edvard Kardelj, Pepca Kardelj, .Miha-Ma-rinko, Franc Leskošek, Vencelj Perko in Albin : Vipotnik,. Med ostalimi gosti smo videli tovariša Staneta Dolanca, sekretarja izvršnega komiteja Centralnega 'komiteja ZK Jugoslavijo, Sergeja Kraigherja* Franca Popita, Lidijo Sent j ure, Mitjo Ribičiča:'in h:a desetine narodnih herojev jtn; prvoborcev iz vse Slovenije. Res, nepozabno nam bo ostalo v spominu, ko je po govoru predsednika Zveze mladine Slovenije Ljuba Jasniča, ki je orisal zgodovinsko vlogo Skoja v .času nadaljnjega utrjevanja Zveze komun 1-sov ' Slovenije- in Jugoslavije - — odšla na pot s Čebin zvezna štafeta mladosti,.katero so formirali predstavnik mladine teritorialnih enot,- mladinka, rudar in naš" TITOV štipendist. Fišner Avgust. Popasla je pozdrave in želje še za mnoga, leta' življenja -tovariša Ti-, ta ip, vodstva naše samoupravne Jugoslavije. Kulturni ¡program, .huso ga izvajali recitatorji, godba na pihala iz Trbovelj in združeni pevski zbori Zasavja, so z revolucionarnimi pesmimi prikazali zgodovinsko pot. delavskega razreda Slovenije. . Vedno nam bo.ostal-v spominu odmev f .koračnic., toplih stiskov rok , nekdanjih borcev, ki so se znašli ponovno na mestu,- kjer -je bil ustanovni kongres KP Slovenije, na mestu kjer;so bile bor-. be. v času NOB, borbe za paš da-; našnji samoupravni socializem.' Ne bomo pozabili, ‘kako je v jasnem sončnem vremenu ob rahlem vetru odmeval glas pozdrava ¡za 85. rojstni. dan tovariša TITA ¡V.- želji;, da bi nas še dolga leta vodil. - Kolone avtomobilov in kolone pešcev so zapuščale Čebine; v želji* da bi ostal :ta; kraj 'zgodovinski. mejnik za našo mladino, ki naj nadaljuje začeto delo naših revolucionarjev s klicem na- svidenje drugo leto na ČEBINAH. rigo : pomembnejšem zgodovinskem obdobju ' ^jugoslovanskih narodov in narodriosti,- obdobju, v katerem so' z nacionalno -osvoboditvijo in graditvijo ; socialistične- samoupravne in neuvrščene- Jugoslavije položeni trdni temelji-nadaljnjega samoupravnega socialističnega razvoja. Prihod Josipa ' Broza-Tita na čelo komunistične partije- Jugoslavije* ima daljšo predzgodovino. Spremljale so ga mnoge značilnosti in potekal je v- več različnih fazah* skozi negotovosti im dramatične trenutke, dokler ni postal neizpodbitno dejstvo z daljnosežnim zgodovinskim, pomenom. Za - nami so desetletja slavnih tradicij in velikih pridobitev naše revolucije, ob katerih smo ponosni na vlogo tovariša Tita in partije, da pod njenim vodstvom gradimo nov, boljši in pravičnejši svet. Za delavski razred, za vse narode in narodnosti naše dežele je leto 1977 praznično leto* saj :so~ Titovi, jubileji tudi naši jubileji, njegov praznik pa naša radost, da živimo in'ustvarjamoV družini pobratenih narodov in narodnosti domovine, katere voditelj je tov. Tito. Že davno je v vseh zgodovinskih učbenikih v analih sodobnih svetovnih dogajanj, daleč prek meja naše dežele, .lahko rečemo po vséj zemeljski obli, zapisano, da je rojstvo nove Jugoslavije, zmaga revolucije in graditev socializma v- samostojno izbranih in izvirnih oblikah, neustrašen upor fašističnim okupatorjem in vsem kasnej šim poskusom napadov 'na neodvisnost socialistične in • neuvrščene • Jugoslavijo — neraz-družno povezano z imenom Josipa Broza-Tita. S Titom, ki se'je odločil kljubovati strahoviti in besni pošasti, kakršna je bil Hitlerjev vojaški stroj,-.zlasti na vrhuncu njene moči, v času. »bliskovitega« pohoda - nacističnih ‘ in fašističnih hord: y SZ, se je leta 1941 začela porajati nova, uporna Jugoslavija. In to v času ene največjih nacionalnih katastrof, .ki je dolete-la naše narode, in sramote, neke skoraj brez odpora pomendrane dežele. Kljub vsem ustvarjalnim načelom, proti vsem dotedanjim pravilom vojaške znanosti in vojskovanj a, v skoraj nemogočih okol-riostih okupacije po premočnem sovražniku, ko je bila redna vojaška sila razbita-, njen vojaški in strateški kader pa daleč od domovine v ujetništvih, taboriščih, ko so bila vsa bogastva, vojaška in gospodarska nasploh, vprežena za tujce s pomočjo, vnaprej pripravljenih, in izbranih kvizlingov -a;’ prav takrat šo Jugoslavijo dvignili bataljoni upornikov, da je kmalu vsa vzplamtela v partizanskem boju in se neposlušna, nepričakovano spremenila -a kot je nedavno dejal tov. Tito — v povsem novo napredno bojišče v zasužnjeni Evropi. - Tito -je ha.-čelu. komunistične partije Jugoslavije, , avantgardne sile delavskega razreda , in osvobodilnega, boja,' daljnovidno začrtal pota ih oblike osvobodilnega boja. Predvsem pa je odločil, da bo osvoboditev . jugoslovanskih narodov, nj ihovo lastno, delo. Ko je pozval delavski razred, mladino in vse jugoslovanske na-rode k vstaji, izhajajoč iz ocene, da se morajo opreti na lastne moči, ne pa čakati, da nas osvobodi kdo drug, je Tito ;že avgusta 1941 zapisal: »Kdo nam bo prinesel svobodo, če se zanjo ne bomo borili' sami?« . Tito je tista včdilpa, ustvarjalna osebnost našega revolucionarnega delavskega gibanja, ki je komunistično partijo Jugoslavije oborožila z največ spoznanj in sredstev, kar ji je zagotovilo u-spehe -in zmage. ; - Tito; je pobudnik za uvedbo delavskega samoupravljanja pri nas in uyedbb samoupravljanja leta 1950 je odraz teh njegovih teženj. Socialistično delavsko gibanje je v preteklih stoletjih že nekajkrat poskušalo uveljaviti svojo bit v življenje in delo. Po zaslugi; Tita pa se je samoupravi j an j e kot družbeni odnos in sistem v najpopolnejši obliki uveljavilo v naši državi, od tu pa se nezadržno širi v svet. B Tito — zgodovinska osebnost naše socialistične revolucije. Ob njegovem visokem; osebnem in političnem jubileju rau želimo še dolgo vrsto let bivanja med nami, zdravja in nadaljnjih uspehov pri vodenju graditve socializma. Nas pa ti njegovi jubileji obvezujejo, da negujemo in utrjujemo začrtano pot:—pot, ki se imenujeTlTOVA. JANEŽIČ Tito! Beseda, v kateri pomislimo na novo Jugoslavijo, na boj proti fašizmu. Pod Titovim vodstvom in- vodstvom ZKJ so delovni ljudje strli okove stoletnega jarma in zatiranja ter priborili sebi socialno in nacionalno osvoboditev in- socializem. Tito je simbol vseh naših zmag in našega odpora, simbol naše države, V-šoli se veliko pogovarjamo o Titu, o NOB, o KP in o težkih dneh poj vojni, vsak' dogodek pa je povezan z imenom Tito. (Mateja Milinovič, 7. a) HiiitiiiiiiiHiinmiiiiiiiiHiiintiiimnitiiiiiiiHinMtiiiiiiiinitmnttiiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiifiiiiniiiiiiiii Vsem delovnim ljudem in občanom § Hrastnika čestitamo k prazniku dela | = — Krajevna konferenca SZDL Hrastnik — spodnji del | — Krajevna skupnost Hrastnik — spodnji del =. — Osnovna organizacija ZK Hrastnik— spodnji del = — Terenska organizacija ZZB NOV Hrastnik — spodnji del -S | — Krajevna konferenca ZSMS — spodnji del - - | üiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiitiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiifiiuiifiuiiuiimiiiiiiiiiiiriii Nekaj problemov štipendiranja Na zadnji seji skupne komisije za štipendiranje v občini Hrastnik je bilo obravnavano poslovno poročilo, o zaključnem ; računu združenih sredstev za štipendiranje v občini za leto 1976. Potrjen je bil finančni načrt za leto 1977 in sprejet predlog, da se skliče skupni sestanek vseh štipendistov v Hrastniku. Skupna komisija je delala po določilih samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v občini Hrastnik, ki je bil sprejet 28. 10. 1974. V letu 1976 se je sestal izvršni odbor skupne komisije trikrat in skupna komisija štirikrat. Obravnavana je bila vsa problematika, ki zadeva vprašanje štipendiranja v Hrastniku. Skupna komisija za štipendiranje je za šolsko leto 1975/76 podelila 140 novih štipendij in razlik za študij na srednjih,, višjih in visokih šolah. Skupno število štipendistov iz združenih sredstev je bilo 223. Ker je bil dotok štipendistov močan v celotnem slovenskem, prostoru močan in zbrana sredstva niso več zadoščala potrebam za izplačevanje štipendij, je skupna komisija na nivoju republike sprejela ukrepe, ‘s čimer se je število štipendistov tudi v občini zmanjšalo. Glede na nove kriterije Za podelitev štipendij iz združenih sredstev je skupna komisija v občini v novem -šolskem letu 1976/77 podelila le 36 štipendij iz združenih sredstev in 12 razlik med kadrovsko štipendijo in štipendijo iz združenih sredstev. Tako bo podeljeno sedaj v Hrastniku za šolsko leto 1976/77: — '83 štipendij za šolanje na srednjih šolah, — 20 štipendij !za šolanje na višjih in visokih šolah, | — 15; razlik med kadrovsko štipendijo in štipendijo iz združenih sredstev za šolanje na srednjih šolah, §g§pg razlik na višjih in visokih šolah. . Dohodki so bili planiram v višini 2,324.998 din. Realizacije priliva sredstev je bilo 1,881.857,14 din ali . 80,9. Iz podatkov je razvidno, da so delovne in. druge organizacij e vplačale 66,9% • ali za 521.584,05 din manj, kot je bilo planirano. Pojavljali so se problemi glede izplačevanja štipendij že konec meseca junija 1976. Zato je tedaj skupna komisija za štipendiranje na ravni republike sprejela nekatere sklepe, da se u-kine štipendija, tistim, ki prejemajo štipendijo do 500 din, razen prejemnikov kadrovskih štipendij. Na osnovi, tega je v Hrastniku izgubilo štipendijo 35 štipendistov: Najbolj kritičen je bil sklep, ki- določa za prednostne siheri šolanja cenzus 2.000 din, za: neprednostne pa 1.000 din. Po izvršitvi tega sklepa so z novim šolskim letom 1976/77 odpadli 103 štipendisti. Ob zaključku razprave o vsej problematiki so je ugotovilo, da IZ LETNEGA NAČRTA DEA 00 TOZD IV (ORODJARNA S STRTJGARSKO. CIZELERSKO DELAVNICO) Nedvomno prihajamo v obdobje in čas, ko bo potrebno uresničevati délo sindikata, ki je bilo postavljeno v okvirni letni plan dela za leto 1977. Vse naloge, ki smo si jih zastavili, so bile osredotočene na' več področij. Morali smo poiskati nova pota dela zaradi tega, da ne bi prihajali iz leta ' v leto z istimi programi dela in da hkrati razbijemo monotono delovanje, ki več ne sodi v današnje okvire. Zavedajoč .se težavi ki bi nastale v tem razgibanem delu, smo vseeno prevzeli odgovornost, da to brezhibno izpeljemo. Za kaj gre? . Gr e. za več stvari hkrati, da pa bi lahko vse to. izpeljali,. Sp' nam vsekakor potrebna materialna sredstva. Brez teh seveda ne gre. Tako organizira OOS vk- TOZD IV »ZABAVNI VEČER ORODJARJEV«, ki bo 30. aprila 1977 v novi poslovni stavbi, Trg F. Kozarja 7, Hrastnik. Hkrati v počastitev dneva OF slovenskega naroda in delavskega praznika 1. maja. . Takoj za tem preidemo še na bolj zahtevno delo, to je športno srečanje, ki ga nameravamo • organizacijsko speljati, tako da povabimo še ostale' TOZD in to TOZD I, TOZD II, TOZD V ter zunanje organizacije, to je sindikat TKI Hrastnik in pá OOS Sijaj Hrastnik. Za tako sodelovanje smo se odločili predvsem zaradi tega, da prebijemo bariere, ki so bile. več ali manj prisotne. Tu smo se predvsem želeli zbližati, in mislim, da čiani IO OOS TOZD IV ravnajo povsem pravilno in v skladu s pravili medsebojnega sodelovanja. V čem bomo tekmovali? Seveda športno področje: kegljanje, mali nogomet, namizni tenis, streljanje in pikado. Ta športna tekmovanja naj. bi bila vsako leto v počastitev tragično preminulih sodelavcev: Vilija Vovčka in Srečka Krežeta. IO OOS TOZD 4 zato želi zares iskreno sodelovanje vseh povabljenih in naj ne bi bilo nikogar, ki se našim željam iri: naporom ne bi odzval. Vabila z biltenom bodo prejeli vsi vabljeni pravočasno. Tekmovanje bo predvidoma v maju mesecu, končano pa sredi junija, se pravi pred letnimi dopusti. Tp naj bi bil kratek prikaz dela IO OOS TOZD 4 za dobo april junij. S tem pa seveda še-zdaleč ni vse končano. Do kraja naše mandatne dobe, ki nam letos poteče, je še precej dela pred nami. O tekočem -delu in pa rezultatih tekmovanj vas bomo, dragi bralci našega lista, pravočasno obvestili. Edo Volfand Sta skupna komisija in njen izvršni odbor v letu 1976 poslovala v skladu z določili samoupravnega sporazuma. Svoje obveznosti do štipendistov sta v letu 1976 v celoti poravnala. Tudi delovne organizacije v Hrastniku so v zadnjih mesecih bolj redno vplačevale sredstva, ki so določena s samoupravnim sporazumom. To je le kratka informacija, ki prikazuje le . nekaj problemov štipendiranja v letu 1975/76. Potrjen je bil -finančni načrt za leto 1977, ki predvideva 1,759.743 din dohodkov, ih tudi ravno toliko, izdatkov. Mesečno so predvideva izplačilo štipendij v znesku od 10 do 11 milijonov starih dinarjev. Skupna komisija je sprejela tudi zaključek, da se v mesecu maju skliče sestanek vseh štipendistov, s katerim se bo obravnavala celotna štipendijska politika in drugi problemi, ki so vezani na haloge štipendistov. Skupna komisija in izvršni odbor sta skoraj v celoti izvršila naloge, ki so določene v samoupravnem sporazumu podpisnic sporazuma. Rigo Obsojanja vredno S pričujočim člankom želimo obvestiti vse člane kolektiva o nekulturnem, predvsem pa za rias nečloveškem ponašanju nekaterih članov našega kolektiva v obratu družbene prehrane — v menzi TKI;. Sanje; ki ni. V skladu z notranjimi normami, vsako nasilje in razbijanje bo imelo za posledico odvzem pravice koriščenja uslug v menzi TKI. Resnično si ne moremo dovoliti, da bi posamezniki ustrahovali Ob pravem času in okusno Vse pogosteje prihaja do brutalnih in nasilnih izpadov — prepirov, razgrajanja, razbijanja ne naše, ampak imovine, katera je last delavčev TKI. Nihče nima - pravice; uničevati . družbeno . lastnino, predvsem pa ne, če je'to last delavcev drugega- podjetja. V takih primerih gre za kazenski pregon in.so imeli doslej srečo, saj so se izognili kazenskemu postopku. . Uporabnike | obrata . družbene prehrane v prostorih TKI po naših delavcih je bila pač dobra volja TKI, ko so imeli polno razumevanja za naše težave ob rušenju, lastnega obrata družbene pre-hrariei Opozarjamo člane našega kolektiva, ki se hranijo v menzi TKI, da opuste pravico urejevanja, zadev znotraj tega obrata, za reševanje sporov je . pristojen, tovariš Majes Leopold.— upravnik tega obrata. Tudi v'tej delovni skupnosti imajo samoupravne organe, ki skrbe za urejena medsebojna razmerja in disciplino. Vsako obna- . osebje in druge abonente ter uničevali lastnino . drugih. | Mislimo,-da je skrajni čas, da se samovolj-rieži odstranijo iz naše sredine. DOPISUJTE V NAŠ LIST MISEL OB LETNEM POROČILI] Namen pričujočega članka' ni posredovati poslovno poročilo samoupravne enote za gospodarjenje s stanovanjskim skladom za leto 1976 pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Hrastnik, temveč predstaviti naše podjetje v tej skupnosti v primerjavi s še nekaterimi podjetji V naši občini in me nazadnje tudi odnos uporabnikov, to je predvsem delavcev našega podjetja, ki koristijo pravico do uporabe stanovanj. Naloga te enote v okviru stanovanjske skupnosti je, da skrbi za upravljanje in gospodarjenje z že obstoječim stanovanjskim. skladom v družbeni lastnini ter. za enostavno reprodukcijo (obnovo) tega sklada. V ta namen pa so ji zagotovljena' finančna sredstva od . stanarin in najemnin uporabni- kov stanovanj, kakor tudi od ostalih dohodkov. . V finančni sklad te enote se je zbralo v letu 1976 od stanarin okrog 384 starih milijonov, od najemnin pa okrog 27 starih milijonov oziroma skupaj z ostalimi dohodki skupaj 427 starih milijonov diharjev. S temi sredstvi; ima eno-ta dolžnost, da vrši investicijska vzdrževanja^ tekoče vzdrževanje in revitalizacijo. Od najemnin pa prav tako odpadejo izdatki v istih postavkah. Izdatki od stanarin, najemnin in ostalih dohodkov so se rabili po elementih, ki jih določa zakon o stanarinah in drugi predpisi. Največja poraba sredstev je bila namenjena investicijskemu vzdrže-vanju. S sredstvi investicijskih vzdrževanj so bila opravljena naslednja dela: V organizaciji republiških sindikatov in aktiva novinarjev glasil v združenem delu so se minuli četrtek, 24. marca, na Čebinah zbrali novinarji glasil v združenem delu iz vse Slovenije: Pred tein so obiskali revirski muzej v Trbovljah, na Čebinah pred Barličcvo hišo, kjer so pred štiri- tmi desetletji ustanovili slovensko komunistično partijo, pa so še srečali z revolucionarjem, narodnim herojem Mihom Marinkom. Na srečanje je prišlo kar 74 tovarniških novinarjev,. izjemno priložnost za pogovor z Mihom Marinkom pa so 'izkoristili tudi | novinarji vseh |večjih slovenskih glasil in dopisniki nekaterih drugih jugoslovanskih časnikov v naši republiki. Kolono vozil, ki se je tisti dan vila iz Trbovclj na Čebine, je prekosila edino kolona, ki se je po novi, asfaltirani poti na Čebine vila 16. aprila na o-srednjo proslavo ob 40. jubileju ustanovitve KPS. V prisrčnem in iskrenem pogo-: Voru, ki še je razvil med tovarišem Marinkom in tovarniškimi novinarji so le-ti izvedeli za vrsto, dragocenih podrobnosti, ki jih Zaradi potreb po nekaterih izdelkih in novih kadrih se je vod- ■ SR — prekrivanje streh, — zamenjava žlebov in cevk — pleskanje žlebov, oken, vrat in balkonov, — zamen j ava oken ih ’ vrat, : . — zamenjava tal, obnova dimnikov, WC in kleti, j Poleg tega so bila opravljena še nepredvidena dela v vrednosti skoraj 44 starih milijonov din; v 153 primerih so bila zajeta dela: jenih po delavcih v našem podjetju. ; s Vsa stanovanja so skoraj Zasedena po naših delavcih, vendar je odnos tako do stanovanj kot. do posameznih hiš in njenih okolic vse prej kot v ponos kot občanom, še m ah j pa kot članom naše delovne skupnosti. Mislim, da hišni sveti v večini primerov ne odigrajo svoje vloge, preveč so oddaljeni tako od stanovanjskega podjetja kot od podjetja, ki je lasti nifc stanovanj. Mislim, da bi morali samoupravni organi podjetja, predvsem pa OO sindikata, biti MIHA MARINKO S TOVARNIŠKIMI NOVINARJI NA ČEBINAH Zgodovinarji nimajo zapisanih: Za tople človeške podrobnosti,-ki tudi zgodovinske dogodke narede blizke ih človeško drage. To pa zmore le živo pričevanje neposrednega . udeleženca. Mnogi so! dragega gosta iprosilj,. da za njihov list. pove še kaj posebej in bralcem .posreduje svoje napisane pozdrave, kar je tovariš Marinko rad storil. . Pa iše nekaj je pokazalo srečanje na Čebinah: tovarniška glasila prestopajo tovarniške okvire, saj je nemogoče obiti dogajanje v širši družbeni skupnosti in človekovo doživljanje sveta deliti na dopoldne v tovarni in popold-' ne doma. Čebine, ta lepi in dragoceni Ikra j iz naše revolucionarne polpreteklosti, ki s svojim zgodovinskim izročilom , sega gl sedan j ost, . so/ bile prvo takšno brigahižirano srečanje urednikov tovarniških glasil. Vsi, tudi ugledni gost Miha Marinko, pa so obljubili, da na takšna in'podobna srečanja še pridejo! PRISRČNO, ISKRENO, BOGATO je bilo to pričevanje. Po- internih informacijah republiškega isihdikata Slovenije. PRIUČEVANJE V TOZD I ročna in polavtomatska predelava steklene mase Takih in še slabših primerov ni malo Bodoči steklarji pri pouku štv.o TOZD I. odločilo, da priuču-je delavce ob delu. Bodoči steklarji se uče ob prostih sobotah. Pod nadzorstvom in strokovnim vodstvom starejših brigadirjev se uči sedaj 12 fantov. Tovrstno izobraževanje bo moralo postati -bolj. prisotno v posameznih TOZD, predvsem pa v proizvodnih obratih in za tista delovna mesta, kjer je večja fluktu-acija; predvsem pa bol:treba skrbeti . za pravilni izbor pri takem poučevanju, istočasno pa bo potrebno tudi več načrtnosti zai pridobitev dodatnih ■- znanj pri vsakem napredovanju in za delavce na tistih delovnih mestih, kjer se uvaja nova tehnologija. — obnova greznic in kanalizacij, obnova elektro .instalacij, — popravilo vodovodov, — obnova stanovanja naše delavke, katerega je v 1. 1976 uničil požar. lj Skupaj v teh primerih 204 milijone starih din., - Hišni: Sveti so iz sredstev za tekoča vzdrževanja porabili 18 milijonov starih din in za obratovanje, stanovanjskih hiš, ki so izven Stanarine, , zbirajo pa se iz pri-. spevka stanovalcev na:m2, štano--’ vanjske površine v višini 41,5 milijonov starih din. Znano je, da zaposleni plačujemo prej 6 °/q, sedaj pa 9 % od osebnih dohodkov. Zanimivo je, s kakšnimi sredstvi, oziroma stanovanjskim fondom upravljamo preko delegatov v tej skupnosti. Ta samoupravna enota upravlja s 53 našimi hišami, v katerih je 470 stanovanj z 19.223 m2 površine, v skupni vrednosti 2.538 milijonov Starih din. -Poleg našega podjetja predstavlja še večji stanovanjski' fond rudnik Hrastnik, za nami pa . sledijo TKI. in skupščine občine Hrastnik. ■ '. Novejše /stanovanjske, hiše so ... grajene iz namenskih sredstev, ki se združujejo v SSS Hrastnik, starejše pa iz skladov, podjetja, vendar še vedno iz sredstev, ustvar- skupaj in s KO SZDL kadrovati -in zahtevati obračun dela in' poslovanja od tistih hišnih svetoy, kjer je stanujočih več kot polovico naših delavcev. To je našaTast in - smo dolžni drugače skrbeti za tb svojo lastnino, kot doslej. iH HMHBl TJ % : W. A 3 i ■ lllil m 1 Obtožuje nas V prihodnji številki pa nekaj, o posameznih samovoljnih vselitvah, katerim smo priča v zadnjem času. Alojz Janežič USTVARJAJMO MIR ZA VSE LJUDI TEDEN RDEČEGA KRIŽA od 7. do 14. maja Rdeči križ Jugoslavije bo kot iniciator in organizator prve svetovne konference Rdečega križa o miru in kot naj doslednejši pobudnik miru, ohranitve miru v svetu, koristil ta teden Rdečega križa’' za seznan j anj e- članstva RK, občanov in delovnih ljudi v prizadevanjih : RKJ in RKS-, v • boju za mir, za sodelovanje, vzajemno razumevanje ih prijateljske odnose med vsemi narodi sveta. Pospešimo uveljavljanje pridobitev nove ustave, da bi se kar najpopolneje razvilo %■ samoupravljanje v delegatskem sistemu. To leto -daje Rdeči.; križ; Jilgdti Slavije v svojem .programu* posebno mesto največjemu in: naj-: doslednejšemu borcu za mir v; sodobnem in tem nemirnem svetu,', tov. Josipu Brozu Titu, njegove-: mu 85. rojstnem , dnevu in .40,' Obletnici prevzema vodstva KPJy Tudi v tem letu bo ta. organizacija usmerila svojo dejavnost v prosvetljevanje v KS, ;na poveča-;: nje števila krvodajalcev, na motiviranja občanov in delovnih, ljudi za prostovoljno aktivnost na področju razvijanja solidarnosti in, človečnosti,, posebno .n skrbi za osamele . starejše? ljudi; na pomoč družinam- in v akcij e solidarnosti. |. Rdeči križ Hrastnik bo ttudi usmeril;; svojo dej avnost na pro-f svetljevanje v krajevnih skupnostih, v;šoli,;na sprejem novih članov in podmladkarjev,, na usta- novitev aktivov krvodajalcev v TOZD,' na prostovoljne akcije v okviru leta »varstva okolja« itd. Ob tem tednu, se bo RK Hrastnik . pridružil. naporqm. naše ZKJ in tov. Tita v okviru JRK za uveljavitev na mednarodnem področju. “■ Rdeči križ ima v SFRJ. 4.800.000 članov, v Sloveniji: , 502.800 . članova . 8. maj se praznuje kot mednarodni dan Rdečega križa v. spomin na ustanovitelja te organizacije, Švicarja Henrija; Dunanta-Na ta dan je bil rojen ta.huma-iiisttin daljnovidec potreb po odpravljanju zla, predvsem v? voj-nem času. Impozanten je podatek, da. je v tej organizaciji, zdru-| žgnih; S | tremi različnimi simboli in istimireiljic,ii|j7 držav z nad 230 milijoni članov, {tako da je vsak 12. prebivalec: tega planeta član Rdečega križa, rdečega polmeseca, rdečega leva s soncem. 8. maj — mednarodni dan Rdečega križa. I Želeli smo vam. predstaviti to staro mednarodno organizacij o, M ; s svojim organiziranim delom ne-: nehno. deluje tam, .kjer so pogoji : dela; najtežji,, nevarni,- se pravi tam, kjer so ljudje te pomoči naj bolj potrebni;, Malokatera svetovna-organizacija je doslej' opra->vičila svoj' obstoj- tako .prepričljivo stsvojim delom ’kot' prav Rdeči križ;;-. . JANEŽIČ SPORED FILMO,Y ZA,MAJ., KINO DELAVSKI DOM HRASTNIK,, * 30. 4.— 2. 5. Zakaj ležiš — reci kaj angl. komedija 4. 5.— 5.-5. Kam s truplom franc; -kriminalka ’ ■ 7. 5.— 9. 5. Močnejši od strahu . , franc, kriminalka | 7. 5.— 9. 5. Razjezil,se: bom franc, 'komedija i 11. 5.—12. 5. Bedrama ljubezen moja turška drama. | 11. 5.—12.-5. Lenny angl. drama Fest 77! " - i 14- 5-—16.. 5. Ljubimci gospe Fanf angl. komedija Fest 77! 18. 5.—19. 5. Velika parada Hollywooda amer. komedija .20. 5.—21. 5. Vdovstvo Karoline Žašler slov. drama 22. 5.—23.-5. Holandska5 zveza franc, kriminalka : 25. 5.—26. 5. Naivko jug. komedija 28. 5,—30. 5. Stražarji gradu amer. vojni KINO SVOBODA DOL PRI HRASTNIKU 7. 5.— 8. 5. Nočni portir amer. drama 14. 5.—15. 5. Ljubim Luši amer. glasbeni 21. 5.—22. 5. Akcija za atentat amer. kriminalka 28. 5.—11, Z. Vroča sedla amer. vestern 8. MAJ- SVETOVNI DAN ZDRAVJA Svetovni dan zdravja, ki ga letos praznujemo 8, tega meseca, to je na obletnico; ko je pričela velja® : ustanovna listina svetovne zdravstvene . organizacije, je posvečena cepljenju otrok z geslom »•cepi in zavaruj svojega otroka« oziroma kot smo geslo prevedli pri nas »cepljenje —osnovno varstvo; otrok«. Brezskrbna igra To napotilo svetovni javnosti je zdravstvena organizacija namenila varstvu otrok vsega sveta, še posebej, v manj razvitih območjih. Tam .-pomeni,.;cepljenje otrok enega, osnovnih izhodišč in, pogojev za izboljšanje njihovega zdravstvenega: varstva, i V nekaj nadaljevanjih bomo poskušali poleg,: gesla letošnjega leta objaviti nekaj prispevkov po vprašanjih, ki so še vodno odprta in se .tičejo., varstva naših naj-'Tnlajših, predšolskih- in šolskih otrok, sem štejemo zlasti skrb za zdravje etrokjtv-jvzgojno varstvenih zavodih, v sodobni šoli, v luči sodobnega varstva učencev,. vzroke in preprečevanje otroških, nezgod; vloge prehrane v preprečevanju nalezljivih 'bolezni, za katere, še ni pravega varstva — in drugo. : Generalni, s direktor; svetovne zdravstvene organizacije je ob letošnjem svetovnem dnevu .zdravja poslal naslednjo., poslanico':.' veliko znanja in izkušenj v načrtovanju, realizaciji in sprotnem nadzoru, prav tega pa mnoge zdravstvene službe ne obvladajo jfczadostni meri; — cepivo, s katerim lahko zaščitimo enega .otroka za vse življenje, stane vsega'¿komaj. 2 dolarja (manj kot 40 din),in vendar bi tudi, ta izdatek v mnogih deželah zahteval ah celo presegel sredstva, ki so:v nacionalnem proračunu predvidena za celotno .zdravstveno službo. 'Kljub, tem ugotovitvam pa; seveda nismo'brez moči in možno-, sti. Zagotovo lahko takoj izboljšamo sisteme zdravstvenega varstva?-in-imunizacij o otrok; zagotovimo v. turnskih? službah zá varstvo mater: M . .otrok, ki so 'organizirane po večini j dežel. Ob tem pa jé treba upoštevati tudi dejstvo, da mnogi problemi, ki jih srečujemo ob -prizadevanjih -za imunizacijo otrok', niso problemi; zdravstvene službe. Postavim: zavestno sodelovanje prebivalstva v akcijah, .zbiranje 'denarijih sredstev in krepitev: osnovnih zdravstvenih. služb, vse trojo je naloga celotne Í družbe I in posameznika. Zdrava mladost Naravnost, tragično je, da cepljenje,; to najučinkovitejše sredstvo proti nalezljivim bolezni!,; še danes ne zajame vseh.-otrok na: svetu. Res so y . zadnjih 50 letih po mnogih deželah prav s cepljenjem uspešno zajezili davico, oslovski j kašelj, otroško -paralizo in ošpice,-tetanus ter nekatere oblike tuberkuloze pri otrocih pa skrčili na najmanjšo mero, vendarle moramo računati, da c.elo v »razvitem -svetu«, v katerem se vsako leto rodi vsaj 80 milijonov otrok, niso vsi otroci deležni-, zaščite, M jim jo zagotavlja cepljenje. Za tako. stanje je seveda več razlogov, ki pa so glede ,na ra-z-. ličnost posameznih dežel kaj različni,, Naj omenim le nekatere;r. Uresničitev teh nalog pa je;izredi no dragocena pomoč:¡zdravstveni' službi, z, nekaj, . dobre 'volje in osebne, zavzetosti Vsakega; ..posameznika pa: prav .gotovo tudi, iz-, vodljiva, . Svetovna ¡zdravstvena organizacija in UNICEF (Sklad Združenih narodov za pomoč otrokom) — katerega aktivno pomoč, še po sebej cenimo. menita, da je preprečevanje - nalezljivih bolezni s cepljenjem prvi pogoj za vsak socialni in ekonomski'napredek. Ko bomo otrokom;; vsega; s veta .zagotovili 'pravočasno imunizacijo, bomo naredili pomemben korak k napredku, kateregateolAynar *oda-p| ljudstva. , . — javnost 'in zdravstvene službe premalo, cenijo prizadevanja za ohranitev „ zdravja iu živi j en j a, ki jih ogrožajo nalezljive .bolezni, prav tako dovolj ne. upoštevajo možnosti,c ki jim jih v.¡boju za., zdravi j enj^otr ok, ponuja, eeplje-; nje; — zdravstvena služba je premalo povezana z materami, da bi lahko za vse otroke in ob pravem času zagotovila- ustrezno cepljenje; — nacionalni programi za preventivno cepljenje otrok zahtevajo od načrtovalcev in izvajalcev Delavec naj postane odločujoči faktor, ki razpolaga s sadovi svojega dela ob' pravicah in f dolžnostih,- ki jih prinaša nojirin zakon, o združenem delu. Utrjujmo bratstvo in enotnost našita narodov in narodnosti. POGOVARJALI SMO SL.. ALOJZ SANTEJ — normirec v TOZD 1 Pred nami je največji delavski praznik 1. maj. "Koga predstaviti, koga izbrati za Sogovornika. Prav gotovo enega tistih, ki bo o borbi delavskega razreda za svoje os- . novne pravice vedel' povedati kaj več od nas mlajših. Doštilčrat-.sDf 'Šimo zlasti od starejših, da se: ;; predvsem mlajši ne zavedajo pomembnosti tega dne. Da ga praznujemo mogoče manj slovesno kot pred leti, je tudi res. Ne poznamo .več prvomajskih parad, nastopov, akademij, vsaj v Hrastniku ne.’ | Zakaj tako? Odgovora na’to vprašanje tokrat ne bomo-iskali. Pač ‘ pa bi vam v .razgovoru s tovari-šem Alojzem Šantejem, rad -vsaj na trenutke priklical v spomin razmere-izpred vojnih; dni, kot tudi v prvih letih delavskega samo- g upravljanja. Tovariš Santej je -bil eden prvih sindikalistov v našem podjetju. Zlasti .aktiven; -je. bil v i razdobju 50—60-ietl Za sVojerdelode je pred dvema, letoma: prejel-,sre- sr brni-znak sindikata. Sicer ipa naj u se vam. predstavi sams m Rodil sem se; 24. maja. 1921! v:: Polani pri Jurkloštru. Po 1. ..Svetovni vojni se je oče zaposlil'.vikev k mični. t:bvarm,''.tako;dacS'iho:Se.,pre- pi selili "V3 HrasTnik. Tu šfemiskončalrrč: osnovno šolo in se konec, leta ¡1:93.610i zaposlil v steklaDhi.j Začel .sem-kot k odnašalec. Napredoval sem v krp- kr gljičarja, pa v pomočnika. Največ' sem delal kot pomočnik ■ RS sku- . pine. Preden -Sem začel, delati .kdt k normirec, pa sem ¡bil namestnik..', brigadirja. Poglejte, bliža se 1. maj — mednarodni praznik.; dela. Zanj je. bilo hi treba leta in leta 'borbe tako z kar k pitalistom kot drugimi nazadnja- ;, škimi silami: Nam. lahko 1poveste.-, i, kako ste 1: maj -.doživljali vi. oseb- c no pred leiS, l kakšno. razpoloženje, n. je vladalo;'takrat?;.ui Spomini na I. maj me vežejo še tja v šolska leta. Spominjam se;: da je bil takrat -razred skoraj v popplnosta prazen. Seveda smo za ta »•neupravičen«, izostanek na--slednji dan prejeli’ opomine: Se- ' veda takrat to ni bil državni praznik, še. manj .plačan dan. Vendar pa so ga že; takrat, delavci v^ svojih kolektivnih pogodbah uvel j a v- . ljali kot prost dan. Verjetno;, je takrat .vsakdo zjutraj prvo pogledal, na kateri težko dostopni skali ati drevesu visi - rdeča zastava. Kdo .jih je izobesil seveda takrat nismo vedeli, ker »krivcu« zagotovo ne bi ušel zapor. V skupinah smo odhajali na Jur ja, danes Gore, kar je bila že od nekdaj priljubljena izletniška točka -prebivalcev spod- . njega dela Hrastnika. Tam je Vsak po svoje proslavljal 1. maj. Sam takrat še nisem vedel, zakaj je ravno 1. maj delavski praznik in verjetno tudi nisem bil edini.' , Da so pri vseh teh izletih na ■ Jurja v predvojni Jugoslaviji so- -delovati tudi žandarji z nasajeni- • -mi bajoneti na puškah,- ver j etno ni treba posebej razlagati. Čisto nekaj drugega pa je bilo po vojni. -Budnica, povorke, slavnostni govori, na predvečer .kresovi, pa dva plačana dneva. Pa saj to je že znano vsakemu, ne vem pa, če vsakdo ve, zakaj ga praznujemo. Najin pogovor naj bi bil namenjen zlasti vašemu delu v sindikatu. Kdaj ste pravzaprav začeli aktivno delati in v kakšnih razmerah? Zakaj sem postal sindikalni aktivist je težko odgovoriti. Bil sem pač eden izmed mnogih mladih, ki smo si želeli., več kot smo imeli, . več pravic,, sigurno delo. Kajti vedeti je treba, da pred vojno v steklarni mladi .(temu pravimo danes pomožna delovna sila) niso bili nikoli sigurni ali bodo imeli jutri delo: ali. ne. Ni bilo kadrovske Službe, ki bi sprejemala na delo ali pa odpuščala.. To je bilo delo takratnega oddelkoVodj e. Če se je katera izmed peči ugasnila, je pač ostalo odvečno število od-našalcev brez dela: Včasih so bile družine številnejše,, mnogi. očetje brezposelni, hli pa so delali samo 3—4 ši-hte na teden. Zato se nihče ni igral, s kruhom. Zaradi tega tu-\di ni . bilo: neupravičenih .izostankov, .bolniška le v skrajnem pri-smeru;:dopusta;.pa; sploh: ;ne. Ponosni smo: ko praznuje-: mo naš praznik v svobodni Titovi Jugoslaviji. k Malo £balhaljšerttfedijbffii iašti/ki so delali v brigadnem sestavu in ;;se to po letu'1935, ko so mladinci ;; pod ; vodstvom SKOJ organizirali ¡‘-'uspešen :■štrajfc: Med drugim so do-:;;s'egli.'tddi'dopust do ¡3 dni za mlaj-. 1 ‘še pomočnike,, krogljičairje in ižpd-halce. Tudi odpuščali jih niso-več, • pač pa so’ delale: po 4 brigade na ¡ enem delovišču. Torej 4 dni na te-, :;den, noena izmena pa.5.-Imeli smo ¡.’delavsko strokovno zvezo; v katedri pa je bilo gled.e na število za-jsposlenih zelo. malo organiziranih sjdelavcev. Se tisti. ;ki sp bili, iso; bili .poivečini steklarji.. Sam sem postal član te organizacije v aprilu . .1940, vendar je bila organizacija konec istega leta razpuščena. Vse to pa me je privedlo do tega, da sem sam pričel razmišljati o tem, kaj je prav in kaj ni prav. Začel sem se udeleževati raznih’ predavanj (seveda ne v takšni obliki kot so danes), shodov. Tu in tam. sem- kaj slišal od starejših, vendar moram. reči, da vsega nisem dojemal. Mnoge stvari so mi postale jasne šele po Več letih. Kako sem postal sindikalni aktivist je pa že lažje-odgovoriti: Leta 1949 sem bil izvoljen , za predsednika "sindikalnega .pododbora v notranjem obratu. Ste bili prvi predsednik? - Ne vem, se ne spominjam točno. Vem pa, da vsi izgovori, češ, da sem še premlad in neizkušen niso nič zalegli. »Vsi ti bomo pomagali«, so zatrjevali. In tako se je začelo. Vodstvo sej, obvezno vsak petek masovni sestanek, agitacije za to akcijo) udarniško delo in še in še. Pa kaj bi našteval, saj te stvari,so že splošno znane. Res" pa je, da pri tem-delu nisem bil osamljen. Čutiti je bilo moč in pomoč partije. Tudi drugi funkcionarji, tako sindikalni kot mladinski so svojo vlogo v popolnosti odigrali. Dodati 'pa moram, da so člani kolektiva z velikim razumevanjem sprejemali in opravljali zadane naloge. Katero leto je bilo po vašem prelomno ali kako drugače pomembno za delavski razred? ’ Najpomembnejše’ ža; celotni delavski razred je bilo’'prav-: gotovo leto 1950. Pod geslom »TOVARNE DELAVCEM«, s'o bili Izvoljeni'prvi delavski-sveti; : V steklarni je bil prvi izvoljen že v januárju; ki pa je imel le posvetovalni Značaj; Bil je pravzaprav predhodnik delavskemu svetu, izvoljenemu v avgustu istega leta, la je! že konec meseca' prevzel tovarno v uprav: ljanje; S tem pa. sc je 'pravzaprav pričelo tudi novo‘ obdobje sindikalnega' dela. Prej mezdno mislečega' delavca je,bjlo,tréba spremeniti v samoupravljalca. ’ ’ To pa' M'bilo ’mogoče čez'noč, niti brez težav. Poglobiti so je bilo treba v reševanje raznih gospo-,darskih_težav in jih tudi reševati. Vsi 'takšni problemi' ,sb se’obravr navali na sejah sindikalnih pb- ’ družbic ter redno obveščalo ves kolektiv. Seje sb se vršile nepreklicno vsak; četrtek, in lahko samo rečem, da nesklepčnosti nismo poznali., Delo se je še naprej nadaljevalo s ciljem za čim .boljšo proizvodnjo. Eahemarjalelseinlso/tudi druge stvari kot na, primer, preskrba, tarifna ' vprašanja in drugo,. za kar š.o bili zadolženi posamezni odbor; ; niki. Na sindikatu so se izdajale tudi »objave« za potovanje na dopust s 75-odštotnim popustom, ki so veljale samo s predložitvijo sin-, dikalne legitimacije z najmanj 11-mesečnim delovnim stažem. Zato so se morale redno Vsak) mesec lepiti-markicei-v; legitimacije. Vsak novo sprejeti v delovno razmerje je tudi na sindikatu podpisali pristopno izjavo, na podlagi katere, je bil sprejet: v- članstvo sindikata.-' Ponibmtono ¡za'kolektiv inče lah> ko feko 'tečem; zrelostni 'izpit,' jfe bil prvi'1 tarifni ■ pravilnik.bNl. šlo brez težavvkakor tudf ne pri izdelavi kašnješih. Naj rti povem' še; da smo-Vodili" evidenco udarnikov in Organizirali ’ njih proglasitev. Naj -povem še to,’česar mlajši člani kolektiva verjetno’ rre vedo. V steklarni imajo v tajni’ lasti’ predhodno 'sindikalno zastavo, > katero smo prejeli od Zvezd sindikatov Jugoslavije — Centralni odbor, za kemijsko industrije, kot priznanje in nagrado za vestno in dobro ' opravljanje proizvodnih nalog. Ta pa je samo dokaz, da'je bil kolektiv strokbvno in politično sposoben voditi'najtežje naloge pri obnovi svb je domOvine. 1 Zdaj, ko ste nam povedali v kakšni obliki je potekalo delo sindikata v prvih. letih samoupravljanja, pa nam prosim še povejte kako, oziroma v kateri smeri so bili uprti osnovni napori sindikata pred vojno. Ja. Prvo organizacijo je zaslediti v steklarni že-leta 1906. Ta se je med ostalimi borila zlasti za 8-urni delovni dan. V ietu 1909 ji je uspelo, da je takratni lastnik tovarne znižal delovni dan z 12 na 10 ur. Vendar borba za 8-urni delavnik se je še nadaljevala. Organizacija je uspela izboriti 8-urni.delavni dan šele v letu 1913. Povsem, na dlani je, da to ni bil končni cilj organizacije. Pokojnin in drugih ugodnosti, katere , uživarno danes, niso poznald, ,zato’ je ra; zumljivo, da Se je borba med det iavci’ in kapitalistom v naslednjih letih 'odvijala predvsem v tej sme; ri. Znali so ceniti vsako pridobitev, ' saj so ri jo -morali- izboriti z nenehnimi borbami in štrajki. To je na- kratko povedano -glavno, zd kar - so: se. sindikati j borili v predvojni Jugoslaviji. ' Utrjujmo ■ samoupravo ’ v združenem delu, kjer ustvarjajmo, in y krajevni skupnosti, kjer živimo, a Danés je seveda precej drugače, Zaniina me, kako gledate na delà sindikata danes, ko niste več tako aktivni kot pred leti 7 .Marsikaj še ‘je z leti spremenilo; tpdá vloga sindikalhé .organizacije se ne bi smela, ker cilji ’ (produktivnost) so ostali isti. ! Ali so 'ti ci; •Iji y celoti doseženi; ne bi mogel trditi. Da pa j organizacij a,-; v, katedri se zgodi, da so seje nesklepčne, da celo občni, zbori, potem pome? ni, da tu ni-vse v redu. Ne morem objektivno ocenjevati delo .sindikata, ker že nekaj : let v njem lie, ¡sodelujemo' aktivno. Vendar menim, da imajo današnji funkcionar ji . precej: Težav, katerih pa brez podpore članstva ne morejo •uspešno, reševati. . Nova .Ustava, Zakon o združenem delu in še kaj, prinašajo . toliko novega, da je vsem, le'težko sledili. Menim pa, da če delavec.do! potankosti po-žna ’ svoje ' pravice, - bi ravno .ta ro moral poznati svoje dolžnosti. Vidim pa, da tudi druge organizacije niso .dosti na. boljšem. Vaš odgovor- mi sam od sebe vsiljuje naslednje vprašanje; kako ocenjujete svoje delovno mesto in pa vloga sindikata katero ima pri tem? Težko jfe ocenjevati'sv'bje delovno mesto, na katerem delam že od 19611 dalje, posebno' težko pa še| če delam prav in vedno-pravilno; VemFle tof da ima palica 2 koníá. Neki- pregovor pravi: »ne moreš biti pošten,'če nisi Človeški« !: Arh-pak to se mi včasih še kako maščuje.; Že prej sem odgovoril, -da smrnlineli pri sindikatu komisijt> za tarifna vprašanja. Ta rti obravnavala. samo osebne dohodke, temveč tudi norme; katere je potrjevala. Kasneje je norme na predlog'službe (normirca) potrjeval UO delavskega sveta. Od leta 1962 .dalje pa je bilo vse prepuščeno normircu. V letu’1964 jë-bila od strani delavskega sveta sicer imenovana 'komisi jia! za norme, ki pn se' je’sestala'samo dvakrat. Je pač tako, da pri takšnem delu padajo (komisijè) padajo razno razni-očitki in posamezne krepke, se tudi na komisijo nisem mogel več obračati in si pomagati., To pa je že,skoraj tudi- odgpvOr na vprašanje’ kakšno vlogo (odnos) ima sindikat'pri. mojem delu. če človek gleda takole s strani, laično; dobi občutek, da le ni vse urejeno tako, kot je želeti. Vprašanje produktivnosti si vsak tolmači po svoje. Iz dejavnosti šolskih športnih društev Na obeh šolah v naši občini delujeta v okviru prostovoljnih dejavnosti tudi šolska športna društva: ŠŠD Mladost na osnovni šoli v Hrastniku in ,Š$D Boris Pust na Dolu. Društva upravljajo učenci sami, pod vodstvom svojih mentorjev — učiteljev telesne vzgoje. Poseben poudarek je na samoupravni : organiziranosti društva, kar je zelo pomembno, saj ŠŠD na ta način pripravlja in Vzgaja bodoče J funkcionarje v "društvih in klubih, sodnike, zapisnikarje, bodoče vaditelje in trenerje. V obeh društvih redno delujejo naslednje sekcije: gimnastika ^ — moški, ženske, košarka — moški; ženske, rokomet: moški, ženske, splošna telesna vzgoja za učence na nižji stopnji, mladi planinci, na Dolu pa tudi strelci in taborniki. V sekcije so vključeni, v glavnem pionirji, ki jim predmet-; nik telesne vzgoje ne zadošča za zadovoljevanje njihovih gibalnih potreb, tki jih dejavnost v določeni špbrtni panogi veseli in tisti, ki žele tekmovati ter dosegati neke športne rezultate. Tekmovanja se odvijajo v obliki medrazrednih. tekmovanj, šol-: sikih prvenstev in občinskih prvenstev v vseh panogah, ki jih razpisuje šolski center ŠŠD. Nadaljnja stopnja tekmovanj šo področna in republiška prvenstva. Na teh prvenstvih ni. več zastopano posamezno/ ŠŠD; ampak se na nivoju občine sestavi občinska; reprezentanca, ki sode: (Nadaljevanje.s 7. strani) . Res ; je. Marsikaj bo treba še urediti. Precej sprememb zahteva na tem področju zakon o združenem delu. Mhénjá pa sem, da brez strokovne analize ne bo šlo. ■ Vendar, pa ja treba že danes le dodati nekaj predvsem v odgovor, tistim, ki menijo, da-, produktivnost še ni na željenem nivoju. Steklarski poklic je težak. Vse manj imamo kadra. Število brigad se zmanjšuje, prav tako tudi za-. sedba (3—2, 2—1). Živo delo je že v precejšnji meri; dodobra izkori/ ščeno. Seveda to še ne pomeni, da je tako povsod in pri vseh artiklih. Treba je vsekakor vedeti, da na produktivnost posamezno brigade vpliva izredno veliko število raznih faktorjev, ki. pa tudi niso. vedno, objektivni /ali nasprotno subjektivni. Zdi pa se mi pomembno predvsem nekaj, da imamo premalo zavesti (posamezniki) in da vedno tudi nismo najbolj pošteni in odgovorni do svojega dela in sodelavcev. Kar precej časa sva že porabila. Zato morda za konec le še vaše želje za prihodnost? Želje za /prihodnost? Kakšne naj bi imel? Prevelikih menda nimam. Je že več kot 40 let, odkar sem naredil 'prvi šiht v tej tovarni in kot vidiš sem ji tako, kot mnogi drugi ostal zvest do danes. Pustil sem v njej mladost, moč in zdravje. Lahko rečem da smo še mladi za- luje v višjih tekmovanjih po izločilnem sistemu. Ravno v času od aprila do konca šolskega leta se tekmovalna dejavnost ŠŠD stopnjuje in doseže svoj višek v mesecu maju, ko se odvijajoj področna in republiška prvenstva. Tako bodo v mesecu maju naslednja prvenstva: v rokometu, odbojki, atletiki, gimnastiki, plavanju, nogometu in streljanju, dočim šo bila že izvedena prvenstva v košarki, namiznem tenisu in smučanju; košarkarji sO bili na področnem prvenstvu -Zasavja v obeh konkurencah tretji in. se v ¡nadaljnje tekmovanje niso uvrstili. V namiznem tenisu so dosegli največje uspehe, saj so, dosegli 3. -mesto v SR Sloveniji v konkurenci pionirk, pa tudi med posameznicami se je ena od pionirk uvrstila na 5. do 8. mesto. Tudi v smučanju so si člani ŠŠD priborili mesto v področni reprezentanci, enakih in podobnih rezultatov pa še nadejajo tudi v drugih športnih panogah. / Seveda pa člani ŠŠD sodelujejo tudi na drugih tekmovanjih in prireditvah {Ob žici okupirane Ljubljane, nočni/ tek v. Radečah, TRIM akcijah), sodelovali pa bodo tudi pri sprejomu zvezne štafete in ob /proslavi ob ¡dnevu mladosti v Hrastniku in -na drugih podobnihprireditvah. Z novirh šolskim letom 1977/78 pa še ŠŠD že pripravljata na delo po novih smernicah telesne kulture, v SR Sloveniji. Tako. pri-pravljajo svoj tako imenovani tegovall pa-spve¡ da se je iz . zastarele tovarne napravila boljša. Tako' so delale že geileracijé/pred nami. Z istim/ ciljem za boljši jutrj. Verjetno bo tako kdaj pa kdaj še treba. Ampak kaj/hočemo takšno je življenje. Danes ko smo v težavnem ¿položaju upam, ' da v zaupanju v lastne moči, z boljšim delom, delovno disciplino-in med-sebojmmi odnosi, ustvarimo - ponovno boljše rezultate,/ -tako, da nam ne bo treba črnogledo gledati y prihodnost. Vidiš’to so le-skromne želj e^ Mogoče: se-y, tem razgovoru nisem vsega dotaknij, mogoče sem ti kaj -napačnega: povedal ah pa premalo. ; Veste / Alojz, tudi /sam nisem povsem prepričan, koliko ste - po-. vedali. Mislim pa, da sva V razgovoru sodelavcem vsaj delno obudila vse tisto zaradi česar pravzaprav slavimo 1. maj, imamo sindikate, samoupravljanje jin vse ostale .¡dobrine, katerih mnogi, pa tudi vi- včasih, niso imeli. Toda nas družbeni razvoj še vedno traja, in prav je tako. Sicer pa uvodoma ste dejali/da/greste za 1 riiaj vedno na Jur j a (Gore). Če.kogaše kaj zanima, vas/tudi /letos najde tam, mar ne? . - O to pa, če smo zdržali včasih ob spremstvu žandarjev, bomo pa še danes. Veš, dokler me bodo nesle noge/ né bom imel neupravičenega.-/Sem trdno .prepričan, Hvala za pogovor, pa na svidenje za 1. maja v Gorah. f 'og ovar jal i smo se... A program: množičnost, ki vključuje redno vadbo in rekreacijo za vse učence, še posebno pa za tiste, .ki so telesno ali zdravstveno moteni, ter B program za vse učence, ki bodo na podlagi meritev sposobnosti usmerjeni v tako imenovan program ¡koncepta vrhunskega športa. ¡Seveda pa se morajo najprej organizirati v talcem smislu, da bodo svoj program lahko izpolnjevali, zato imajo v svojih načrtih tesno povezavo z -nekaterimi telesnokul turnimi organizacijami v občini, predvsem “ zato, ker jim primanjkuje vadi tel j-ske- ga kadra, svoj upravni odbor pa žele tudi organizacijsko okrepiti v glavnem s starši, ki jih bodo poskusili/zainteresirati za delo in /pomoč v ŠŠD. . V zvezi s tem pričakujejo pol-no podporo s strani vodstva šole pa tudi s strani_Občinslce izobraževalne in Telesnokul turne skupnosti Hrastnik, k-i sta v ta namen že sklenili ustrezni dogovor o sofinanciranju te — za razvoj telesne kulture v občini — ene najbolj pomembnih dejavnosti. Komisija za šolski šport pri TKS Hrastnik Invalidski šport Tudi v letošnjem letu je Športno društvo Invalid Hrastnik organiziralo športno tekmovanje v čast Svetovnega dneva invalidov. Organizirano je bilo tekmovanje v kegljanju,/Šahu in streljanju. Streljanje: 1. Steklarna Hrastnik 2. Rudnik Hrastnik 3. Invalid Hrastnik 4. Kemična Hrastnik 5. KoP Hrastnik Krogov 672 668 662 436 /386 ¡¡Si MÉ' w*»' ¿j lip M,. 11IHI X v , ¡¡1 m&f % * I ■ ■ ¿m* ’ ■M > 9$*'r Medsebojno srečanje invalidov ¡ V preteklem letu je Športno Šah: Točk društvo Invalid osvajalo hodne pokale. yse pre- 1. DŠI Hrastnik 14 2. Kemična Hrastnik 5 Kegljanje: 3. Steklarna Hrastnik 5 Kegljev Prehodni pokal v kegljanju je 1. Rudnik Hrastnik 608 osvojila Sindikalna ekipa Rudni- 2. Steklarna Hrastnik 507 ka s s608 podrtimi keglj i. V stre- 3. Kemična Hrastnik 448 ljanju sindikalna ekipa Steklarne 4. Invalid Hrastnik. 447 s 672 doseženimi krogi. V šahu 5. SGP Hrastnik 441.' športno društvo Invalid s 14 toč- 6. Sijaj Hrastnik, -428 kami. 7. KOP Hrastnik 427 Vsa tekmovanja so dobro uspe- 8. Jutranjka Hrastnik 317 la. Rigo ZAHVALA - Ob težki izgubi mame MARIJE POTOČNIK se, zahvaljujem vsem sodelavkam v skladišču gotovih izdelkov DSŠS za denarno, pomoč, ki šo jo izkazale ob izgubi mame. Prav tako se zahvaljujem bratu Blažu in svakinji Elici za vso skrb in pomoč, ki sta jo nudila mami ob zadnjih urah njenega življenja; Marija Janžekovič DŠSS 't— skladišče gotovih izdelkov J. P. Varno delo in tehnološki proces Varstvo pri delu je področje posebnega družbenega pomena in predstavlja tudi DO Steklarna Hrastnik zaključno celoto s Sprejetjem samoupravnega sporazuma o varstvu pri delu med temeljnimi organizacijami združenega dela. Vloga predsedstva izvršnega odbora sindikata ter sindikalnih pododborov v naši DO je na ta način opravičila svoje pbšlanstvo, saj so delavci Strokovnih služb pripravili ustrezne samoupravne akte, ki so pogoj za izvajanje varnega in zdravega dela. Aktivnost, ki jo je sindikat vložil v skupne napore pri pripravah, organiziranju in sprejemanju samoupravnih aktov o varstvu pri delu, je vsekakor pozitivna, saj so s Skupnim delom za službo varstva pri delu uspeli pravočasno v zakonsko predpisanih rokih pripraviti in izdelati: — samoupravni sporazum o varstvu pri delu, — pravilnik o varstvu pri delu v TOZD, ifŠ pravilnik o zaščitnih delov-, nih sredstvih, —• pravilnik o alkoholu in narkotičnih sredstvih. Vsebina zadnjega pravilnika je točno precizirala delovne odnose-iz 'naslova prepovedi uživanja alkoholnih pijač med delom v tovarni ter odnos odgovornih oseb do delavcev v proizvodnji, kar daje osnovo za normalno opravljanje delovnih nalog brez nevarnosti za nesreče pri delu.-Skupni cilj tega pravilnika je zmanjšanje nevarnosti nastanka- nesreč pri deiu zaradi vinjenosti na delu ter želja po večji delovni disciplini, ki zrnan j šu j e nevarnosti za nesreče pri delu in zdravstveno obolenje. Tehnična, opremljenost proizvodnih obratnov v določeni meri odgovarja predpisanim tehničnim normativom, vendar zdravstveni pogoji dela hišo povsod zadovoljivi in obstaja še za naprej potreba po sanacijskih ukrepih, ki bodo z modernizacijo posameznih faz dela ali celih področij panog tehnološkega procesa privedli do boljše delovne varnosti in končnega zmanjšanja telesnega naprezanja na nekaterih delovnih mestih v tovarni. Glede na to, da so. vsi ti 'ukrepi vezani s pogbjem financiranja v TOZD je bil izdelan posebej sanacijski program službe varstva pri delu za ureditev zdravju škodljivih ali nevarnih delovnih, mest, V tem programu so jasno opredeljene naloge in zahteve po sanacijskih ukrepih v prihodnjem obdobju. Da je posnetek pogojev dela, realnejši, je služba varstva pri delu sporazumno s pooblaščenimi osebami za varstvo pri delu po posameznih TOZD ter s sindikatom uspela v minulem letu izvesti kompletne miktoklimatske meritve za DO Steklarna Hrastnik, s čimer so doseženi realnejši pogledi na tem področju, ko se o-bravnavajo ekološki pogoji dela kot osnovna naloga' za zboljšanje človekove sredine. Na osnovi rezultatov meritev tudi v .bodoče ostanejo odprta vprašanja, kako izboljšati delovne, predvsem pa ekološke pogoje dela y pripravi surovin — zmesarna, dalje gre za hlajenje in izolacijo ter omejitev prašen ja talilnih objektov, za skladiščne prostore gotovih - izdelkov z nakladalnimi rampami, notranji transport ter končno za ureditev oljnih odplak in kislinskih odlivov v tehnološkem procesu satini-ranja steklenih izdelkov. Poleg navedenega so meritve pokazale nekatere presežke za temperaturne razmere, nenormalno stopnjo ropota v avtomatski proizvodnji stekla ter določena odstopanja temperaturnih razlik glede na letni čas. V DO Steklarna Hrastnik se izvajajo tudi redni periodični zdravniški pregledi za predpisane kategorije delavcev, prek dispanzerja Medicine dela v Hrastniku. Na teh pregledih je bilo -v letu 1976 pregledanih okrog 300 steklarjev iz TOZD I (moški, ženske) ter 400 žensk, ki delà j o v nočnih izmenah. Poleg tega so pregledi zajeli tudi dolčeno število delavcev iz remontnih delavnic -zaradi pogoja višinskega dela, delavke, ki delajo v steklo-slikarnici, zaradi zdravju škodljive atmosfere, delavce iz mesarne in zidarske skupine, šoferje, žerjaviste itd. Vseh zdravniško pregledanih delavcev je bilo v letu 1976 in do 1. 3. 1977 okrog 850, kar predstavlja polovico delovnega kolektiva. Ker so periodični zdravniški pregledi klasificiranj ter časovno o-. mej eni, zato različne kategorije delavcev prihajajo na vrsto po ustreznem razporedu, kot ga . določajo predpisi v Ur. listu SRS št. 33/71. Vendar je treba pripomniti, da-je vsako tretje leto, med katerimi je bilo tudi leto 1976, tisto obdobje ali termin, ki je. najbolj obremenjen po potrebi števila pregledanih delavcev, ker' vsako tretje leto pridejo na pregled vse dèlavke na nočnih izmenah in steklarji v TOZD I. Za izobraževanje članov kolektiva je bilo v minulem letu organizirano testiranje iž področja varstva pri delu, kot ga zakon zahteva in določa za proizvodne, vodstvene in vodilne delavce v naši delovni organizaciji. Testiranje je opravilo 1388 proizvodnih delàvcév na delovnih mestih s povečano nevarnostjo dela, med tem ko je 95 vodstvenih in vodilnih oseb z direktorjem DO na čelu šlo skozi' pripravljalne poldnevne seminarje in nato bilo uspešno, testiranih. > V zvezi z.rednimi..in izrednimi letnimi pregledi v DO Steklarne Hrastnik so določeni inšpekcijski organi iz Republike ter medobčinskih služb opravili strokovne preglede po tehnični, pravni, medicinski, sanitarni delovni inšpekciji itd.. Na opravljene službene preglede in nadzore! navedenih organov pa ni 'bilo bistvenih pri-, pomb, razen posameznih primerov, ki pa So že tako predmet sanacijskega programa delovne or-' ganizaci j e. Posebnost preds.tav-ljajo odločbe Republiške inšpekcije tlačnih posod, elektro energetske inšpekcije, Vodnega gospodarstva ter Republiške inšpekcije za.,delo. Odločba zadnje je za delovno , organizacijo bistvenega pomena, ; saj predstavlja oceno delovnega stanja in tehnološke o-prèmljenosti v tovarni. Iz navedenega je mogoče zaključit^ da je organizacija varst- Va pri delu v naši tovarni v okviru samoupravnih aktbv, tehničnih in zakonskih normativov, posamezne točke inšpekcijskih odločb pa so predmet sanacije in se bodo reševale v predpisanih rokih ureditve, tako kot jih predpisi zahtevajo. Pri pregledu nesreč pri delu v tovarni ter na poti na delo in z dela je bilo ugotovljeno, da so-te v rahlem upadanju, kar pogojujejo različni faktorji od uvajanja mehanizacije v tehnologijo, izobraževanja delavcev, sprejemanja in tolmačenja Samoupravnih aktov za različna področja dela, boljših prometnih zvez, ki jih delavci uporabljajo na poti na delo in z dela itd. Za ilustracijo navajamo pregled stanja primerov registriranih nezgod, ki so nastale, kot posledica mehanskih, kemičnih ali drugih vzrokov in zaradi katerih je nastopila nezmožnost za delo za določen čas, vendar niti ena registrirana nezgoda ni imela za posledico določitev invalidske kategorije ali poklicne rehabilitacije delavcev. Kljub temu pa je prisoten stalen porast števila invalidov, vendar se po strokovni analizi ugotavljajo vzroki invalidnosti ter zmanjšanje sposobnosti za delo na posledicah, ki nastajajo v najrazličnejših bolezenskih stanjih posameznikov ter končno ne manjka primerov posledic nesreč izven dela tovarne. Samo en primer v letu 1976 pa je: beležil nastop invalidske kategorije kot posledice poklicnega obolenja (lažje Oblike—alergija), ki se po invalidsko pokojninskem zavarovanju enači s posledico nesreče pri delu. Leto Registr. štev. nesreč na delu Od tega na poti na delo in z dela Pogostost (register) Resnost; (register) Število izgubljenih delovnih dni 1970 ' 265 31 14,60 % 10,53 2759 1971 276 ; '27. 15,54% . 10,58 2920 1972. 224 29 12,44% 11,72 2625 1973 236 23. 13 % $ 12 2832 1974 256 21 14,4 % : 7 1792 1975 224 19- 13,19 % 9 2016 1976 190 16 11,3 °/o 8 1520 Posebno poglavje -problematike sindikalnega dela, službe varstva pri delu in organizatorjev proizvodnje v tovarni pa predstavlja vprašanje nočnega dela žena; Namreč , nesporna je ugotovitev, da je sedanja potreba zaposlovanja ženske delovne Sile na izmenskem delu (tudi nočno delo) nujna, saj število teh dosega eno četrtino vseh zaposlenih članov kolektiva ih predstavlja kompleksno nalogo Efi reševanju tovrstne problematike. Torej ;tudi pogoji in posledice iz naslova nočnega dela delavcev so v- končni meri odraz zdravstvenega stanja, , zato bo tudi v bodoče ostala naloga službe varstva pri'delu, da skupno s sindikalnimi delavci in organizatorji proizvodnje po fazah saniramo tovrstno problematiko v okviru sprejemljivih družbenih normativov za Varno in zdravo delo. Surina inž. Ivan jiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiMuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiim 1 V ČAST 40 -LETNICE PRIHODA jj I NA ČELO KPJ IN 85 - LETNICI j [ ROJSTVA TOV. UTA { Delegati krajevne konference SZDL — Hrastnik spodnji | | del so z močnim ploskanjem pozdravili stališče predsedstva =. | IO OK SZDL, katerega je predlagal Alojz: Janežič, da se § | podpre predlog o tretji dodelitvi Reda narodnega heroja § | tovarišu Titu Ob proslavljanju 40. obletnice njegovega pri- § hoda na krmilo KPJ in njegovega 85. rojstnega: dne. v | ' »Za boj proti razrednemu sovražniku, za boj proti Oku- ¡5 i patorjem, njihovim pomočnikom, to je domačimi izdajalpi, I § za razvoj najbolj humanih samoupravnih odnosov, za ne- s | uvrščeno politiko, za skupno Titovo delo ;se pridružujemo = | predlogu Zvezne konference SZDL Jugoslavije, da se tova- = | rišu Titu v njegovo dvojno čast praznovanja v tem jubilej- . 5 | nem letu podeli tretjič Red narodnega heroja. | To pismo je bilo poslano občinski konferenci SZDL 5 = Hrastnik. § Hrastnik, 29. 3. 1977 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PLANINCI SO ZBOROVALI V nabito polni dvorani na Dolu so se: zbrali planinci iz Dola in Steklarne, da bi pregledali svoje uspehe in težave v zadnji- mandatni dobi. Letošnji zbor je bil, tudi'jubilejni. Saj se je- društvo rodilo pred 25- leti prav na iniciativo1 steklarjev In Dolancev, ki so delali v steklarni — je poudaril •v Svoji'Uvodni--besedi tovariš inž. Tušar, ki predseduje našemu planinskemu društvu. Uspehi v zadnji mandatni dobi so bili izredni na vseh poljih društvene dejavnosti -jr posebno dobro pa delujejo odseki, za delo z mladimi, izletniške in pohodne skupine ter gospodarski odsek. | Občni zbor pa je moral žal u-gotoviti, kljub temu, da je število članov diuštva naraslo na 1200, da pa je upadlo, število članov med člani kolektiva naše steklarne. Kaj je temu krivo? Ali So naši planinci aktivisti, ki so zamenjali starejše: Ota Žlindra, Ludvika Racingerja, Vilija Vračuna, Franca Žibreta, Šumeja, Viktorja Rački ja -in še nekatere, neaktivni? Le težko bi verjeli, da člani kolektiva Steklarne ne poznajo več vrednot planinske aktivnosti in ne. nazadnje je tudi res, da je prav naš kolektiv dolgo nosil celotno breme društva in prelepega doma v Gorah- Sedanji društveni upravni odbor namreč zelo zanima, kaj se je zgodilo, in Upamo, da bo ta članek sprožil sile, ki so planinstvu naklonjene, kot so bile pred leti, zato pričakujemo, da se bo našel kdo ali pa Skupina članov našega kolektiva, ki bo ha vse to odgovoril'. V informacijo navajamo: tudi program našega dela, ki ga je sprejel občni zbor z željo, da bi ga čimveč članov kolektiva steklarne tudi koristilo. PROGRAM DELA PLANINSKEGA DRUŠTVA DOL ZA LETO 1977 JANUAR — Izdelati 1. številko informatorja »Naš planinec«. — Organizirati pohodno akcijo za 25 let društva 25-krat v gore. — Mladincem in pionirjem, katerim manjkajo; v dnevniku žigi postojank zahodnega dela Zasavske transverzale; omogočiti, da jo bodo zaključili do občnega zbora. — Prikazovanje planinskih filmov iz arhiva društva za člane in ostale. Alpinistični krožek bo pokazal diapozitive iz njihovih plezalnih tur in Izobraževanje za člane in ostale. FEBRUAR .— Izdati drugo številko,. »Naš planinec«. - — Izvršiti občni zbor društva, ki je v tem letu jubilejni. — Delegacije članov se udeležijo občnih zborov zasavskih planinskih društev. — Organizirati smučarski tečaj za pionirje planince pri domu v Gorah. — Pionirjem planincem na šoli Dol prikazati filme z razlago o društvenih akcijah in izletih. — Skupine članov in mladincev se udeležijo tradicionalnega zimskega pohoda na Stol. — Ureditev društvenega arhiva kot predpriprava za izdajo jubilejnega zbornika ob 25. obletnici društva. MAREC Izdati 3. številko »Naš planinec«, ki mora vsebovati sklepe in program dela za leto 1977. —■ Pri domu v Gorah dokončati skalnjak in dopolniti smerokaz. —; Obnoviti markacije in kažipote na vseh poteh, ki jih oskrbuje PD Dol, s poudarkom na poti iz novega vodiča. — Z' avtobusom organizirati izlet v Kumrovec za člane, mladince in pionirje, kjer je začetek Zasavske transverzale,. —j Štirje mlajši člani se udeležijo tečaja GS na Lisci. — Organizirati planinsko šolo za pionirje in. mladince. —: Izlet z avtobusom ha ogled smuških poletov v Planico. ; — Izvršiti očiščevalno akcijo okrog planinskega doma v Gorah. APRlL — Nadaljuj e. se * izda j a informatorja .»Naš planinec« po potrebi. — Skupina članov prehodi prekmursko transverzalo, da bi spoznali okolje naslednje proslave dneva planincev. — Z avtobusom organizirati izlet za člane in tiste, ki.delajo slovensko transverzalo, po primorskih hribih, ■ »domovini IX. korpusa NOB«. — S pionirji in mladinci nadaljevati izlete po zasavskih, hribih. —- Organizirati nadaljevalni tečaj iz orientacije za pionirje in mladince s predavanjem o osnovah ŠLO. MAJ . Mladinci organizirajo. kresovanje pri domu v Gorah na predvečer praznika dela, — Mladi planinci'se udeležijo in sodelujejp v.programu za praznovanj e Dneva,- mladosti, — Organizirati izlet z avtobusom za člane po avstrijski Koroški — Rož, Podjuna, Žila. Izlet je organiziran s. predavanjem in pesmijo naših rojakov onkraj meje. — Nadaljevati s pohodi po zasavski: transverzali. 7— Drugo soboto v maju se mladi planinci množično udeležijo Dneva zasavske planinske mladine. —1 Očiščevalno akcijo pri domu opravijo mladinci. JUNIJ —X,' Izdati zbornik ob 25-letnici društva. Nadaljevanje pohodov po1 Zasavski transverzali. — Skupine mladincev in članov opravijo dvodnevni pohod preko Karavank. — Obnova zapuščenih planinskih poti po grebenih do postojanke v Gorah. ■■:r— Priprave za proslavo 25-let-nice društva. — Organizirati mladinsko pionirski tabor v Gorah z zaključno prireditvijo ob jubileju društva. JULIJ — Izvesti proslavo ob 25-letnici društva v Gorah. — Skupina članov in mladincev napravi večdnevni pohod čez Julijce in Triglav. ' «— : Skupina članov in mladincev obišče avstrijske Alpe »po poti prijateljstva« treh dežel. AVGUST —-. Skupina, članov obišče italijanske Dolomite »po poti prija-, teljstva« treh dežel. — Skupina članov in mladincev opravi večdnevni pohod preko Julijskih Alp in Triglava, — Avtobusni izlet za člane na Veliki, Klek. (Grossglockner). Prvomajsko Letošnji 1. maj —- praznik- dela, sovpada k drugim, jubilejnim dogodkom. Obeležje temu prazniku bomo dali na predvečer, ko bodo zagoreli kresovi v vseh krajevnih skupnostih. Ob njih se bo odvijal kulturni program. Z večjo produktivnostjo dela k boljšim poslovnim rezultatom. V krajevni skupnosti Hrastnik — spodnji del bodo mladi skupaj s sindikalno organizacijo TKI in KO SZDL prižgali kresove v. naselju Cesta Hermana Debelaka,. SEPTEMBER fen Skupina 45 članov, mladincev .in pionirjev se. udeleži osrednje. proslave »Dan slovenskih planincev« v Beltincih v Prekmurju. — Organizirati teden planincev v društvu. OKTOBER — Izlet z avtobusom v Polhograjske Dolomite za člane. Organizirati kostanjevo nedeljo s piknikom za članstvo, NOVEMBER — Pionirji in mladinci obiščejo grobove padlih partizanov in grob mladinca Borisa na Kalu ob spremstvu naših borcev. — Predavanje z diapozitivi in filmi iz društvene kronike. — Nadaljevati planinsko šolo. — Pripraviti vlečnico in teren na smučišču v Gorah. DECEMBER — Izvršiti izlet š. pionirji za akcijo »pionir planinec« v zimskih pogojih. — 'Organizirati predavanje za članstvo iz planinske tematike ; s predavanjem PZS. — Članom društva pripraviti silvestrovanje. SPLOŠNE ZADOLŽITVE — Kot splošni del programa dela bo društvo zasledovalo vse izobraževanle akcije MK pri PZS in njenih tečajev za -pridobitev planinskih vodnikov. — Prek celega leta si bomo prizadevali pridobiti čim več novih naročnikov : »Planinskega vestnika«. — Nadaljevali bomo z društveno filmsko in foto dejavnostjo. — Ustanovili bomo aktiv ZSM v našem društvu. — Ustanovili bomo aktiv ZSM v_našem društvu. —’ Ustanoviil bomo aktiv komunistov v društvu zaradi boljše društveno politične povezave in organizirati znotraj občine. — Udeleževali se bomo vseh množičnih planinskih proslav in taborov. — Naše društvb bo sodelovalo na vseh proslavah ob 40-letnici prihoda tov. Tita na čelo partije. praznovanje Podkraju in Frtiei. Prav gotovo bo praznično razpoloženje;: • kres in ognjemet privabil čim več krajanov z našega področja. Proletarci vseh dežel združite se. Nekajdnevna sprostitev od delovnih obveznosti pa bodo ponovna prilika, da se bomo sprostili v naravi, hribih, pri znancih in prijateljih. * Ugodno: praznovanje tako na predvečer kot v ostalih dneh želimo članom naše delovne skupnosti in njihovim svojcem. Ponos našega društva iiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiinniniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiK ZDRAVNIK VAM SVETUJE Boleëfll© V ¡41*¡Žil Vzroki, pogostost in zdravljenje ' bolečin v križu so precej zaplete» ni. Omejil se bom na tri najvažnejša področja, katerih obolenja privedejo, do značilnega .simptoma — do bolečin v križu. To pa so: obolenja kosti in mišic, obolenja ledvic in .obolenja spolnih organov. Bolečinski . dražljaj" se prenaša po živčni niti, preko hrbtnega mozga v možgane, kjer še potem na nek način...odraža. Človek dobi občutek bolečine. Celotna bolečinska pot do mesta vzburjenja do možanskega skorje je precej zapletena. Ledvice so pomemben organ človeškega organizma in so v bistvu glavni filter ža izločevanje vode in odpadnih produktov presnavljanja v človekovem organizmu. Zato je bolečina.v. tem predelu resno opozorilo; za moteno delovanje ledvic. Bolečine, ki-nastar mejo zaradi obolenju» ledvic, -se najbolj pogosto pojavljajo v križu,, vendar pa se širijo tudi proti trebuhu, v Okolici popka. Že pri prvem pregledu, ob zdravniko-vèm dotiku ali rahlem udarcu bolnik navaja bolečino v predelu ledvic. Bolečine lahko izžarevajo tudi v zunanje spolne organe ali bedra, kar daje sum na ledvične kamne. Če bolnik pri tem opazi še krvavkast urin in če so bolečine v ledvičnem predelu krčevite, je najbolje, da čimprej goišče zdravnika. Ta bo postavil natančno diagnozo ih odločil o nadaljnjem zdravljenju bodisi z zdravili ali z operacijo. Razen pri ledvičnih kamnih bolečine nastajajo tudi pri vnetjd ledvic, ledvičnih kanalov, ledvičnih cist in pri razvojnih nepravilnostih ledvic. Ne smemo pozabiti tudi na ledvične tumore, ki poleg drugih znakov povzročajo tudi bolečine v križu. Postavitev natančne diagnoze,- kadar gré za novotvorbe, pa zahteva od zdravnika dosti več truda in znanja. Pri ledvičnih boleznih je zanimivo to, da razlikujemo dve vrsti bolečih. Pri' prvi obliki je bolečina nenehno prisotna, topa in zamolkla. Nastane zaradi povečanja obolelega organa. Značilnost druge oblike bolečine pa je njena krčevitost,' ki postopoma narašča, ko doseže»; vrh, pa nenadoma preneha. ’In bolečino imenujemo kolika..,Prisotna je pri ledvičnih kamnih ih v primerih motenega odtoka urina. •V drugem primeru se bolečine V križu pojavljajo zaradi obolenj na kosteh ih mišicah. Vzroki teh bolečin so nadvse pestrhin vedno bolj pogosti. Primarne »lumbalgij e so bolj redke, pogostejše so kot odraz refleksne bolečine zaradi obolenja nekega drugega organa. Obolenje .tega »organa povzroča draženje živčnih niti, ki se preko refleksnega loka odražajo kot bp-lečine v mišicahdn koži.hrbta ali križa. Najbolj pogosta obolenja, ki privedejo do te bolečinske simptomatike, so bolezenske spremembe na sami hrbtenični kosti ali medvretenčnih hrustančastih ploščicah. Te elastične ploščice z osrednjim zdrizastim jedrom tvorijo sklepe med posameznimi vretenci hrbtenice. »Pri stiku elastične ploščice . in njene zdrizaste vsebine pride do pritiska na hrbtni mozeg, do draženja živčevja in simptoma lumbalgij e. Tako vrsto bolečine ljudje navadno imenuje- jo mišični revmatizem. Kakor koli že, takega bolnika je treba natančno pregledati tako klinično, rentgensko in laboratorijsko. O-menil bi tudi razna degenerativna obolenja hrbtenice, ki se zelo cesto odražajo z bolečinami v križu. Prav ženske po 40. letu starosti» nagibajo k tovrstnim spremembam' na hrbtenici. j Ne smemo pozabiti, da so bolečine :v križu pogosto posledica hudega napora (ženske fizični delavci). Pri odraslih ženah pa vzrok za bolečine pogosto tič} v vnetju mar. ternice,. jajčnikov in spremembi 'maternične lege. Pri nekaterih boleznih .maternice in jajčnikov;: imamo skoraj vedno prisoten simptom bolečine v križu. Zanimivo je, da je marsikatera žena s" takimi "težavami obiskala celo vrsto zdravnikov, preden je prišla h’ginekologu. Normalna lega maternice je, da gleda proti, sprednji trebušni steni. Če je obrnjena proti križu, ni patološko, vendar povzroča pritisk na živce in žile. Prav zaradi tega pritiska navaja žena bolečine v križu. V primeru hudih bolečin je treba tako maternico dobiti v normalen položaj, bodisi ročno v ambulanti ali po operativni poti. Pogosto tožijo žene o bolečinah v križu po porodu. Zaradi teže ploda lih po porodu lahko pride do oslablje-nja materničnih vezi in pomika maternice v zadnji »položaj. Zapomniti si velja, da zaradi take • lege maternice nastajajo bolečine : nekaj dni »pred menstruacijo in med njo. Kot .sem-že. omenil,-»se tudi »pri vnetju jajepikov in jajcevodov pogosto pojavijo bolečine y križu. Najprej»,nastopijo na sprednji tre-, bušni steni, oziroma v'spodnjem delu trebuha, in se. pogostokrat iširijo, v križ. Bolnica; ima vročino : in je tudi splošno -prizadeta. -Vaginalni pregled je v takih.,prime-rih težaven. Ker daje podobno bolečinsko simptomatiko v trebuhu tudi vnetje slepega črevesa, je potrebno sodelovanje-» 'Vše kirur.-?, ' gom. Zdravljenjieainetjatdn-idolgo-trajno -in,» zahtevno, Rado- »se po-•, navij a in če z zdravljenjem ne ;»gov trud in prizadevanje ,smo mu | do sterilnosti, to je, žena-ne, more postati mati. Tudi če zanosi, obstaja nevarnost, da zaradi zarastlin oplojena ženska spolna celica obstane v,jajcevodu. -Pride do»i-z- venmaternične nosečnosti, ki pravimo tubama nosečnost. Zaradi j tega je potrebno -temu vnetju po-1 svetiti pri zdravljenju vso pozornost,- da -se izognemo—takšnim -. komplikacijam. Miom uterusa, benigna mišična j tvorba, oziroma, bula, pri rasti -proti mali medenici s pritiskom; na živce povzroča močne»bolečine| v križu. Na srečo odkritje mioma navadno, ni težko. Terapija je o-perativna, to pomeni, da se od-, strani maternica ali pa samo bula. Tudi, druge novotvorbe jajčni-kov ali jajcevodov, kot so ciste in» tumorji, povzročajo isto bolečino v križu. Tudi žene v nosečnosti imajo pogosto težave s križem,. Te bolečine so posledica pritiska noseče maternice- -na živčevje na pod- ; roč ju hrbtenice. Po porodu te bolečine običajno minejo, "Zato ne zahtevajo posebnega .zjlravljenja.jj Bolezni črevesja, predvsem tu-mori, so tudi lahko povzročitelji» bolečin v ledvenem predelu, Pri sumu na tako obolenje je potreben kar naj hitrejši in natančne}-, ši ■ pregled, združen s sodobnimi »metodami diagnostike. - - Bolečine v glavi Z glavobolom mislimo vsako zaznavanje bolečine znotraj lobanje. Bolečine zaznavamo z žil in živcev zunanjih j mehkih delov, s spodnjih in stranskih delov trde in mehke možganske opne ter z večjih žil »na možganski-bazi.rPrvr; pogoj za bolečine Vglavi je- vsekakor : zdražitev mikroskopično majhnih »čutil za bolečine., s ,pri-, tiskom, -vlekom, premaknitvijo,. vnetjem ali nezadostnim dovajanjem hraniv. Zelo pogosto je glavobol prvo svarilo» prav različnih obolenj,-Sem sodijo tudi bolezenska dogajanja s spodrivanjem možganov: bule znotraj lobanje, ognojki in krvavitve, vnetja možganskih mren in obnosnih votlin* sončari-» ca 'in zastrupitve,, boleče raztegovanje žil po-kofeinu, nikotinu in zaradi pomanjkanj a. kisika, zmanj-: šanja količine krvnega sladkorja, visok »krvni, pritisk; poapnenj e-žil in .»Zmanjšanje krvnega pritiska, tudi »jetrna obolenja, trajná zapé-ka in pomanjiMjiva dejavnost ščitnice. Po prelomih lobanje in mor žgamskeim pretresu čutijo prizadeti; še leta in leta hude bolečine v glavi. Samostojni bolezni ,.s,ta navadni glavobol ih migrena. Navadni glavobol ni krajevno določen, je top in. utripajoč, pogosto ga posebno .močno občutimo na čelu, sencih in temenu, povečal se. pri» »pritiskanju in sklanjanju. ,Na-. . vadni glavobol ni vezan na dan in uro, nenavadno pogosten je zjutraj, ko se človek zbudi ali kmalu zatem, v nasprotju z migreno se začne počasi, se stopnjuje do največje mere in čez dan spet popušča, prav tako ni ne bljuvanja ne vidnih motenj. Glavobol izzovejo predvsem .. sprememba vremena, pomanjkanje yspánja in uživanje alkohola (maček). 'Pogosteje kakor vse druge pa sp vzrok glavobola duševne napetosti.. Značilno pri tem je včasih odvisnost .glavpr:» bola od zunanjih dogodkov, npr. ponedeljski, počitniški in izpitni glavobol; Pot »od možganov — centra zavestnih doživetij ■— do čutil za bolečino »poteka pri tem po samoupravnem (vegetativnem.. živčevju, domnevajo, da je ožji yzrok v motnjah žilnega, mišičja. Za zdravljenje- je»' - pomembno, -ali gre za» »spreminjajoče ali navadne bolečine v glaVi. Včasih nam kraj»,- kjer zaznavamo bolečine, razodeva kaj več o »naravi teh bolečin. Posebno -hude so pri nevralgijd obraznega živca jn. pri migreni. ¡Zmerom enake .bolečine, trajajoče mesece ali celo leta, govorijo bolj za navadni' -g-lavobofc' Bolečine v glavi od tumor jev-soi-zs razvojem bolezni- čedalje hujše. Za migreno» in heyralgijo trigemi-nusà so značilni napadi bolečine. Trenutne hude bolečine v glavi lahko pomenijo ¡krvavitve znotraj lobanje., Vrtoglavica spremlja glavobol pri tumorjih .na malih možganih, pri migreni in premajhnem krvnem pritisku. Izogibljimo se zdravil zoper"glavobol, •preden :ni zdravnik ugotovil, . ali gre .,za' .navaden glavobol, ali spremljajoče bolečine v glavi. V tem-primeru je treba zdraviti temeljno bolezen. - Iz knjige »Kako deluje« - Bolezni, ki j Oj j e izdala TZS. Referent za zdravstveno vzgojo! Ob takem delu se»tudi zboli JSAGRADBhA križanka ZGODOVINSKI DOGODEK, KI MU PO* SVEČAMO TE DNI VSO POZORNOST. ZGODIL SE JE V NOČI OD 17-NA 18, APRIL 1957 NA ČEBINAH UROŠ KREK NAMERNO OVIRANJE DELA GLAS TROBENTE TOVARNA V CELJU NIKI LAUDA FRAGMENT, SEKCIJA MESTO IN TRDNJAVA V FRANCIJI, 08 REKI MEUSE NOVI SAD PREBIVALK« Z ITAKE SLOVENSKI ARHITEKT IN SLIKAR (BORIS) OLEG VIDOV NOMEN NESCIO GUSTAV IPAVEC rudi, KLARIČ . NA DUŠEK 1 OSAME* LOST KLEMENT JUG PLETENA -JOPICA PRVI AMERIČAN V VESOLJU (ALAN) - SLOVENSKI PARTIZAN* SKI PESNIK, KIJE PADEL grE^j^ JADRANSKO PRISTANIŠČE STRONCIJ ADAM. BOHORIČ KMETIJA NA ČEBINAH, KJER JE BIL L.1937USTAN. KONGRES KPS EVROPSKA OTOCNA DRtAVA 6RŽHA BOGINJA ZMAGE STANE MANCINI EVGEN JURIČ LESKOVAC UDELEŽENEC USTAN.KONGRESA KPS ZNAMKA ANGLEŠKIH MOTORJEV TRETJA POTENCA ŠTEVILA MOSTAR KOSILO AMERIŠKI FIEM5KI KOMIK VASICA NAD TRBOVLJAMI, KRAJUSTAN. KONGRESA KPS -VELIKAN ZEMELJSKA UTRDBA JAPONSKI DRŽAVNIK („JAPONSKI BISMARCK*) MLEČNI IZDELEK VERSKI ODPADNIK LJUDSTVO OB IZVIRU* JEN15EJA GRAM . SOVJETSKI POLITIK, MARŠAL OCVIRK ANTON u TURŠKI MED" NORVEŠKI KNJIŽNI JEZIK LISTNATO DREVO PRIBITEK, NAPLAČI* 10 PRI ME* NJANJU DENARJA PERZIJA sestavil: KARLI DREMEL TEKSTILNA delavka RADIJ OCEPEK ANGELA Medna* rodni DELAVSKI. PRAZNIK očs . RIKO DEBENJAK NAS VODI: TEL J, JO * SIP BROZ PRAPREBI* VALCI, NOVE ZELANDIJE. EGIPT. BOG SONCA IVO , ANDRIC PREDSTOJNIK MOŠKEGA tl VALZ BODICAMI KR.ILO RIMŠKEKO* N JE NICE ŠTUDIJSKA SKUPINICA SAMEC PRI LISICI CVETNI RAZ« MN0Ž.ORGAN AMPER ‘ NEPREHOD* NOjZAPRTO ČREVO vrtinčast VIHAR „ LAVO ČERMELJ STRANKA DBUŠČINE FOSFOR, PIANO RIJEKA VOZNIK RIKŠE ’ VAS POD KRIMOM LUDOLFOVO ŠTEVILO • RALPH EMERSON STARA; DOL« ŽiNiMERA JAPONSKA OPOJNA PIJAČA RELIGIJA, ZAUPANJE REKA POZAB* LJENJA V SPOD NJEMSVETU DRŽAVA V 7 DA SV IS LIC E ZGOD. KRAJ BLIZU • ZADRA t vrv* ' ¡KONOPEC- PISATELJICA PEROCI., EILMSKA IGRALKA (PATRICIA) „BAKTER" MOČNA AL* KOH. PIJAČA LUDWIG ERHARD • VRH ; (GLAVE TVAN VAZOV ‘JANEZ ERŽEN. AVGUST V .' CESAREC OBOKI ’ POLKROŽNE OBLIKE 'SLIKAR MEŠKO. 'NAŠA ZAHODNA SOSEDA PRAZEN PROSTOR NA POSEJA* NLNJJVI. NAJSLABŠA ŠOLSKA -.OCENA’ PRVI PAR* TITANSKI AVIATIK, NA* RODNIHE* ROJ (RUDI ) i Med reševalce s pravilnimi rešitvami Ibomo z žrebom razdelili 7 nagrad: 1. nagrada 50,00 din 2. nagradag, 30,00 din 3. —7. nagrada po 20,00 din. Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo »STEKLARJA«, ‘ STEKLARNA HRASTNIK. 'Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo-v uredništvu do petka, 20. maja. NAGRAJENI REŠEVALCI Za nagradno križanko, objavljeno v STEKLARJU z dne 6. 4. smo prejeli 30 rešitev. Žreb je razdelil nagrade takole: 1. nagrada (50,00 din): Marija Dvornik 2. nagrada (30,00 din); Tomo Uldrijan Invalidsko V mesecu aprilu 1977. leta je bila invalidsko upokojena tovarišica Marija OVNIK, zaposlena v kontroli gotovih izdelkov v DSSS — Steklarne Hrastnik. Zaradi težkih socialnih razmer v družini se je že v rani mladosti morala zaposlili. v Steklarni Hrastnik. Zaradi vestnega dela in 3. do 7, nagrado (po 20,00 din) prejmejo: Karl II Platinovšek, Adolf Barič Julij Smodič, upokojenec Karl I Platinovšek Vilma. Alt. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: kalčinirana soda, ost, R. N., evaporimeter, dar, etanol, Katarina, Ala, mina, eta, tupina, Te, ena, atavizem, Sidney,' Ne, os, risar, Aon, č. V.' kalo, Li, Kranj, Eros, eksarh, Aida, R. A., vabilo, smehljaj, sod, pladenj, žaluzije, E. G., meander, ter, sivka, Volta, Opatija, ekran, ora, iesen, jak, kivi, vran, hrast, ant. (D. K.) upokojena prizadevanja jo že kaj kmalu vidimo na delovnem mestu izpihal-ke, ki ga je opravljala od 23. 1. 1940 do 26. 3. 1947. leta. V svojem življenju je imela naša »MICKA«, kot smo jo vedno klicali, izredne težave zaradi svojega zdravja. Bila je tudi prestavljena na delovno mesto kontro- lorke 7. 5. 1955.' leta. V kontroli je torej delala več kot 21 let, tako da jo lahko vsi poznamo in ocenimo kot vestno in pridno delavko, ki se je pri svojem delu vedno trudila ih to kljub svojemu slabemu zdravju, zaradi česar jo je invalidska komisija priznala za invalida-III. kategorije. Tov. Marija Ovnik je bila rojena 2. 7. 1925. leta; ni še dolgo tega; ko .je srečala »Abrahama«. Vsi njeni sodelavci in sodelavke smo ji za ta jubilej zaželeli še mnogo let zadovoljnega življenja in da bi še dolgo let delala med nami. Vendar jo je bolezen preveč prizadela, da bi lahko zdržala do- redne upokojitve. Tov. Mici, vsi tvoji sodelavci in sodelavke se. ti zahvaljujemo za 'tvoje vestno delo, predvsem pa za tvoje tovariške odnose med sodelavci; ki si -jih vedno uveljavljala in še borila za to. Želim ti, da bi še dolga leta v krogu svojih domačih uživala svojo zasluženo pokojnino. Rigo Naj živi 1. maj. Vsi smo odgovorni za izvedbo stabilizacijskega programa. ZAHVALA Sedaj, ko odhajam v pokoj, se iskreno zahvaljujem prav vsem tovarišem, ki so mi darovali tako lepa darila. Hvala sodelavcem in sodelavkam moje brigade in prav posebna hvala tov. Francu Cepinu za izkazano pozornost ob Slovesu. Ta darila me bodo vedno spominjala na sodelavce.. , ■ , Vsem skupaj želim še mnogo dobrih delovnih iispehoy. Franc Kelner