NOVI TEDNIK Št. 13 - leto XLVI - Celje, 2. IV. '92 Cena 60 tolarjev Direktor in glavni urednik Jože Cerovšek. Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčič. Črnograditelji z blagoslovom Zakaj celjska vlada pristaja na izsiljevanja črnogra- diteljev? Vegas na udaru Celjanov. Protest poslancev in peticija stanovalcev brez odgovora. Stran 6. Lastniki stanovanj v pasti Novopečeni lastniki stanovanj dobivajo račune, da te kap. Tema tedna. Stran 7. Moja karikatura je »človeška« Besedo ima Oto Reisinger, doajen hrvaške karikature. Stran 9. Moč v premirju irzame veliko ljudi ranjenci 5 hrvaških bojišč Razsajajo alkohol b podobe ^ bojišč, ki se prikradejo Ponoči. Stran 16. IZ VSEBINE: sssssssesssssssaBaea Stran 5 Indonezija, raj za podjetje stran 10 Z dlalizo iz bolnišnice Stran 12 Predolimpijske zadrege Stran 14 Potnice za Portorož izbrane stran 25 Avtokotiček: sony, sonata, legacv, škoda 2 z UREDNIKOVE MIZE Žaljivi poslanec Poslanec družbenopolitičnega zbora celjske občinske skupščine in prvak celjske krščanske demokracije, gospod Janez Lampret, že lep del letošnjega leta napada kolektiv Novega tednika in Radia Celje, ga obklada z žaljivkami in ga na vsak način želi »polastniniti« v okrilje občinske skupščine. Zakaj, je najbrž docela jasno. V tej rubriki sem o tem že razmišljal in opozarjal na nujnost .samostojnosti medijev javnega obveščanja. Seveda pa si samostojnost predstavlja vsak po svoje. Lampret in še kdo v celjski občini najbrž kot možnost neposrednega vplivanja na uredniško politiko, kot nadzor nad mediji in kot možnost postavljanja urednikov in novinarjev po lastni, strankar- ski meri. Drugače si pač ni mogoče razlagati stavka v poslanski pobudi gospoda 'Lampreta, češ da je obvešča- nje tednika in radia še vedno enostransko, da luči sveta ne ugledajo stvari, ki bi razkrile marsikatero resnico in za krono vsega ~ popolna kleveta - da je -^nerazumljivo izvajanje pritiska na zaposlene, ki žele javnost objektivno obveščati brez preživele realsocialistične poante'^, pa to uredništvo ne dopušča in še več - izvaja pritisk na zapo- slene. To lahko preberem le kot trditev, da vodstvo hiše novmarjcm ne dopušča odmika od »realsocialistične« linije novinarskega pisanja. Laž, gospod poslanec, in nova dogma. Žal me lahko spomni le na preživete, stalinistične metode, ki sodobnim demokratom, tudi krščanskim, ne morejo služiti v čast. Lampret bi kajpada moral vedeti, da s trditvami, ki niso podprte z nikakršnim primerom ah dokazom, ne le sam izvaja pritisk na medije, ampak tudi kleveta. In kleveta je kaznivo dejanje, četudi prihaja iz nAt uglednega poslanca. In dodatno ~ od kod gospodu Lampretu obraz, da postavlja lažnive trditve - da je občina Celje ustanovite- ljica Novega tednika in Radia Celje in da je ^ tem njena dolžnost »bdeti nad delom organizacije«. Vsaj toliko bi se gospod poslanec lahko potrudil, da bi tako neumestne trditve preveril Ustanoviteljice NT&RC so bite občinske konference SZDL sedmih občin celjskega območja, ki so se pred prvimi demokratičnimi večstrankat^kjmi voli- tvami ustanoviteljstvu odrekle. Toliko v vednost in vedenje gospodu poslancu, ki ga mučijo očitne ambicije, da bi iz nekdaj realsociahstičnega glasila ustvaril realkjščansko lokalno strankarsko glasilo, kajti resnica jo zanj očitno le ena - tista, ki je njemu povšeči in tista, ki je nekritična do vseh, zlasti pa do pozicije, torej do tistih, ki so trenutno na oblasti Všeč mu je, kot je mogoče iz njegove pobude sklepati, le polakirana resnica, takšna torej, kakršna naj bi oblikovala podobo tednika v »svinčenih časih«, En(xstranska in enoumna. Pa ne mislite, gospod poslanec, da je bilo takšnih »i^- nic« preveč'.^ In se ne moremo že enkrat zmeniUj kaj je vloga in naloga medijev javnega obveščanja? Kstj menite o nadzoru javnosii nad delom izvoljenih poslsmeev, ki jim je ljudstvo ~ volila - zaupalo samo mandatin neoblasti v trajen dar? Tudi vašim... Tako. gospod Lampret, pobral sem irikavico, ki .sto jo vrgh, zdaj ste na potezi vi, da dokažete svoje trditve ali pa, če ne pričakujem preveč, se opravičite kolektivu, ki pošteno, strokovno, objektivno in odgovorno opravlja svoje delo. BRANKO STAJ^IEJClC Padec celjskega proračuna Poslanci niso sprejeli amanilmajev niti proračuna - V Celju zdaj zgolj pokrivanje najnujnejših stroškov proračunskim porabnikom Poslanci celjske občinske skupščine v ponedeljek niso sprejeli letošnjega pro- računa, zato bodo od 1. aprila, ko je prenehal veljati zakon o začasnem finan- ciranju, proračunski porabniki v občini upravičeni zgolj do pokrivanja najnuj- nejših stroškov. Poslanci bodo - oboro- ženi s podrobnejšimi podatki - o prora- čunu kmalu spet razpravljali. Na osnovi pripomb poslancev, ki so ob obravnavi proračunskega osnutka naj- češče protestirali zoper nakup računal- nika za potrebe občinskih upravnih or- ganov in sofinanciranje razvoja kabel- sko-razdelilnega sistema v občini, so v celjskem izvršnem svetu pripravili predlog letošnjega proračuna. Z osnut- kom se je skorajda v celoti ujemal, le 15 milijonov tolarjev proračunskega denar- ja naj bi v občini za sofinanciranje CTV namenili le, če bi poslanci po temeljiti obravnavi te problematike z namensko porabo soglašali. Sicer bi v občinski vla- di pripravili rebalans proračuna in denar namenili za druge, najbolj pereče potre- be v občini. Poslanec SDZ-Narodno demokratske stranke Miro Gradič je protestiral zaradi preveč zgoščenega proračunskega pred- loga in zahteval od izvršnega sveta no- tranje strukturiran finančni načrt posa- meznih proračunskih postavk, predlaga- la pa je, da skupščina proračun le začas- no potrdi. Za neomajno vztrajanje izvršnega sve- ta pri proračunskem predlogu sta po be- sedah premiera Mirka Krajnca služila elaborata o nujnosti nakupa računalnika (družbeni računalniški center bo v dveh letih prenehal delovati, zdajšnji mesečni vzdrževalni stroški za obstoječ dotrajan računalnik pa znašajo kar 15 tisoč DEM) in potrebnosti kabelsko-razdelilnega si- stema. Na prihodnjem skupščinskem za- sedanju bodo lahko poslanci oba elabo- rata tudi proučili. Sicer pa so poslanci na obstoječ pred- log proračuna vložili kar nekaj amand- majev. Obe proračunski postavki naj bi nadomestili s financiranjem izgradnje vodovoda Stranice - Celje, ki bi skup^; z dokončanjem industrijskega povezdj valnega cevovoda mestu zagotovil z|| dostne količine neoporečne pitne vode sanacijo razmer v bolnišnici po poplavj Premier Mirko Krajnc meni, da padec občinskega proračuna na ponedeljkoven skupščinskem zasedanju ne pomeni tudi nezaupnice občinski vladi. Poslanci bi svojemu iz\TŠnemu svetu sicer morali bolj zaupati (zato je bil predlog proraču. na tako kot lani zgoščeno pripravljen), a če bi imeli enotno mnenje, ki bi v celoti nasprotovalo stališču IS, bi bil izglasrbija nepreklicno vstopila 'obdobje, ki ga finančni stro- kovnjaki ocenjujejo kot hiper- Iflacija, s tem izrazom pa je lušljen čas, ko se vse začne bžiti z geometrijsko progre- ijo oziroma, ko mesečni po- 5st cen preseže 50 odstotkov. ■ iflacija v marcu pa je znašala Srbiji po neuradnih podat- • % približno 70 odstotkov, 'Sr pomeni, da se je pravza- ('fav vsaka stvar dnevno po- Mžila za 2 odstotka. Podobno ^ bilo v Nemčiji maja meseca ^23, ko je inflacija znašala 57 '^stoikov, zatem pa je sledil 'ien nezadržen vzpon, saj je že !'^tobra istega leta dosegla •^oraj 30 000 odstotkov. De- '^t"ni sistem je bil povsem uni- ^fi, saj je več kot 130 tiskam ^ skoraj 1800 strojih tiskalo ^lar, celo 30 tovarn pa je iz- ^lovalo papir za bankovce. Najboljši barometer za ^^dnost dinarja je seveda sivi ^^'izni. trg, na katerem se vrednost marke dnevno pove- čuje za 5 odstotkov; v torek (31. marca) ste morali zanjo odšteti 330 dinarjev, prodali pa ste jo lahko za 300 dinarjev. Čeprav je uradni tečaj 85 di- narjev pa se je recimo Beoban- ka odločila za odkup deviz po znatno višjih cenah (260 din za marko) in celo napovedala, da bo zanje ponudila več kot čr- noborzijanci. Ta vsakodnevni porast vred- nosti deviz na sivem trgu hkrati napoveduje skorajšnjo (novo) devalvacijo dinarja. Neuradno smo zvedeli, da bo do nje prišlo že konec tega ted- na in da bo tokrat kar stood- stotna (1 DEM - 180 din). To je seveda še vedno veliko nižja vrednost v primerjavi s sivim trgom, zato strokovnjaki na- povedujejo, da bo le-ta blisko- vito reagiral na devalvacijo in da se utegne zgoditi, da bo že koncem aprila ponudil za marko - 600 din. Srbska vlada je zaenkrat ne- močna, ker se po eni strani še vedno šteje za sestavni del okrnjene Jugoslavije in meni, da ne more izdelati samostoj- nega protiinflacijskega pro- grama brez soglasja zveznih organov. Drugi problem pa je v tem, ker nova federacija, ki jo pripravlja skupaj s Črno go- ro, kljub izredno pospešenemu delu ne bo ustavno-pravno za- okrožena (v najboljšem prime- ru) pred koncem maja ali juni- ja meseca, tako da smo priče svojevrstnem tekmovanju med (hiper) inflacijo in nastankom nove države. Do takrat pa se utegne zgoditi, da bodo ljudje odhajali v nakup s košarami denarja, kupljeno pa bodo lah- ko prinesli domov v žepu, kot je bilo leta 1923 v Nemčiji. P. S.: Četniški vojvoda Šešelj se je javno zahvalil Miloševiču za komplimente, toda to verjetno nima nobene zveze s hiperin- flacijo in Hitlerjem... ŠTEFAN NOVAK SVET MED TEDNtS^M Piše: ERIKA REPOVŽ Albanija ob vstopu v demokracijo Po približno enem letu, ki je minilo od prvih svo- bodnih volitev v Albaniji, se dogodki odvijajo v smeri, ki je bila priča- kovana in kaže, da se zgodovina v tej balkanski eksoti tokrat ne bo pono- vila. Albanija je že pre- stopila mejo, po kateri se je namesto obuditve nek- danjega monolitnega partijskega sistema treba bati predvsem reprize ro- munske anarhije po pad- cu Ceauscescuja. Predvo- lilne analize in rezultatiu volitev zrcalijo politično stvarnost države, pred- vsem pa brezizhoden po- ložaj ostankov vladajoče partijske strukture, ki se je do danes uspela obdr- žati v sedlu kljub več- kratnim neuspelim po- skusom zamenjave oblasti. Okrnjena garnitura »rožnatih socialistov«, ki je zmagala na prejšnjih volitvah, zaradi stalnih nemirov in ostrega dife- renciranja znotraj same Partije dela, v začetku lanskega leta, ni bila več sposobna sestaviti učin- kovite vlade. Albanski predsednik je bil izpo- stavljen močnemu poli- tičnemu pritisku, zato se je moral kljub kompro- misni odločitvi, da pova- bi k sodelovanju člane opozicije, odločiti da raz- pusti parlament in napo- ve nove volitve, ki so bile tokrat le parlamentarne in ne tudi predsedniške. V praksi to pomeni, da bi Ali j a ob vsaj približno uravnoteženem volilnem rezultatu obdržal položaj predsednika republike; njegova zamenjava je možna le v primeru dvo- tretjinske opozicijske ve- čine, ki se, sojdeč po prvih volilnih rezultatih, ne zdi niti najmanj utopična. Poraz socialistov danes ni več vprašljiv, gre le še za to, ali bodo demokrati stali na vrhu sami, ali pa se bodo z republikanci in socialdemokrati povezali v novonastalo demokra- tično koalicijo. Rezultati volitev namreč kažejo, da so socialisti dobili le do- bro četrtino glasov, med- tem ko je opozicijski pa- radni konj, Demokratska stranka, zbrala okrog 65% glasov. Njenega vo- ditelja, danes že skoraj karizmatičnega Salija Berisho, pa je v nekaterih mestnih volilnih okrožjih izbralo preko 90% volil- cev. Nihče ni bil povsem prepričan, kako se bodo stvari iztekle na agrar- nem jugu države, od ko- der je bil doma Enver Hoxha in kjer je kult ko- munizma še vedno zelo močan. Toda izgleda, da je bil letos kratek stik v komunikaciji med me- stom in vasjo odpravljen in bo Albanija dobila tudi novega predsednika. Bleščeča medijska oseb- nost, šestinštiridesetletni priznani kardiolog Sali Berisha, je bil prvi, ki je pred dvema letoma zapu- stil albansko Partijo dela in skupaj z Gramozem Pashko postal sinonim novega postenverovskega obdobja. Enver Hoxha je minule čase svoje ljudstvo ob ne- štetih priložnostih pre- pričeval, da edino alban- ska pot vodi v pravoverni socializem in da je posne- manje katerekoli tuje prakse zgolj revizioni- stično dejanje. Toda celo v takšnem socialističnem originalu so bile spre- membe neizogibne. Ne- mogoče je bilo le predvi- deti, kdaj se bo sprožil plaz in ali bo pod seboj pokopal toliko žrtev kot revoluciji romunskega in kitajskega tipa. Zaenkrat Skenderbegov trg še ni bil tako krvav kot Temi- švar ali Tiananmen. Toda sam poraz preživele poli- tične oblasti in demokra- cija, ki je v postkomuni- stičnih državah pravilo- ma najbolj zlorabljena beseda, sama po sebi še ne pomenita tudi prehoda v učinkovitejši gospodar- ski sistem. Zmagovalci nedeljskih volitev bodo neizogibno morali ugriz- niti v kislo jabolko eko- nomskih reform in pol- stoletnega zaostanka v gospodarskem razvoju, ki deli Albanijo od Evro- pe bolj, kot betonski bun- kerji vzdolž njenih držav- nih meja. Albanija se na- mreč danes sooča z go- spodarskim kolapsom, 1.000% letno inflacijo, vlada pa se je še do ne- davnega pretežno ukvar- jala z vprašanjem, kako zajeziti množični eksodus prebivalcev iz države. Samo v lanskem letu je v tujino emigriralo več kot 50.000 Albancev in večina izmed njih dejan- sko ni imela česa izgubiti. Poprečna plača Albancev je deset do petnajst do- larjev na mesec. Avto in kolo sta še vedno luksus, avta do nedavnega sploh ni bilo mogoče kupiti. Obiski v tujini so bili do- voljeni le redkim izbran- cem. Prav tako težko je priti tudi do blaga v red- kih dutv free shopih, ki si ga lahko privoščijo le še mnogo bolj redki turisti, ki so po naključju zašli v to, še do nedavnega ter- ro incognito. Po zmagovalni evforiji čaka novo vlado obdobje streznitve. Pred njo so ekonomske reforme, libe- ralizacija cen, privatiza- cija, dvig nacionalne va- lute in ustvarjanje pogo- jev za tržno gospodar- stvo. V primeru, da bi ji na teh področjih spodle- telo, so Albanci z volitva- mi eksplozijo socialnih nemirov in splošne anar- hije le preložili na poz- nejši čas. Št. 13-2. april 1992 KOMENTIRAMO Proračunska ligi Ko je nekoč nam še dobro znani Ante Markovič lahko v nedogled povečeval proračun kljub vezavi takratnega dinarja za nemško marko, je vseskozi vladalo nekakšno splošno prepričanje, da le ne bodo prebiti tisti okvirji, ki nekako ohranjajo stabilnost domicdne valute. S časom so zahteve različnih sektorjev naraščale (da o zahtevah jugo- slovanske armade ne govorimo), predvidena višina porabe je bila večkrat prebita, zadolževanje in primarne emisije pa vse pogostejše (tudi vdori v takratni monetarni sistem so dali svoj prispevek). Seveda se zdaj lahko vprašamo o morebitnih povezavah nekdanjega skupnega zveznega proračuna s sedanjim slo- venskim. Po strukturi sodeč sta že sistema različna, kar v veliki meri velja tudi za način zbiranja proračunskih sredstev. Vseeno nekaj skupnega, kar se da opaziti v tež- njah po večjem deležu za oboroževanje m delovanje voj- ske, policije in državnega aparata nasploh. Na stran so odrinjene dejavnosti kot so znanost, kultura, šport, zmanjšana so sredstva za obnovitev in razširitev infra- strukture ipd. Iz tistih 172 milijard tolarjev, kolikor je namenjeno letošnji porabi, bo resda težko nasititi vse lačne proračunske mladiče, ki pa nikakor nočejo postati v večji meri samostojnejši. Pojavljajo se mnenja, da naj v kulturi na primer država vzdržuje samo nacionalno gledališče in opero, preostanek pa naj deluje na tržnih osnovah. Toda v.sakemu predlagatelju podobnih zahtev jc jasno, da bi z uvedbo popolnega samoi^zdrževanja kaj hitro ostali brez baze v zgoraj naštetih sektorjih, povečala bi se centralizacija, skratka, za seboj bi potegnili cel kup negativnih dejavnikov. Naša vlada nikakor noče preko proračuna postali gene- rator inflacije, saj jih imamo že dovolj, zato tiskanje svežega denarja (nepokritega) ne pride vpoštev. Za inter- vencije v gospodarstvu bo tudi zmanjkalo sredstev, kar ima dobro m slabo plat. Lc-to namreč napaja državo, kar naj bi povratno delovalo z ekonomskim efektom, metanje denaija v jamo brez dna. pa tega cilja ne dosega. Do objave komentarja bo proračun verjetno že sprejet, koliko je umesten, pa se bo šele videlo. . FiUMOZSKERL PO ČEM SO DEVIZE? Tečaji deviznih valut na dan 1. 4. 1992 Trdne vezi z gospodarstvom Pogovor s preaseanlkom gospodarske zbornice Velenje Povezovanje z Avstrijci, Ita- lijani, Francozi in Nizozemci, vTsta aktualnih predavanj ter priprava kataloga o gospodar- stvu velenjske in mozirske ob- čine - to je samo nekaj izmed dejavnosti, s katerimi se tre- nutno ukvarjajo v velenjski gospodarski zbornici. Njen predsednik Božo Lednik na kratko komentira tudi trenut- ne gospodarske razmere v obeh občinah: Pred dejansko analizo gre bolj za ugibanja. Po doslej znanih kazalcih ocenjujem, da je za velenjsko in mozirsko go- spodarstvo značilno predvsem zmanjševanje zaposlovanja, precejšnja nelikvidnost in te- Božo Lednik zave zaradi zapiranja jugoslo- vanskih tržišč. V zadnjem času se je vloga območnih in tudi republiške zbornice precej okrepila. Kakšni so konkretni stiki vaše zbornice s podjetji v velenjski in mozirski občini? Vloga zbornice je danes res- nično precej drugačna kot v preteklosti. Na to so po moji oceni vplivale spremenjene gospodarske razmere in novo vodstvo zbornice, ki se je opre- delilo za konkretnejšo dejav- nost in podporo gospodarstvu.' Tu mislim predvsem na pomoč pri iskanju novih tržišč. Dnev- no se pojavljajo številne dele- gacije iz zahoda in vzhoda, predstavniki zbornice sodelu- jejo v vladnih in skupščinskih komisijah in so vključeni v pripravo zakonov. Zbornica intenzivno razvija lasten in- formacijski sistem in je aktiv- na pri ponovnem odpiranju ju- goslovanskega tržišča... S čim se trenutno ukvarjate v velenjski zbornici? Samo ena izmed 13 območ- nih gospodarskih zbornic v Sloveniji in opravljamo vse zbornične naloge. V velenjski zbornici navezujemo direktne stike z avstrijskimi obmejnimi zbornicami, ponovno vzpo- stavljamo stike z združenjem malega gospodarstva v Benet- kah, ki je že pred leti bilo pre- cej razvito. Dobro je sodelova- nje z zbornico na Nizozem- skem. Vzpostavljamo sodelo- vanje z zbornicami v mestih, ki so pobratena z Velenjem. Kot drugo bi omenil posredo- vanje informacij iz slovenske zbornice našim članom. Začeli smo izdajati tudi spričevala o izvoru blaga, verjetno bo prišlo še do drugih pooblastil. Tretje je informacijski sistem, kjer je narjene velik korak z borzo ponudbe in povpraše- vanja. Mi sprejemamo ponud- be naših podjetij, jih posredu- jemo v Ljubljano in preko zbornice potem v tujino. Po drugi strani preko informacij- skega sistema dobivamo infor- macije o povpraševanju tako doma kot v tujini. V velenjski zbornici ste zna- ni po tem, da posvečate veliko pozornosti izobraževanju. To drži, skupaj z delavsko univerzo in izobraževalnimi centri smo pripravili že vrsto predavanj. Letos smo govorili o standardizaciji in pridobiva- nju znaka zaščite v okviru EGS, organizirali smo pred- stavitev World Trade centra, predstavili smo informacijski sistem gospodarske zborni- ce... Ob tem bi omenil še po- moč podjetnikom pri ustanav- ljanju novih podjetij. V kratkem bo izšel katalog velenjskega in mozirskega go- spodarstva. Kdaj? Pričakujemo, da bo izšel v tem tednu in ob tej priložno- sti ga bomo predstavili javno- sti. To bo prva celovita pred- stavitev gospodarstva obeh občin, ki bo zagotovo pripo- mogla k nadaljnjemu odpira- nju našega območja v svet. IRENA BAŠA Foto: EDI MASNEC GOSPODARSKI BAROMETER Nova družba Oko Aprila bo v Celju začela delo- vati nova mešana družba Oko. Ustanavlja jo Holding Merx, v njej pa se bodo ukvarjali pred- vsem s proizvodnjo lahke kon- fekcije. Novo podjetje bo vzelo v najem prostore bivšega Topra, v družbi Oko pa nameravajo za- posliti okoli 60 proizvodnih in 6 režijskih delavcev. Prednost pri zaposlovanju bodo imeli de- lavci Topra, ki so trenutno na čakanju. Direktorica novega po- djetja bo Boža Dakič, doslej za- poslena v Holdingu Merx. Pivovarna spet prodala na Hrvaško Potem, ko je Hrvaška ukinila blokado na prodajo slovenskih izdelkov na svojem tržišču, so v laški Pivovarni minuli teden spet začeli prodajati pivo iirva- škim kupcem. Po oceni direktor- ja Pivovarne Laško Toneta Tumška bodo zaenkrat prodali na Hrvaško dobro tretjino piva, ki so ga običajno prodajali na to tržišče. Precei težav jim ob tem povzroča razmerje med iirva- škim dinarjem in slovenskim to- larjem, vendar kot pravijo v Pi- vovarni, je pomembno to, da se gospodarski stiki ponovno oživ- ljajo. Najboliši vinarji Pretekli teden so strokovnjaki pod vodstvom mag. Antona Vo- dovnika iz Kmetijskega zavoda Maribor ocenjevali vina šmar- sko-virštanjskega okoliša iz leta 1991, rezultate pa so konec ted- na slovesno razglasili na priredi- tvi v Zibiki. Med več kot sto vzorci pretežno belega vina je deset strorkovnjakov najvišje, z oceno 17,51, ocenilo renski ri- zling iz kleti Kmetijske zadruge Šmarje v Imenem. Z oceno višjo od 17, so ocenili sauvignon Jože- ta Čebularja iz Polžanske gorce pri Sladki gori, renski rizling Mirka Pečnika iz Vojskega pri Podsredi in chardonay šmarske zadruge. Blizu te ocene pa se je uvrstil tudi Edo Sovič iz Imen- ske gorce. Podelili so še diplome 42 udeležencem tečaja o vinar- stvu,, ki so ga pred dnevi zaklju- čili v Šmarju. Premalo denarja za razvoj V konjiški občini so v letoš- njem proračunu namemli za raz- voj drobnega gospodarstva dva milijona tolarjev. Po oceni konji- ških zasebnikov bo to premajhen znesek za nadaljni razvoj obrtni- štva in podjetništva v občini. Konjiška vlada ob tem namenja še tri milijone tolarjev za pro- gram javnih del, s čimer naj bi delno rešili problem brezposel- nosti v tej občini. Izguba v velenjskem rudniku Po podatkih iz zaključnega ra- čuna Rudnika lignita Velenje so lansko poslovno leto v tem ko- lektivu zaključili z 136 milijoni tolarjev izgube. Skupaj z nepo- krito izgubo iz prejšnjih let ima- jo Velenjčani že 946 milijonov tolarjev izgube. Tujo! vabijo Od 25. aprila do 3. maja bo v Gorici v Italiji potekal medna- rodni sejem Expomego. Na tem sejmu bodo predstavili izdelke, ki so zanimivi za predstavitev na italijanskem tržišču, ob tem pa bodo potekali tudi številni raz- govori o poslovnem sodelovanji z italijanskimi partnerji. Vse po drobnejše informacije so na vo Ijo pri Območni gospodarsk zbornici Celje. Za tiste, ki jih zanima sodelo vanje z angleškim gospodai stvom, bo zanimiva nasledn ponudba: 20. maja pripravi slovenska gospodarska zbomii poslovno konferenco v prostori londonske trgovinske in indi strijske zbornice. Namen konfi renče bo promocija slovenske] gospodarstva v Veliki Britan ter navezovanje poslo\Tiih st kov. Vse, ki jih zanima sodelov) nje v Londonu, morajo ponudi in katalog blaga, ki ga nameri vajo ponuditi britanskemu trži ču, poslati na slovensko gosp darsko zbornico do 7. aprila. P drobne informacije dobite i Območni gospodarski zborni Celje. Zanimiva ponudba prihaja velenjske območne zbornic Preko gospodarske zbornice K< per, s katero sodelujejo Velen čani, ponuja italijanska gosp darska zbornica iz Pordenol nakup prodajnih in tiladiln pultov ter opreme za superma kete, trgovine, mesnice in hladi niče. Izdelki so narejeni v tova ni Detroit, veljajo za kvaliteti in cenejše od ostalih to vrsta proizvodov. Če bo dovolj zal manja, nameravajo v zbornici organizirati tudi promocijo n ših podjetij v pokrajini FriulJ Pordenone, več o tem pa bosi izvedeli na gospodarski zborni' Velenje. Naši obrbiiki v Miinchnu Pred kratkim je bil v Miincl nu mednarodni sejem obrti. M< trinajstimi podjetniki z našel območja so na tem sejmu pre| stavili svoje izdelke kar tri obrtniki z našega območj V Miincimu so se predstavi Janko Dover iz Slovenskih K< njic, Anton Dirnbeg iz Rogat« ter Justin Sedeljšak z Vra) skega. Turistični načrti Podčetrtka Med glavno sezono je v KS Podčetrtek več turistov kot domačinov, to pa daje možnosti za vsestranski razvoj. Tako so ugotavljali pretekli teden na okrogli mizi, ki jo je pripravil nov krajevni Odbor za turizem in kjer so se pogovarjali o turističnih načrtih, krajevnih naložbah ter o olajšavah za goste, ki se želijo sprehajati po bližnji hrvaški strani. Obuditi nameravajo nekdaj zelo živahno turistično dru- štvo, 33 učencev pripravljajo za turistične vodnike manj- ših skupin, pripravili bodo osnutke grba in zastave bodoče občine Podčetrtek, spet bi radi organizirali recepcijo, oči- stili bodo tudi okolje stavb brez stalnih stanovalcev in odšli na poučen izlet v podoben zahodnoevropski kraj. Zdravilišče Atomske toplice bo vključilo zasebne sobe v svojo celovito ponudbo, sicer pa bodo tudi sami povečali število ležišč še za tristo hotelskih postelj. Opozorili so tudi na težave zaradi jezera v Vonarju, potrebo po bančni poslovalnici ter na slabo stanje gradu Podčetrtek. Veliko nezadovoljstva je zaradi nameravane ukinitve železniške proge Stranje-Imeno, ki zadeva tudi turistični razvoj. Predstavnik šmarske vlade je opozoril, da je turistični razvoj Podčetrtka ena najobetavnejših možnosti občine. Po nastanku državne meje na Sotli so se bali, da bo turizem izgubil polet, zato so zadovoljni z dogovorom med celjsko UNZ ter policijsko upravo Zabok, po katerem lahko gredo gosti s hotelsko kartico in osebnim dokumen- tom na hrvaško stran brez kontrole. BRANE JERANKO PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE PONUDBA: - Podjetje Tejpus d.o.o. Kamnik nudi medipan plošče od 8 dc 38 mm neomejene količine in lesonit plošče 3,2 mm surove rjave barve 90 tisoč m^. Informacije: tel. 061/813-104 Andrej Po- nikvar. - Podjetje Biropro d.o.o. Ljubljana nudi proste kapacitete za enostavnejša dela v montaži v opremljenih prostorih. Informa- cije: tel. 061/193-046 Irena Urh. - Kovinsko podjetje Ea-anj nudi projektiranje, konstruiranje izdelavo in montažo kuhinj za ladje, restavracije, bifeje tei objekte družbene prehrane. Informacije: tel. 068/24-313 Milan Mojca Osolnik. POVPRAŠEVANJE: - Podjetje Interlaro d.o.o. Kozje povprašuje po tehničnil izdelkih železa, vseh vrst barv, elektronike, gradbenega materi- jala vseh vrst, barvnih kovin, stekla, elektromaterijala, osebni koles, motornih vozil vseh vrst, lesa, vseh vrst orodij, itd. Infoi macije: tel. 26-738, 24-159 Vlado Romih. ' Št. 13-2. april 1992 Mieko na Hrvaško Po dogovoru z Mlekarno Arja vas je Kmetijska zadruga Šmarje začela marca s prodajo petine dnevno zbranega mleka zagreb- ški mlekarni Dukat. Gre za koli- čino približno 5 tisoč litrov na dan oziroma 2 milijona litrov na leto in to iz najbližjih slovenskih obmejnih zbiralnic. Tako odku- povanje poslej ne bo več poteka- lo na črno, ko so mlekarji sosed- nje države zbrali dnevno po po- lovico sedanje dnevne količine. Zaradi zamujanjem s plačilom iz Arje vasi, so morali Šmarčani plačevati članom za oddano mle- ko kar neposredno iz zadružne blagajne. V Šmarju so veseli pri- dobitve novega tržišča, kako bo z rednimi plačili iz Zagreba, pa je za napovedi še prezgodaj. 5 Indonezija - raj za podjetje ^eleničan Hubert Golob Je pred kratkim v Indoneziji ustanovil svoje podjetje Velenjčan Hubert Golob, Celjan po ro- ju, je prepotoval že več kot štirideset dežel sveta. Med drugim je bil pred leti jirektor izvoza v Gorenju, zatem pred- stavnik Slovenijalesa v Afriki, danes živi y Džakarti, glavnem mestu Indonezije. Kako vas je pot pravzaprav zanesla y to daljno deželo? Že ves čas delam v zimanji trgovini, po jtroki sem ekonomist, v Indonezijo pa sem pred tremi leti prišel kot predstav- ile gospodarske zbornice. Takrat je bila to še jugoslovanska gospodarska zborni- ca. Bil je razpis, na tem razpisu sem bil izbran in potem se je bilo treba odločiti, fji bilo lahko, dežela je oddaljena dobrih 10 tisoč kilometrov. Vendar je to bil iz- ziv, odšli smo v glavno mesto Džakarto in danes mi ni žal, niti moji družini, ki je odšla z menoj v to daljno deželo. Kakšno je vaše delo v Indoneziji? Moja naloga je bila povezovati gospo- darstvi bivše Jugoslavije in Indonezije. Do lani je vse potekalo normalno, potem pa so ukinili 26 predstavništev zbornice, v glavnem tiste, kjer smo bili zaposleni Slovenci. Spet se je bilo treba odločiti ali se vrnemo domov in začnemo znova tu- kaj v Sloveniji ali pa ostanemo v Džakar- ti in tam poskušam uveljaviti svoja poz- nanstva, svoje izkušnje. S spremembo naše zunanjetrgovinske zakonodaje se je marsikaj spremenilo, zato smo se odloči- li, da ostanemo in da ustanovim svoje podjetje v Džakarti. Podjetje deluje zdaj nekaj mesecev, sam pa poskušam trgova- ti z Evropo, Južno Ameriko in seveda Slovenijo. Slovenci bolj malo poznamo gospodar- sko sodelovanje med Slovenijo in Indo- nezijo, kakšni so sploh ti stiki in kakšne ) možnosti? Glede na to, da že ves čas delam v zu- [nanji trgovini, sem doslej bil v več kot 40 jdržavah sveta, ob tem pa je bila Indone- nja tudi zame prava siva lisa. Nisem si ,m\ predstavljati stvari. Indonezija je 6ila v preteklosti vedno pod neko tujo vladavino, 350 let so bili pod holandsko l^adavino. Ti so že zelo kmalu spoznali Golob: »Možnosti za gospodar- J*to sodelovanje med Indonezijo in Slo- venijo so velike, le izkoristiti jih je ^feba.« Nada Golob: »Na življenje v Indoneziji smo se zlahka navadili, vendar svoje do- movine ne bi zamenjala.« pomen južnega sadja, začimb in drugih njihovih proizvodov za trgovino z deže- lami sveta. Mislim, da se mora tudi slo- vensko gospodarstvo intenzivneje vklju- čevati v to menjavo in to je seveda tudi cilj mojega obiska v Sloveniji. Svoje znance in vse tiste, ki jih to zanima, po- skušam seznaniti s tem, da se da v Indo- neziji direktno kupovati blago, ki ga si- cer kupujejo v Italiji, Avstriji ali po dru- gih sosednjih državah. Kaj indonezijske partnerje zanima v Sloveniji, kaj jim lahko ponudijo slo- venski gospodarstveniki? Nekaj let nazaj Indonezijci niso pozna- li Slovenije, danes pa se to zanimanje zelo povečuje. Slovencem so verjetno bolj poznani tako imenovani azijski tigri Tajska, Singapur, Južna Koreja in Tai- van. Ti so že malce utrujeni, čeprav je njihova letna industrijska rast še vedno 7 odstotna. Za tiste, ki se ukvarjajo z zu- nanjo trgovino, bodo verjetno zanimivi naslednji podatki: Indonezija je doslej redno in pravočasno poravnala svoje ob- veznosti. Ima denar in možnosti, da svojo zunanjetrgovinsko menjavo pravilno in pravočasno uravnava. To povem zato, ker vemo za težave pri plačilih iz Libije ali pa Iraka, kjer je bilo treba čakati na plačila ali pa jih sploh ni bilo. Vsa indu- strija, ki je na območju vzhodne Azije, se počasi seli v Indonezijo iz dveh razlogov. Prvič zato, ker ima Indonezija trenutno najcenejšo delovno silo na svetu in dru- gič ima surovine. Lani je denimo Tajvan preselil v Indonezijo 48 kompletnih to- varn, zaposlili so domačo delovno silo, koristijo domače materiale, tržišče imajo in so praktično nepremagljivi, ker delav- ca plačajo na mesec okoli 50 nemških mark. Enako zdaj selijo svojo proizvod- njo na ta območja Nemci, Italijani, Ja- ponci, Korejci. V Indoneziji je tudi 68 tujih bank. Ta vzpon Indonezije se je začel po letu 1985, njihov razvoj temelji na petletnih planih s področja elektrifi- kacije, industrializacije in tako naprej. Vse to sproti plačujejo, dežela pa je silno zanimiva za poslovne kroge, ker se tu ustvarjajo največji ekstra profiti. Po oce- ni strokovnjakov bo tako vsaj še deset ali petnajst let. Ob tem mora Indonezija let- no na novo zaposliti 2 milijona delavcev, to ni malo in zato so uvedli zelo atraktiv- ne pogoje za tuje investitorje. Tujci so lani v Indoneziji investirali 8 milijard dolarjev, domače investicije so znašale 30 milijard dolarjev. Zato predlagam na- šim podjetnikom, da gredo malce iz pi- sarn, morda tudi vzamejo kovček in pri- dejo do nas, ker so možnosti za gospo- darsko sodelovanje res velike. Hubert Golob, kakšna dežela je prav- zaprav Indonezija? Kot sem dejal, oddaljena je dobrih 10 tisoč kilometrov, ima 180 milijonov pre- bivalcev, samo v glavnem mestu Džakar- ti pa živi 12 milijonov ljudi. Z enega do drugega konca Indonezije je 5 tisoč kilo- metrov, trikrat moraš zamenjati uro, če greš iz enega konca do drugega. In še to je zanimivo - Indonezija je dežela oto- kov, Indonezijci pa nikoli ne rečejo samo moja domovina, temveč moja domovina in voda. To sem slišal prvič v življenju, je pa povsem razumljivo, ker so obkroženi s Tihim in Indijskim oceanom. To pogo- juje tudi bujno vegetacijo. Izredno je bo- gata z morskimi sadeži. Poleg tega je dežela vulkanskega izvora in silno boga- ta z vsemi vrstami rud, imajo plin in nafto. Indonezija je res dežela izobilja, ki pa se počasi osvobaja svoje nerazvitosti. Ima status dežele v razvoju in hiti, da preide čimprej v industrijsko razvito de- želo. Okoli 10 odstotkov ljudi v Indonezi- ji je izredno bogatih, zaslužijo več kot največji poslovneži v Evropi. Za 35 mili- jonov ljudi bi rekel, da imajo več kot 10 lisoč dolarjev zaslužka letno. Koliko Slovencev sploh živi v Indone- ziji? Razlikovati je treba tiste, ki smo prišli iz Slovenije, mi smo štirje, potem sta dve Pot iz Slovenije do Džakarte traja z le- talom 18 ur, čistega poleta je 14 ur, po- vratne karte so po 1800 dolarjev. Potova- ti se da tudi ceneje s češko linijo in sicer za okoli 1100 dolarjev. Za tiste, ki jih zanima uvoz iz Indonezije - cena kontej- nerja je okoli 2 tisoč dolarjev, ladja iz Džakarte do Kopra pa potuje 30 dni. Slovenki, ki sta poročeni z Indonezijce- ma, spoznali so se na študiju v Ljubljani in so se v to deželo vrnili po 20 letih. Potem so tu še naši prijatelji Američani, ki so slovenskega rodu, tam pa je še se- stra Deodata, ki živi v Indoneziji od leta 1951. Skupno nas je 14 Slovencev. Kako pogosto se vračate v Velenje in koliko Indonezijci sploh vedo o Slove- niji? Zanimanje se je v zadnjem času močno povečalo, pred meseci so bila dogajanja pri nas vedno na prvih straneh njihovih časopisov in v prvih minutah radijskega ali pa televizijskega sporeda. Tudi mi Slovenci smo morali na veliko pojasnje- vati stvari in dogajanja pri nas. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da je Indonezija včasih precej poznala Jugoslavijo še iz časov Tita, ki je bil velik prijatelj indo- nezijskega predsednika Sukarna. Po letu 65, ko je v Indoneziji prišlo do spremem- be, so se ti odnosi precej ohladili. Tudi na gospodarskem področju so nas drugi izrinjali,^.ocenjujem pa, da so trenutno zelo dobre možnosti za tesnejše sodelo- vanje med Indonezijo in Slovenijo. Zato se tudi sam zdaj vračam v Slovenijo, da navežem stike in povem, kakšne so sploh možnosti za poslovno sodelovanje. IRENA BAŠA foto: EDI MASNEC REKLI SO Podpredsednik vlade RS dr. Andrej pcvirk o funkcionarjih in podjetni- štvu: Zakon o nezdružljivosti opravlja- nja funkcije s pridobitno dejavnostjo, ga imenujemo tudi konkurenčna ^avzula za politike, je nujno potre- n^n. Že Markovičeva zakonodaja je '^zmeroma ostro določala konkurenč- no klavzulo za gospodarstvo, pa smo ^lovenci dosegli, da ni bila sprejeta, posledica tega so številna by-pass po- lletja, ki so odpeljala veliko kapitala, "^di za politike mora obstojati ne- ^^kšna konkurenčna klavzula. S po- '1'očja, ki ga politik obvlada - vemo, ^ier so najbolje informirani - svojega 'bdenja ne sme prenašati v nek ozek *ginent, ampak čim širše. Ustrezen ^kon je v postopku in upam, da bo sprejet. Če govorimo o občinah in gospodar- stvu, pa menim, da občine ne bi smele imeti preveč profesionalnega kadra. Zato je po moje v občini normalno, da je kakšen funkcionar tudi podjetnik. Z občinskega nivoja po moji oceni ni velikega vpliva na gospodarstvo. Tudi v Italiji so na občinski ravni župani ali pa predsedniki razni podjetniki ali lastniki firm. Seveda pa jih nadzirajo, da gospodarstvu ne speljejo kakšnega denarja. To se ne sme, to je povsem jasno. Ponavljam, da občinski funkci- onarji nimajo velikega vpliva na eko- nomsko politiko. Nekaj povsem druge- ga so občinski finančni skladi in z nji- mi je mogoče marsikaj početi.« BRANE PIANO Slatinčani danes v Izrael Danes bo z letalom Adrie Airways od- potovala v Izrael skupina 70 dijakov srednjih gostinskih šol iz Rogaške Slati- ne in Brežic, v družbi učiteljev in staršev. V »Misiji dobre volje in miru«, s katero po dveh letih vračajo obisk svojim izrael- skim vrstnikom, bo predvidoma tudi slo- venski minister za informiranje Jelko Kacin. Potovanje bodo ves teden sprem- ljali tudi v izraelskem tisku, prav s tem poletom pa slovenska letalska družba po lanski vojni znova vzpostavlja redno le- talsko zvezo s to zanimivo deželo. Zami- sel o misiji se je porodila v sodelovanju med Zdraviliščem Rogaška Slatina, Ter- mami Čatež ter izraelsko turistično agencijo EWTR. Dogovarjajo se že za na- daljnje sodelovanje. Ta mesec pride v Slovenijo delegacija izraelskih novi- narjev, za njimi pa še izraelski turistični poslovneži. Maja bo Slovenija predstav- ljena na turističnih delavnicah v največ- jih izraelskih mestih, navzoča pa je tudi v izraelskem turističnem katalogu. BJ NASONČNI STRANI ALP ODLOČILNI APRILSKI DNEVI - Tedna, ki sta pred nami, bosta v marsičem od- ločilna. Združene države Amerike naj bi 6. aprila, ob 51. obletnici napada na Ju- goslavijo, priznale Slovenijo, Hrvaško in morebiti tudi Bosno in Hercegovino, 8. aprila pa naj bi delegati v skupščini RS odločali o tem, ali imajo dosti Peter- letove dveletne vladavine. Bolje rečeno: ali bo Igor Bav- čar, notranji minister, kot kandidat »zožene sredinske koalicije 4 + 1« (demokrati, socialdemokrati, zeleni, soci- alisti in klub neodvisnih po- slancev) dobil 121 glasov in postal mandatar za sestavo (upajmo uspešnejše) vlade. Prvi poskus, da bi spodne- sli vlado Lojzeta Peterleta, naj spomnimo, se je končal z zmago mag. Marka Voljča (115:106 glasov za Voljča v dvoboju s Peterletom), vse- eno pa je dobil 6 glasov pre- malo (večina vseh glasov od uradnih 240 delegatov), da bi prevzel krmilo vlade v svoje roke. Ni malo tistih, ki stavijo, da bo Lojze Peterle tudi po 8. aprilu in morebiti kasneje (če Bavčar ne bi bil izvoljen, za kar ima malo možnosti, se bo parlament moral odločati posebej še o dr. Janezu Dr- novšku kot samostojnem kandidatu Liberalno-demo- kratske stranke) še zmeraj - predsednik vlade. Zaradi dveh kandidatov, koalicijskega in od LDS, so sile v parlamentu tako raz- drobljene, da bi bil pravi ču- dež, če bi Bavčar dobil za- dostno število glasov, kot drugi ima dr. Drnovšek več možnosti za izvolitev. Tudi zaradi vpliva javnosti, saj vodi proti Bavčarju z 82,6 odstotki (ob desetini neopre- deljenih anketiranih). Od »zožene sredinske ko- alicije« namreč Igor Bavčar lahko pričakuje največ 77 glasov. Tudi če bi ga podprla Ribičičeva Socialdemokrat- ska prenova, še zmeraj ne bi dobil 121 glasov, razen če bi se med sedanjimi oblastniki ali liberalnimi demokrati na- šel kak »izdajalec« in nagnil jeziček na tehtnici na stran policijskega ministra. Tako ima več možnosti za premiera dr. Janez Drnov- šek, ki bo drugi na vrsti, saj ima zagotovljenih 40 glasov svojih članov v parlamentu, poleg tega pa se bodo verjet- no opozicija in demokrati različnih barv vseeno odloči- li zanj, samo da jim ne bo treba več gledati Lojzeta Pe- terleta na čelu vlade. Seveda pa bi bilo najbolje za vse Peterletove nasprotni- ke, da bi se tekmeca še pred glasovanjem v parlamentu sporazumela. Če bi eden od njiju odstopil od kandidatu- re, bi tako drugemu omogo- čil, da bi strnil vrste nove koalicije in opozicije. Za zdaj je kaj takega nemogoče, saj tako Bavčar kot dr. Drnov- šek trmasto vztrajata pri kandidaturi. Toda do 8. apri- la je še več kot 160 ur in vsaka lahko prinese spre- membo. Najbolj pametno potezo je potegnil dr. Jože Pučnik. Umaknil se je iz igre okrog mandatarja in se bo lahko nemoteno posvetil kongresu Socialdemokratske stranke Slovenije, ki bo konec tedna v Mariboru, pa tudi pripra- vam na volitve, na katerih bo SDSS nastopila samostojno, o morebitnih koalicijah pa bo vodstvo razmišljalo kas- neje. DR. JANEZ DRNOVŠEK SPET V IGRI - 33 poslancev, od Jožefa Školča do Franca Jurija, je podpisalo predlog, da bi bil dr. Janez Drnovšek novi mandatar za sestavo slovenske vlade. »Spreje- mam kandidaturo,« je v izja- vi zapisal nekdanji šef Jugo- slavije, rojen 17. maja 1950 v Celju. Liberalni demokrati, ki gredo v kandidaturo sa- mostojno (»Ker smo najmoč- nejša parlamentarna stran- ka,« so pojasnili), so samo prosili dr. Franceta Bučarja, naj ne bi bilo glasovanje o dr. Drnovšku v skupščini na isti dan (8. aprila) kot za Igorja Bavčarja, kandidata sredinske koalicije 4 + 1. ŽABE ZAŠČITENE, KAJ PA REVEŽI? - Delegati v skupščini Republike Slove- nije so na vlado preložili pri- stojnost »za razglašanje ogroženih rastlinskih in ži- valskih vrst za naravno zna- menitost«. Na kratko to po- meni, da bodo rastline ali ži- vali, ki jih določila vlada, zaščitene. Prvi bodo na vrsti žabe, polži in pijavke, ker je nabiralna sezona pred vrati. Kdo bo pa zaščitil reveže med ljudmi, ki se ne morejo preživeti čez mesec? PREOSTER ZRAK - Vse obveznosti (mednarodne in domače) predsednika vlade Lojzeta Peterleta so v pone- deljek odpovedali zaradi bo- lezni. Očitno mu ni dobro del oster gorenjski zrak, ko je igral vlogo pokrovitelja Pla- nice 92. Sploh pa je bilo v Planici letos res »mraz«, saj med političnim in oblastnim vrhom, ki sta si ogledala pri- reditev, ni bilo kakšnih pri- srčnejših stikov. SLABO RAČUNAJO - Slovenski larščanski demo- krati so zelo zaskrbljeni, ker Slovenci in Slovenke nočejo imeti toliko otrok, kot bi jih morali imeti po krščanskem nauku (Množite se!). Janez Lampret iz vodstva SKD se je celo zgrozil, da bo leta 2200 samo še 180.000 Slo- vencev, če bodo sedanji in prihodnji rodovi s tako malo volje delali otroke. Krščan- ski demokrati so našli »en- kratno rešitev«: ori odmeri dohodnine, plačljivi leta 1993, naj bi se štela kot olaj- šava od 1.700 do 1.900 SLT za vzdrževanega otroka na mesec. Pri dohodnini za leto 1991 so krščanski demokrati (in vsi drugi delegati, ki so izglasovali zakon v slovenski skupščini) menili, da je v ta namen dovolj 16.150 SLT na leto (nekaj več kot 1.300 SLT na mesec). Na videz zelo veli- kodušna sprememba, če pa upoštevamo že samo letošnjo inflacijo (blizu 40 odstot- kov), potem vidimo, da je predlog SKD ali demagoški ali pa krščanski demokrati ne znajo računati. SLOVENIJA NA SLA- BEM GLASU - Slovenija žal prihaja na slab glas, to je, da ni do konca stabilizirano ob- močje, na katerega bi se splačalo vlagati, je predsed- nik predsedstva RS Milan Kučan pripovedoval članom Lions kluba (ekskluziven klub v Sloveniji za ljudi, ki želijo skupaj reševati proble- me na tak ah drugačen način prizadetih ljudi, okolja, v ka- terem živijo, in s pospeševa- njem mednarodne izmenjave rnladine prispevati k boljše- mu razumevanju med ljud- mi). Vzrok: nestabilna vlada, socialni nemiri (stavke), mandatarji na tekočem tra- ku, zastoj pri lastninskih za- konih. Tako Slovenija vse hi- treje izgublja prednosti, ki jih je imela pred državami Vzhodne Evrope in kandi- datkami za nove članice Evropske skupnosti. Št. 13-2. april 1992 4 I Črnograditelji z blagoslovom Zakaj celjska vlada pristaja na Izsiljevanje črnogradlteljev In podlega pritiskom, za katerimi so zasebni interesi »Ljudem morajo državne službe v novi državi pomagati, da sami rešujejo svojo socialno eksistenco,« je eno izmed vodil mnogih pomembnežev. Načelu ni kaj očitati, če kateri takšnih glasnikov nove dobe sedi pri koritu, pa lahko naredi tudi veliko škode. Še posebej, če svoje tuzemsko poslanstvo jemlje preveč dobesedno in če velja le za njegove sorodnike in znance. V eno takšnih neprevidnosti sta se zdaj zapletla celjski pre- mier Mirko Krajnc in pravnik samoukinjajoče se stanovanj- ske skupnosti Miro Gradič. Krajnc, ki je občinskim po- slancem odgovoren za izvaja- nje občinskih načrtov in odlo- kov, dopušča legalizacijo čr- nih gradenj v občini, Gradič pa se je celo aktivno zavzel za kršenje predpisov. Podjetniki z Goiovca Čmograditelja Drago Klu- kej in Milka Kožar sta potem, ko sta svoji zidani bajtici že postavila, vložila pobudo za spremembo zazidalnega načr- ta Golovec. Čeprav sta torej oba objekta postavila na črno, je celjski Zavod za planiranje in izgradnjo spremenil iz leta 1968 veljaven zazidalni načrt v njuno korist. Načrt je bil lani jeseni v javni razgrnitvi v kra- jevnih skupnostih Nova vas in Gaberje in bil deležen ogorče- nih pripomb, tako s strani kra- janov kot nekaterih ustanov in pristojnih zavodov. Ko je Za- vod za planiranje in izgradnjo zložil vse pripombe ter prido- bil še nekatera strokovna me- nenja, je celjskemu izvršnemu svetu posredoval pobudo, da spremembe sprejme le v pri- meru, če bosta oba čmogradi- telja ugodila nekaterim komu- nalnim zahtevam. Občina je tako izpustila še eno prilož- nost, da v Celju na področju gradenj naredi red. Izvršni svet je namreč predlog za ta- koimenovano »legalizacijo« prejšnji teden posredoval celj- ski skupščini. Treba je povedati, da v no- benem od obeh primerov ne gre za navadno črno gradnjo, v kateri bi graditelji želeli le stanovati. Drago Klukej hoče v svoji črni gradnji sredi zele- nih rekreacijskih površin na Golovcu in v neposredni bliži- ni zgoščenega naselja hiš od- preti gostilno. Menda občasno celo že obratuje, čeprav Klu- kej nima nobenega dovoljenja zanjo. Da je Klukejevo podjet- niško žilico vsekakor treba podpreti, se je kot zunanji opazovalec (saj ni član izvrš- nega sveta) izdatno pridušal Miro Gradič. Eden njegovih argumentov je bil tudi, da žive Klukej evi v težkih gmotnih razmerah. Bo že vedel, saj sta s soprogo Draga Klukeja, Dar- jo Klukej, službena sodelavca. Premier Marko Krajnc je v razpravi na izvršnem svetu skušal Gradiča malce obrzda- ti, vendar se pri tem ni predol- go pomujal. Če bi namreč spremembe zazidalnega načr- ta Golovec bile sprejete, bi to pomenilo tudi »legalizacijo« druge črne gradnje na tem ob- močju, kamnoseške delavnice Milke Kožar. Mož Milke Kožar pa je, kakšno zlobno naključje, brat soproge celjskega premi- er ja. Gostilna na kabiu v prihodnjih tednih bo torej pobuda izvršnega sveta, s ka- tero naj bi legalizirali golov- ške črne gradnje v območju celjskega zelenega pasu, kjer naj bi bile vsakršne gradnje Drago Klukej je leseno gospodarsko poslopje v Travniški ulici na podlagi prijave manj^ gradbenih del spremenil tako, da je objekt v celoti pozidal in opremil za gostinski lokal. povsem prepovedane, prišla v celjsko skupščino. Če bomo tam doživeli sprejetje, je lahko Celjanom povsem in dokončno jasno, da v skupščini nimajo večine tisti, ki jim je kaj do spoštovanja zakonov in varo- vanja okolja, temveč se v njej trguje kot na semnju. V prid temu, da bi bilo treba Klukejevo gostilno takoj poru- šiti, pa govori vrsta argumen- tov. Nekaj smo jih že navedli, omenimo še druga. Celjska PTT je ugotovila, da je Kluke- jeva gostilna postavljena na- tančno nad njihovim telefon- skim kablom. Osnovna šola Frana Roša in Center za var- stvo in delo Golovec z gostilno v neposredni bližini ne sogla- šata. Trinajst bližnjih Kluke- jevih sosedov je podpisalo pe- ticijo, v kateri opozarjajo na možen gostilniški hrup in le poltretji meter široko cesto, ki vodi do gostilne. Zavod za so- cialno medicino in higieno je izdal mnenje, po katerem lokal ne izpolnjuje minimalnih po- gojev za obratovanje, saj je preblizu naselju. Da bi bila mera polna, se je obema čmograditeljema z Go- lovca pridružil še tretji. Mar- jan Krašek je pred nekaj leti na Golovcu, tam kjer že preha- ja v Spodnjo Hudinjo, kupil staro hišo, ki je bila predvide- na za rušenje. Prezidal jo je in dozidal skladišče za svojo obrt. Ko je videl, da bo občina morebiti legalizirala črni gradnji Klukeja in Kožarjeve, je še sam vložil na Zavod za planiranje in izgradnjo zahte- vo po spremembi zazidalnega načrta. Sredi marca je črnograditd Drago Klukej pisal Zavodu ^ planiranje in izgradnjo, pred. sedniku občinskega Komitej za urejanje prostora in varst\ okolja Juretu Sadarju, član izvršnega sveta Silvestru Dn venšku in - le ugibamo lahh zakaj - tudi Socialdemokra ski stranki Slovenije v Celju Pri slednjem gre verjetno a pomoto in verjetno je KluM pismo dostavil Gradičevj stranki, Slovenski demokra tični zvezi - narodno demoi kratski stranki. V pismu Sj Klukej meni nič tebi nič poW vali, da občinski urbanističi in gradbeni inšpektor pro njemu še nista ukrepala. BRANE PIAN( Obrtnike na limanice Poslanec Gros Je novačil člane po Celju »če ste nas sklicali zato, da bi delali reklamo za Liberalno stranko, bi lahko to napisali na vabila,« je dejal celjski po- djetnik Janez Goršič. Kaj je Goršiča in še nekatere tako razkačilo na Posvetu o pospe- ševalni mreži podjetništva in obrti prejšnjo sredo v dvorani Golovec v Celju? Okoli sto zasebnikov - obrt- nikov in podjetnikov iz Celja - se je udeležilo omenjenega posveta, ki ga je sklical celjski izvršni svet. Privabile so jih teme, o katerih naj bi govorili: republiški projekt pospeševal- ne mreže obrti in podjetništva, svetovalna mreža malega go- spodarstva v Celju, dodeljeva- nje občinskih sredstev drobne- mu gospodarstvu. Na posvetu pa se je izkazalo, da je mini- ster za drobno gospodarstvo Viktor Brezar prišel povedat nekaj že znanih dejstev o neiz- koriščenih možnostih razmaha podjetništva, Vitomir Gros in večina republiških poslancev obrtniške Liberalne stranke pa s pomočjo nekaterih simpa- tizerjev novačit nove člane. Zasebnik Albert Leskošek se je v svojem navdušenju spustil celo tako daleč, da je prisotni stotniji vzneseno zatrdil, da ne bodo ničesar dosegli, če ne bo- do vsi člani ene stranke. Se ve, katere. Kot smo izvedeli iz dobro obveščenih krogov blizu celj- skemu izvršnemu svetu, na- men posveta ni bil v tem, da bi celjske zasebnike seznanili z možnostmi poslovanja in obetajočimi se pozitivnimi spremembami zakonodaje, temveč predvsem populariza- cija Liberalne stranke, ki ima v Celju še vse premalo članov. To potrjuje tudi dve izjavi, izrečeni na posvetu. Da na- mreč ne bi izgubljali besed s tem, kam je šel občinski de- nar za pospeševanje drobnega gospodarstva, ter kako bi po- trebovali poseben sklad za promocijo slovenskega podjet- ništva v tujini, recimo na Ba- varskem. Znano je namreč, da ima Obrtna zbornica Sloveni- je, ki jo je na posvetu zastopal edino Leopold Drame, sicer tudi sam član Liberalne stran- ke, z Bavarsko obrtno zborni- co te stvari že lep čas urejene. In da ne bi kdo menil, da si preveč izmišljamo, navedimo še nekaj zanimivih dejstev. Minister Brezar, ki je v pone- deljek na TV Slovenija izjavil, da kot minister nikoli ne na- stopa strankarsko, se je po- dobnega posveta pred časom udeležil tudi v Črnomlju. Tudi tam so Grosovci seveda nova- čili članstvo. BRANE PIANO Vegas na udaru Celjanov Protesti poslancev In peticija stanovalcev ZIdanškove ulice zaenkrat še brez odgovorov V začetku marca odprt lokal Vegas, lastnika Esada Čehaji- ča, v Zidanškovi ulici 20 v Ce- lju, vse bolj buri duhove. V po- nedeljek so poslanci na skupš- činskem zasedanju namenili temu vprašanju dobršen del zadnje točke poslanskih po- bud in vprašanj. Tudi zaradi tega, ker je poslansko vpraša- nje Marka Brezigarja iz sredi- ne marca ostalo brez odgovo- rov pristojnih občinskih upravnih organov in predvsem inšpekcijskih služb. O Vegasu se je v celjski skupščini govorilo še, ko je bil lokal v gradnji. Poslanci so skoraj ob vseh primerih legali- zacij črnih gradenj za nazaj opozarjali, da prav pred ob- činskimi vrati, sredi Zidan- škove ulice, raste nova. Esad Čehajič je z urejanjem lokala v Zidanškovi 20 na osnovi adaptacij skega dovoljenja na- daljeval, vendar pa je pri tem kršil urbanistično dokumenta- cijo ter spomeniško varstvene zahteve. Lokal v Zidanškovi je glede na osnovno urbanistično dokumentacijo zgrajen za ne- kaj metrov previsoko, napačen pa je tudi nagib strehe - da omenimo samo dve pomanj- kljivosti. Spori med lastnikom in ne- katerimi občinskimi upravni- mi organi ter inšpekcijskimi službami so se nadaljevali. Gradbena inšpekcija je zahte- vala ustavitev del. Zavod za planiranje in izgradnjo občine Celje ni izdal pozitivnega mnenja za izdajo gradbenega dovoljenja (ker Čehajič naj ne bi plačal komunalnega pri- spevka), a v občinskem sekre- tariatu za urejanje prostora in varstvo okolja so dovoljenje vseeno izdali. Čehajič pred od- prtjem lokala ni imel obrtnega in obratovalnega dovoljenja, ki se v občini izda na osnovi tehničnega prevzema, tržni in- špektor je predlagal zaprtje lokala, a v tem trenutku so Če- ha j iču v občinskem sekretari- atu za družbeno-ekonomski razvoj izdali začasno obrato- valno dovoljenje. V roku, ki je opredeljen z začasnim obrato- valnim dovoljenjem, pa mora lastnik Vegasa odpraviti vse nepravilnosti in pomanjklji- vosti. Poslanec brez odgovora Vsi podatki o gradnji in od- piranju lokala Vegas v Zidan- škovi ulici v Celju niso skriv- nost. O svojem delu so pri- pravljeni govoriti v Zavodu za planiranje in izgradnjo občine Celje ter v občinskih inšpek- cijskih službah, zato tudi ni videti razloga, da poslancu Socialistične stranke Marku Brezigarju na zadnjem skupš- činskem zasedanju niso odgo- vorili. Poslanci so zato v ponede- ljek zastavili še nekaj novih vprašanj in zahtev. Najbolj jih je Čehajič razjezil le dan prej, ko je na pročelje lokala name- stil velik reklamni pano. Po- slanec krščanskih demokratov Matjaž Železnik se sprašuje, kdo v občini dovoljuje izobe- šanje in nameščanje panojev, še bolj pa, kje so inšpekcijske službe, ki mimo spregledajo reklamni pano v višini skoraj vsega hišnega pročelja. Z njim se je strinjala tudi Anka 'Aškerc, ki je občinski oblasti v premislek ponudila še uve( bo instituta mestnega arhitel ta. Morda bi prav mestni arh tekt z usklajenim pristopoj lahko v Celju naredil več redi Poslanec socialdemokrata Silvan Božič (v preteklosti ji največkrat opozarjal na rasto- či lokal v Zidanškovi ulici) j( Vegas označil kot prezentacij( neučinkovitosti občinski) oblasti, ob tem pa opozoril, d< je bil celjski premier Mirto Krajnc le nekaj ur pred tem ko je slovesno odprl nov loka v Zidanškovi ulici, opozorja na nepravilnosti in kršitve oH činskih predpisov s strani la^ nika Čehajiča. Peticija stanovalcev Poslanec liberalnih demo kratov Zdene Podlesnik je n skupščinskem zasedanju pred stavil peticijo stanovalcev Z danškove ulice, ki se - podol no kot poslanec Marko Brea gar - sprašujejo, kako je pot( kala gradnja Vegasa. Za S podpisi najbližjih sosedov stQ ji vprašanje, ali ima Čehaji vsa potrebna soglasja in dov( Ijenja za odprtje lokala - v pr mem, da Vegas sredi Celja l zadošča z zakoni predpisani zahtevam, pa zahtevajo, C Čehajič čimprej popravi vs napake. In ob tem še načelno vpraši nje, ki se ga v Celju loteva; enkrat poslanci, drugič sp člani občinske vlade - doti pa se vse številnejših črti gradenj v občini. Član izvršB ga sveta Niko Pirtošek je O nuU teden opozoril, da bi iD ralo imeti Celje enotno stral gijo obravnave čmih gradei posameznih primerov pa bi lahko v občini lotevali šele 1 osnovi te strategije. Odločal na pamet in v večini primef podeljevanja žegna za naZ pa imajo dovolj tudi poslan' Tako se je v zadnjih mesecih dogajalo, da o legalizacijah i nih gradenj - še posebej, če šlo za sprejemanje občinsk odlokov po hitrem postopi - poslanci sploh niso želeli o ločati. IVANA STAMEJCI Št. 13-2. april 1992 7 Lastniki stanovani v pasti stanovanjska zakonodaja prinaša novim lastnikom vrsto obveznosti, na katere niso računali Tisti, ki so se ob lanski evfo- riji odkupovanja družbenih stanovanj spraševali, kje je ra- dodarna oblast z ugodno raz- prodajo stanovanjskega fonda nastavila bodočim lastnikom past, so imeli kar prav. Ta past bi morda lahko bila odgovor- nost lastnikov, da glede na svoj lastninski delež participi- rajo pri vzdrževanju stano- vanjskega fonda. Tistim, ki so odkupili stanovanja v starih, slabo vzdrževanih hišah, se namreč lahko zgodi, da bodo mesečno za vzdrževanje odšte- li tudi do desetkrat več kot so prej prispevali za »socialno« stanarino. Lastniki do social- nega pristopa oziroma celo subvencij seveda niso več upravičeni, kako bodo nekate- ri zmogli stroške, pa je seveda drugo vprašanje. O tem, kaj stanovanjska za- konodaja predpisuje na po- dročju upravljanja s stano- vanjskim fondom, smo zapro- sili za komentar pravnika celj- skih strokovnih služb stano- vanjskega gospodarstva Mira Gradiča. V nekaj prihodnjih LEGENDA: E = enkratni odkup; O odkup na obroke številkah Novega tednika bo Miro Gradič odgovarjal tudi na konkretna vprašanja last- nikov, ki so se v našem uredni- štvu že nabrala, zastavite pa jih lahko tudi vi. Obveznosti lastnikov Lanskega oktobra sprejet stanovanjski zakon je odpravil družbeno lastnino na stanova- njih in stanovanjskih hišah. S tem je prenehal veljati mo- del družbenega upravljanja stanovanjskim skladom. Pra- vica in dolžnost vzdrževanja in upravljanja stanovanj in stanovanjskih hiš je prešla na lastnike - v skladu s svojimi interesi, možnostmi in potre- bami morajo skrbeti za vzdr- ževanje. Pri tem morajo skrbe- ti, da z vzdrževanjem lastnih stanovanj ali z opuščanjem te- ga vzdrževanja ne posegajo v utemeljene interese drugih lastnikov stanovanj in da jim ne povzročajo morebitne škode. V večstanovanjskih hišah pa imajo lastniki stanovanj tudi skupne in največkrat nedeljive interese ter seveda tudi obvez- nosti. Večstanovanjska hiša je v bistvu kar zapleten mehani- zem in prav skrbno upravlja- nje je največkrat prvi pogoj za dobro počutje lastnikom/ in na- jemnikov stanovanj na eni ter ohranjanje vrednosti stano- vanj ter stanovanjskih hiš na drugi strani. S privatizacijo stanovanjskega fonda je prav to postalo aktualno vprašanje. Upravljanje stanovanjske hiše obsega stanovanjske stori- tve, vzdrževanje, obratovanje stanovanjske hiše, vzdrževa- nje funkcionalnega zemljišča, skrb za varstvo bivalnega oko- lja ter vse storitve, ki so pove- zane z opisanimi nalogami upravljanja. Stanovanjske storitve so or- ganizacijske, pravne, finanč- ne, administrativne, tehnične in plansko-programske nalo- ge, ki služijo upravljanju sta- novanj in stanovanjskih hiš. Pod vzdrževanjem je treba ra- zumeti materialna vlaganja, ki ohranjajo uporabno vrednost stanovanj in stanovanjskih hiš ves čas njihove uporabe. Obra- tovanje stanovanjske hiše za- jema storitve v zvezi z uporabo skupnih prostorov, delov in naprav stanovanjske hiše in funkcionalnega zemljišča ter stroške, ki nastajajo v zvezi z obratovanjem stanovanjske hiše (stroški za čiščenje, ogre- vanje, elektriko, vodo, hišnika ipd.). Vzdrževanje funkcionalnega zemljišča in skrb za varstvo bivalnega okolja pa zajemajo Helena Malgaj iz Ulice V. prekomorske brigade 3 v Celju je lani za približno 80 kva- dratnih metrov veliko stano- vanje odštela 565 tisoč tolar- jev. V 4-stanovanjski hiši sta zdaj 2 zasebna lastnika in 2 stanovanji v lasti podjetja Nivo, vendar sta po ovredno- teni vrednosti in kvadraturi večinska lastnika zasebnika. Malgajeva pa je vseeno dobila v podpis pogodbo podjetja Su- pra-stan, s priloženo ponudbo letošnjega investicijskega vzdrževanja v skupni vredno- sti 3 milijone 255 tisoč tolar- jev. Malgajeva naj bi torej le- tos za \'zdrževanje hiše odštela več kot 800 tisoč tolarjev. V ponudbi investicijskega vzdrževanja pa je tudi 2,4 mi- lijonska postavka za obnovo hišnega pročelja, ki so ga sta- novalci zahtevali do bivše Sta- novanjske skupnosti že več let. Malgajeva se je posvetovala z odvetnikom, pogodbe s Su- pro-stan pa ne namerava pod- pisati. vlaganja, ki imajo namen za- gotoviti smotrno vzdrževanje in skrbno ravnanje z okoljem stanovanjskih hiš. V upravlja- nje stanovanj in stanovanjskih hiš ne sodijo prenova in izbolj- šave, ki povečujejo obstoječo uporabno vrednost. Za določitve v zvezi z uprav- Ijanjenm stanovanjske hiše je potreben sporazum lastnikov. Šteje se, da je sporazum skle- njen, če z njim soglašajo last- niki, katerih skupni solastni- ški delež predstavlja več kot polovico vrednosti stanovanj- ske hiše. Če se v posameznih primerih solastniki ne morejo sporazumeti, pa je posel nujen za redno vzdrževanje stano- vanjske hiše, odloči o tem so- dišče v nepravdnem postopku. Za odločitve, ki presegajo upravljanje (odtujitve, spre- membe namembnosti, ustano- vitev hipoteke ali raznih stvarnih služnosti, prenova, izboljšave in podobno), je po- trebno soglasje vseh lastnikov. Pred podpisom pogodbe Vse to morajo lastniki vedeti pred podpisom pogodbe s po- djetjem, ki mu zaupajo v upravljanje svoje stanovanje oziroma v dogovoru z ostalimi lastniki celotno stanovanjsko hišo. V Celju za upravljanje s sta- novanjskim fondom kandidira več zasebnih podjetij. Ome- nimo le Supro-stan, Atrij in Building, vendar je do prejš- njega tedna le Supra-stan po- šiljala lastnikom v podpis po- godbe o upravljanju. Župan Anton Roječ zagotavlja, da ob- čina nikomur ni dala poobla- stil oziroma koncesij za uprav- ljanje s stanovanjskim fondom - Supra-stan pa je zgolj zaseb- no podjetje, ki lahko nastopa na prostem trgu. Glede tega, da občinska vla- da še ni določila upravljalca občinskega stanovanjskega fonda, je enotno stališče, da se dela družbena škoda. Zane- marljiv pa ni niti podatek, da se zasebni lastniki v stano- vanjskih hišah, kjer je večinski lastnik občina, ne morejo od- ločiti za sklenitev pogodbe z upravljalcem. Občinska vlada v Celju je v začetku januarja o tem, ko- mu podeliti koncesijo za upravljanje z občinskim sta- novanjskim fondom, že raz- pravljala, vendar se je odloči- la, da odločitev preloži do ta- krat, ko bodo razčiščene vse okoliščine ustanavljanja po- djetja Supra-Stan. Posebna komisija je namreč med po- nudniki, ki so se javili na raz- pis, kot najugodnejšega izbra- la prav Supro-stan. Celjski premier Mirko Krajnc (na ja- nuarski seji je bil odsoten) me- ni, da bi moral izvršni svet vseeno izbrati upravljalca in obljublja, da bo v Celju to re- šeno do sredine aprila. IVANA STAMEJČIC Denar za ureditev Tremarii Po vseh peripetijah so po- Uanci celjske in laške občine Itpeli z amandmajem, ki so ga 'Iredložili v republiški skupš- ' iini glede zagotovitev sredstev a rekonstrukcijo podvoza na magistralni cesti v Tremarjih in obnovo ceste Višnja vas- Dobrna. V ponedeljek so Ljubljani sprejeli letošnji proračun, v katerem sta tudi obe vsoti za ureditev omenje- nih objektov. Za ureditev Tremarij so odobrili okoli 155 milijonov tolarjev, kar je za celoten pro- jekt krepko premalo, bo pa do- volj za začetek osnovnih del, s katerimi naj bi začeli že ob koncu letošnje pomladi. Za mnenje smo zaprosili ing. Andreja Berčiča, vodjo za teh- nično planiranje pri Republi- ški upravi za ceste in Jožeta Zimska, direktorja Zavoda za planiranje in izgradnjo občine Celje. Ing. Andrej Berčič: »Za ure- ditev podvoza v Tremarjih na magistralni cesti Celje-Laško je vse pripravljeno in bi lahko takoj zaprosili za gradbeno dovoljenje. Žal pa odobrena sredstva ne zadoščajo za iz- gradnjo celotnega objekta, ki ga bomo začeli graditi po fa- zah. Problem so vodarji, ki za ureditev Savinje niso dobili denarja. Pomembno je, da bo- mo lahko pričeli in do prihod- njega leta zagotovili še dodat- na sredstva.« Jože Zimšek: »Projekt je pripravilo Cestno podjetje Ce- lje, gre pa za večji objekt, ki bo v marsičem zmanjšal težave, ki se vsak dan pojavljajo na tej cesti. Osebno mislim, da bo treba letos narediti več kot sa- mo pripravljalna dela z nasipi. Začeti bomo morali tudi z gradnjo nosilcev za nadvoz, saj bo nova trasa speljana nad železniško progo. Še v tem tednu se bom v Ljubljani sre- čal z vsemi odgovornimi, da bomo dorekli točen začetek gradnje in kaj vse je treba do takrat še postoriti.« Kljub črnim napovedim se stvari okoli spornega podvoza v Tremarjih le premikajo. Ze- lena luč je prižgana in upamo, da ne bo ugasnila pred dokon- čanjem objekta. TONE VRABL Droge med nami - so V torek je bila v veliki dvorani Narodnega doma v Celju okrogla miza z naslovom Droge med nami. Pripravil jo je klub staršev pri Občinski zvezi prijateljev mladine Celje, vodila Marjeta Agrež, sodelovali pa so tudi strokovnjaki, ki se na Celjskem s problematiko drog najbolj ukvarjajo. Dvorana Narodnega doma je bila polna mladih - pred- vsem osnovnošolcev. Namen okrogle mize je bil osveščati, mladi pa so s svojimi vprašanji dokazali, da o drogah vedo že kar nekaj. Žal pa jih večina še vedno ne ve, kako se jim izogniti... Med razpravo o vzrokih za to, da se mladi drogirajo, je bil omenjen tudi podatek, da se starši samo deset minut na dan posvetijo svojemu šolarju. Statistike, po katerih naj bi se drogirali samo mladi iz socialno ogroženih družin, ne držijo. Z drogo se danes lahko sreča že vsakdo, pa naj bo bogat ali reven... Skratka - droge so tukaj in predstav- ljajo problem, pred katerim si nima smisla zakrivati oči. Najbolj je ukrepati preventivno. N.-M. S. Capijanje za drugimi? »Letošnji proračun sprejmi- mo, večno pa se ne moremo strinjati s proračunom, ki je veliko nižji kot v razvitih obči- nah,« je na zadnjem zasedanju šmarske skupščine med spre- jemanjem proračuna sklenil misli večine poslancev Zeleni Mitja Cimperšek. Šmarski ob- činski proračun za letos so sprejeli, vendar... Že v uvodu je poslanka Ju- dita Potočnik iz Slovenske ljudske stranke sprožila vpra- šanje stalno odlagane proble- matike zastarelih šol v Lesič- nem in Kozjem. Po odločitvi sanitarne inšpekcije bodo šolo v Lesičnem jeseni zaprli. Pri tem naj bi na Goričkem zidali dve osnovni šoli, v šmarski ob- čini pa so zaradi nepripravlje- nih finančnih konstrukcij za šoli ter za še vedno makadam- ski odsek ceste Šentjur-Lesič- no, ostali brez širše podpore. Tako so se na koncu šmarski poslanci odločili, da bi denar za šolo poskušali zagotoviti z rebalansom, do prihodnjega zasedanja šmarske skupščine pa morajo pripraviti finančno konstrukcijo. V občinski blagajni pričaku- jejo 394 miljonov tolarjev pri- hodkov, od tega za javno pora- bo 389 milijonov, blizu 5 pa za proračunsko rezervo. Med pri- hodki nameravajo pridobiti več kot polovico prihodkov z dohodnino, z denarjem fi- nančne izravnave pa 40 od- stotkov. BRANE JERANKO Stanarine dol Aprila bodo stanarine v šentjurski občini nižje za 14,23 odstotka. Ne gre za pr- voaprilsko potegavščino, am- pak preprosto za napako ob- činskega stanovanjskega go- spodarstva, ki je januarja le- tos, čeprav po zakonu tega ne bi smel, prehitro zaračunal stanovalcem višje cene. Nižje stanarine bodo veljale le en mesec, saj se že maja obetajo spet nove podražitve. JŽ G LOSA Zgodovinski spomin Poslanci celjske občinske skupščine so bili minuli ponedeljek ^ielo hudi. Malce na svojega župana, ki ni upošteval že sprejetih skupščinskih sklepov o tem, kako naj se v Knežjem mestu htimo spreminjanja uličnih imen - še bolj pa seveda na občin- sko vlado, ki spet enkrat ni upoštevala dejstva, da je samo izvršna, poslancem podrejena oblast! Duška svoji jezi so si dali vsak na svoj način. Kakšen nauk, je ^Uo moč sklepati iz njihovih razprav, pa bi si lahko zapomnila ^saj novoimenovana komisija. Zatorej, Stanetova naj le ostane ^tanetova, če pa jo že preimenujemo, naj bo Ulica Hermana ^ugega oziroma zaradi lažje izgovorjave kar Hermanova. Ker pa v zgodovinsko znanje Celjanov le ne gre slepo zaupati, bi bila ^Ijša Knežja ulica, pa čeprav so Celjski iz grofov v kneze * našem poznavanju napredovali šele nekaj let nazaj. Z grofi, Zofijami in gradovi pa so sploh težave. Ulica Ivanke Uranje- bve naj bo kar Grofijska, saj se lahko Celjanom na Ulici Proti P'ofiji jezik zlomi, zato pa naj se Trg svobode preimenuje 'Grajskega, Svobodo oziroma še boljše Slovensko državnost pa Veselimo na sosednji Šlandrov trg... In, če Celjanov pred zloglasnimi 45 leti nihče ni spraševal, ^kšna se jim zdijo nova ulična imena, bi bilo morda tudi danes Ifisjbolje prepustiti odločitev strokovnjakom (ne pa kvazi-moj- ¥t-om)! Pa pika! IVANA STAMEJČIČ Št. 13-2. april 1992 Novi vojaki v obnovljeno vojašnico v Slo- venski Bistrici je prišlo včeraj 300 vojakov, ki se bodo uspo- sabljali za vojaške naloge. To so naborniki iz Štajerske, Ko- roške in Pomurja. Pri uspo- sabljanju bodo namenili nekaj več pozornosti športni in dr- žavljanski vzgoji. Po desetih tednih bodo vojaki razporejeni v borbene enote na območju Celja, Maribora in Murske So- bote. JV 8 ■M Vicior kot meščanski Hamlet Po premieri VitracoveOB Victorja v Križajevi režiji Za svojo letošnjo četrto pre- mierno uprizoritev so v celj- skem Slovenskem ljudskem gledališču izbrali znamenito igro nadrealističnega franco- skega dramatika Rogerja Vi- traca (1899-1952) Victor ali otroci na oblasti, ki je nastala leta 1925 in bila krstno upri- zorjena 1928. leta v pariškem Gledališču Alfred Jarry v reži- ji nič manj znamenitega gleda- liškega preroditelja Antonina Artauda (1896-1948). Gre za četrto uprizoritev Vitracove antibulvarke na Slovenskem, tokrat v novem prevodu Bra- neta Mozetiča. Že zdaj lahko zapišemo, da je interpretacija režiserja Francija Križaja postavljena v nadčasovni univerzalni pro- stor in čas, da jo bolj od lah- kotnega in humomega bulvar- ja zanima tragika samoraz- kroja družbe in posameznika v luči smrti kot poslednje res- nice, da jo bolj od nadreali- stičnih šokov, presenečenj in nesmislov zanimajo etični po- udarki in moralistični angaž- ma ter, ne nazadnje, da jo bolj od samozavestne komedijant- ske zunanje bleščave obseda spoznanje skrotovičenosti in nemoči posameznika v duhov- no izpraznjenem svetu konca dvajsetih in (nič manj) devet- desetih let našega stoletja. Temeljita vsebinska, žanr- ska in oblikovna analiza dra- maturga Blaža Lukana ter osebna in gledališka izkušnja Francija Križaja sta vodili celjsko postavitev od skrbno zastrte in zadržane groteske (z blagimi vdori farsičnih in bur- lesknih prvin) vedno bolj k mračni in univerzalni mora- liteti. V temeljnem dramskem konfliktu med »blazno pamet- nim« devetletnim Victorjem, otroško naivnim in genialno jasnovidnim hkrati, ki mu je vse Resnica, ter karikiranimi predstavniki dvolične drušči- ne odraslih, ki jim je vse Videz, se pred nami vedno bolj vzne- mirljivo lušči drama izpraz- njenega meščanskega zakona kot temeljne celice meščanske družbe. Victor s svojo absurd- no smrtjo (natančno ob rojstni uri) in žrtvijo dokončno raz- krinka pravo resnico svoje družine (in meščanske družbe nasploh) ter tako spodbudi ne- posredno njen samomorilski konec. Z na videz drobno domislico pa je režiser spodbudil še eno asociacijo. Uprizoritev je uve- del z uporabo ročne lutke, s katero se pod mizo poigrava deško igrivi Victor. Toda ko začne služkinja Lili postavlja- ti na mizo krožnike in jedilni pribor in ko navihani mlade- nič z očitno erotično prebuje- nostjo prileze med njenimi stegni na plan, spoznamo v njem občutljivega, zvedave- ga in prav nič ponižnega mla- dega upornika. Ročni lutki se vnovič pojavita na rokah Vic- torja in Esther, ko zaigrata pravo Mišnico, v kateri se pre- poznajo tako zakonski preva- ranti kot njihove žrtve. Od tu dalje sledi nujni razplet s smrtjo štirih protagonistov (samomorom rogonosca Antoineja, smrtjo Victorja, družinskim umorom Emilie in samomorom Charlesa Paumel- leja), ki kar vsiljuje pomisel na enako vlogo mišnice v Shake- spearovem Hamletu. Pri Sha- kespearu in pri Vitracu je »svet iz tira«, le da renesančni junak Hamlet s svojimi protii- gralci zaradi prisotnosti Boga, ideologije, višje resnice še zmore akcijo, usmerjeno navz- ven, četudi nasilno in uničujo- čo, otrok sveta, »ki so ga bogo- vi zapustili«, Victor in njegovi protijunaki pa z akcijo zgolj uničujejo, razkrajajo samega sebe. Duhovno izpraznjen svet 20. stoletja ne dopušča niti klasičnega junaka niti klasič- ne tragedije, torej gledalcu tu- di ne ponuja katarze. Ob treh mrličih na odru je pri Vitracu mogoče razumeti zaključni stavek služkinje, »Saj to je tra- gedija!«, zgolj kot ironično razbremenitev dramske nape- tosti. Dogajanje, ki presenetljivo disciplinirano spoštuje klasič- na pravila enotnosti prizoriš- ča, časa in dejanja, je sceno- graf Marjan Kravos postavil v mrtvaško temen prostor, ki se simetrično oži proti hori- zontu, na katerem se zarisuje le svetel obris narobe obrnje- nega križa. V ta zaprt univer- zalen interier je z izbranimi deli pohištva vnašal jedilnico, salon in zakonsko spalnico Pa- umellovih, na koncu pravo mrtvašnico, dostojanstveno črno in brezčutno ledeno. Pri- zorišče kot prispodoba meš- čanske družbe v vedenjskem smislu. Z nadčasovnostjo in eleganco prizorišča so se skla- dali tudi barvno in slogovno ubrani kostumi Cvete Mimi- kove, ki funkcionalno odraža- jo starostne in stanovske razli- ke med protagonisti ter po- udarjajo pološčenost zunanje- ga videza. Glasbo, ki je iz po- grošne zabaviščne razglašeno- sti vedno bolj prehajala v mo- numentalne orgelske akorde je ustvaril Gregor Strniša, neiz- zivalen odrski gib pa Lojzka Žerdin. l