LETO 1937
17. FEBRUARJA
ŠTEV. 7
Topla greda ali gnoiah
Zaloge zimske zelenjadi minevajo in kmalu bo sadna shramba prazna. Poskrbimo torej začasa, da bomo imeli čimprej novino. Kdor pa hoče imeti rani pridelek, mora tudi zarana sejati. V našem bolj hladnem in vlažnem podnebju se zemlja spomladi zelo pozno segreje in zaradi tega setve kaj počasi napredujejo. Iz te neprilike si pomagamo z neko preprosto napravo, s katero vsaj na majhnem prostorčku zemljo toliko segrejemo, da more seme izkaliti in se mlade rastlinice povoljno razvijati. Taka naprava je topla ali gnojna greda, ali gnojak.
Preprost, majhen gnojak bi lahko imeli pri vsaki hiši. Saj ni treba drugega nego nekaj desk in kaka stara okna. V sili se dado uporabiti okna, ki imajo namesto šip z oljem napojen papir.
Prostor za gnojak izberemo kje v zatišju na prostoru, ki je proti jugu odprt in ni v nevarnosti pred povodnijo. Najpreprostejšo tako napravo, ki jo prav za prav ne moremo imenovati toplo, ampak mrzlo gredo, dobimo na ta način, da si pripravimo za kako solčno steno, kjer je prav dobra zemlja, navadno gredico, ki jo globoko prekopljemo in po potrebi pognojimo s kompostom. Čez to gredico po položimo iz 25—30 cm šir. desk ali plohov zbit obrod, ki je umerjen po oknih, ka-koršne pač imamo. Preden sejemo, zavarujemo gredo pred zunanjim mrazom tako, da obod obdamo z zemljo ali še bolje z gnojem. Posejano gredico pokrijemo z okni in čeznje položimo še ka-koršnokoli odejo, ki jo zavarujemo pred mokroto z lesenimi pokrovi ali vsaj s posameznimi deskami. Na tako zavarovani gredici se zemlja kmalu od solnenih žarkov, ki prodirajo skozi šipe, toliko segreje, da more seme kaliti. Na prav ugodnem, zavetnem in sončnem prostoru se taka preprosta greda razmeroma dobro obnese, zlasti, ako jo priredimo šele marca meseca, ko je solnce že visoko in ob jasnih dneh že prav toplo prigreva.
Prava topla greda, kakor jo v velikem obsegu uporabljajo poklicni vrtnarji, pa se je v majhni meri lahko poslužujejo tudi gospodinje, se pa razgre-va tudi od spodaj z vročim gnojem, ki drži primerno toploto po več tednov. Umevno je, da se v taki, v resnici topli gredi kalenje in rast še bolj pospeši. Treba pa je zato tudi večje pazljivosti in nekoliko vaje v ravnanju s to napravo, sicer se lahko setev popolnoma pokvari.
Za pTavo toplo gredo je potrebna 50— 70 cm globoka in do 170 cm široka jama, ki naj bo tako dolga, kolikor znaša širina vseh oken, s katerimi bo pokrita. Navadna normalna okna za tople grede so pa 150 cm dolga in po 95 cm široika. jamo obroblja lesen ali pa betonast obod, kakor je bil omenjen že prej, samo s to razliko, da je navadno bolj trdno in stalno zgrajen in se z okni tesno zapira. Na severni podolžni strani naj moli iz zemlje 20 do 30 cm, na nasprotni južni pa 10 do 20 cm. Tako so potem okna toliko nagnejena, da odteka deževnica in da se bolje lovijo solnčni žarki.
Ko se začne zima poslavljati — konec februarja do sredi marca — je čas, da pripravimo toplo gredo in jo obsejemo. Za razgrevanje je najboljši svež konjski gnoj naravnost iz hleva izpod konj. Gnoj, ki je ležal že dlje časa zunaj na gnojišču, je navadno že pokipel in se ohladil. V jamo namečemo gnoj prav enakomerno in ga plast za plastjo nekoliko pohodimo. Ker se gnoj pozneje močno po-sede, ga naložimo tako visoko, da ostane do roba oboda le še kakih 15 do 20 cm praznega prostora. Ko smo z gnojem gotovi, gredo takoj pokrijemo z okni in z odejo in pustimo tri ali štiri dni pri miru, da se gnoj razgreje. Gnoj vlagajmo v toplo gredo, če le mogoče, ob lepem, vedrem in toplem vremenu in pazimo, da se ne primešajo koščki ledu ali snega, Tak gnoj bi potem ne ugrel in bi bil brez
haska v jami. Gnoj v topli gredi ima samo ta namen, da zemljo nad seboj toliko časa razgreva, dokler od zunaj ne dobiva dovolj toplote.
Večkrat se zgodi, da iz kakega vzroka gnoj ostane mrzel. Tu si pomagamo na razne načine. Ako ga polijemo z vročo vodo, ali ako zakopljemo vanj močno razgreto opeko, se navadno čez nekaj časa vname ves kup, oziroma vsa jama. Da imamo v topli gredi vsaj nekaj tednov primerno toploto, naj bo gnoj v jami, potem, ko ee seseda vsaj 30 cm na debelo. Čimbolj zarana pripravljamo gnojak, tem bolj debela mora biti gnojna plast in seveda tej primerno tudi globo-kejša jama. Da se toplota ne porazgubi na stran in v dno jame, je zelo koristno,
ako obložimo dno in stranice s primerno plastjo slame ali listja. Kjer se je bati miši ali krta, naložimo vrhu gnoja nekaj brinjevih drobno sesekljanih vej.
Ako je vse v redu, se gnoj v nekaj dneh segreje. Sedaj ga še enkrat pohodimo, zlasti ob robovih oboda in na oglih, da se površina popolnoma izravna. Takoj nato denemo na gnoj 20 do 25 cm na debelo dobre, presejane, kompostne zemlje. Kjer je od prejšnjega leta gnojak, in je bilo že jeseni izmetana iz njega zemlja in gnoj, imamo sedaj najboljšo zemljo, ki jo pripravimo iz mešanice lanskega gnoja in lanske zemlje. Tako ravnamo vsako leto.
Prihodnjič pa nekaj o setvah v topli gredi.	H.
Kako ie postopati z mladimi pujski?
Nikdar nobena žival krme tako dobro ne izrabi in ne napravi tolikšne teže iz nje, kakor v prvih tednih svojega življenja, ker takrat najbolj hitro raste. To je prevažno načelo, katerega se moramo v polni meri zavedati, ako hočemo vzrediti res dobro žival. Nikdar ni dobra krma tako upravičena gospodarsko kot pri mladih in najmlajših živalih, ker te jo prav obilno poplačajo. Prvi tedni življenja živali pa so merodajni tudi za razvoj ogrodja. Kar je takrat pridobljeno, je pridobljeno, kar pa zamujeno, je zamujeno in se ne da nikdar več popraviti.
Kaj je najboljša in najizdatnejša hrana za mlade prašičke? — Mleko — in sicer materino mleko! Skrbimo, da bo tega vedno dovolj! Čim del j časa prašički sesajo, tem boljše je Vsak priboljšek v krmi, ki ga dobi svinja-mati, mladi pujski obilno poplačajo, s hitro rastjo in čvrstim zdravjem, čim delj sesajo in čim kasneje sami začno e pobiranjem druge hrane, tem boljše. Mladiči naj ostanejo pri materi osem tednov. Če jih po preteku te dobe odstavljamo, naj imajo težo približno 15 do 20 kg. Tako je bolj pravilno kakor pa štediti pri krmi za svinjo ter se ukvarjati s prezgodaj odstavljenimi prašički, ki morajo dobivati dobro krmo, a kljub temu le počasi rastejo.
Ko mladiči iščejo po oddelku in po stelji ter pokušajo morda svinjino krmo, je čas. da jih začnemo tudi mi krmiti. Toda čisto napačno je, ako dobivajo te-
daj kakšno kuhano juho, repo, peso ali tudi koruzne žgance ali kaj sličnega. Da ne bi pri svinji take-le krme >kradli<, je primerno, če krmimo svinjo izven oddelka tako, da ne pridejo prašički do njene krme, ki bi jim utegnila celo škodovati.
Prva hrana, ki naj jo prejmejo mladiči, bodi trda in suha. Zakaj neki? Zato, da se mladina dobro nauči grizti in žvečiti, kratkomalo: da se nauči žreti. Od prašiča, ki je enkrat dorasel, ne pričakujemo nobenih umetnosti; le eno naj vsak prašič dobro zna: in sicer jesti Krmo naj dobro izrabi, dobro grize, dobro prežveči — in dosti mesa in špeha naj iz nje naredi Zato ga čisto mladega priučimo in navadimo na suho in trdo krmo! Najprimernejši za to je cel, nezdrobljem, suh in seveda surov ječmen. Šele ko se prašički navadijo tak ječmen že pridno pobirati, jim pokladajmo zdrobljenega ter jih počasi navadimo na drugo krmo, zaenkrat le na žito, predvsem na ječmen. Prašički naj dobivajo poleg materinega mleka še nekaj močnih krmil in sicer slično zmes, kot smo jo zadnjič opisali za doječo svinjo, toda s to razliko, da je ječmen za mlade prašičke še važnejši kakor pa za svinjo. Brez ječmena si je sploh težko misliti res dobro prašičje-rejo. V mešanico primešajmo tudi malo klajnega apna. ki ga rabi mlada žival za tvorbo kosti.
Prašički potrebujejo in naj zato dobivajo od dne do dne po nekoliko več
močne krme. V času odstavljanja so se je že kar dobio privadili in ne čutijo več toliko, da dobivajo vedno manj materinega mleka, ter mirno naprej rastejo. Koristno je, ako pokladamo tudi nekaj posnetega mleka, toda ne preveč. Zelo pa je treba paziti na to. da je mleko sveže in zdravo. Mladiči bi tedaj v glavnem dobivali slično krmo, kakoršno dobiva doječa svinja kot priboljšek.
Odstavljajmo počasi in previdno. Navadno odstavimo najprej boljše razvite in težje živali. Slabši pa ostanejo še nekaj časa pri njej, da se okrepijo. Če skrbimo in postopno odstavljamo. se nam ni treba bati nevarnih vnetij vimena, za katerimi svinje cesto trpe.
Ko smo prašičke odstavili, jih počasi navadimo tudi na vsa ostala domača krmila, spomladi zlasti na mlado, svežo deteljo. Načelno pa jim pokladamo vedno le surovo, hladno in nekuhano krmo Žitni zdrob se vsakikrat nekoliko ovlaži s hladno vodo, tako da ga krmimo v obliki gostih žgancev. Po odstavljanju lahko
polagoma nadomestimo žito vsaj deloma s krompirjem. Ta se skuha ali pari v brzoparilniku, vendar ga dobro ohladimo, preden ga pokladamo. Še kasneje začnejo dobivati prašički ostala krmila, zlasti peso, repo in korenje, vse seveda v surovem stanju. Posebno pri surovi pesi je treba previdnosti, da mladi prašiči ne dobe driske. Na ta način najboljše privadimo mladiče na sirovo in hladno hrano ter lahko v bodoče popolnoma prenehamo z zamudnim kuhanjem vse prašičje krme, kar se pri nas še vedno prepogosto dogaja.
Mladi prašički pa rabijo končno še tole: dovolj solnca in zraka! Že po dveh tednih lahko puščamo ob ugodnem vremenu svinjo z mladiči dnevno približno po eno uro na prosto, da se razgibajo, naskačejo in utrjujejo. Če le pazimo, da se mladiči ne zmočijo, jim takole gibanje v svežem zraku zelo tkoristi. Navadimo jih že mlade, da bodo pozneje zlah-ko vsak dan na prostem, kar je najboljše jamstvo za njih zdravje in dober razvoj.
Ropnice
Čebelarji in tudi nečebelarji vedo, da se čebele ropajo in da je tačas hudo. Vedo, da je velika nevarnost, da čebele nekaj panjev docela uničijo; primeri se celo, da ugonobe cele čebelnjake. »Domoljub« je na tem mestu že lani pisal o roparicah ali ropnicah Vendar je očivid-no našim bralcem bilo lanskega pojasnilo premalo, ker smo prejeli prošnjo, naj v »Gospodarju in gospodinji« še pišemo o roparicah. Oni, ki nas prosi, pravi, da so pri njihovi hiši uničile ropnice že 10 panjev, sedaj da so pa že drugič prišle »tuje« čebele in napadajo »domače«. Kaj storiti?
Tale vzdevek »tuje« in »domače« ni vedno točen Kajti primeri se kaj često, da se kar »domače« ropajo. To je čisto razumljivo, če ima čebelar v svojem čebelnjaku vse sorte robo: močne družine, poleg njih pa slabiče ali pa celo brezma-tične družine. Ko se paša utrga, je skoro kar pričakovati, da bodo korenjaki poskusili pri šibkih »tovariših«: srečo in jih bodo napadli. Čebelar, ki ugotovi ropanje, naj se prepriča, če niso ropnice »domačinke«. Seve je treba znati takoj v pri-četku ugotoviti, kaj je ropanje in kaj ne. Marsikateri čebelar sam zakrivi nesrečo,
ker znakov ropanja ne pozna in takoj spočetka ne napravi potrebnih ukrepov, da bi nesrečo že v kali preprečil. Kaj so gotovi znaki ropanja?
Velika gneča pred žrelom je prvo znamenje, ki pa samo zase še ni zanesljivo. Tudi kadar se mladiči prašijo je gneča in kadar je dobra paša, je pravcato pre-kopicovanje pri žrelu. Čisto zanesljivo znamenje ropanja je poleg gneče, ki čebelarja najprej opozori na nekaj izrednega, boj med čebelami. Po dve čebeli se namreč spoprimeta in se v sunkovitih kolobarjih zasučeta, tesno sprijeti, po bradi in padata na tla, kjer se boj nadaljuje. Pojav, ki je sprva bolj redek, se kmalu zgosti in smrtni ples se vse srditeje in v čedalje večjem obsegu nadaljuje. Če odločilno ne poseže med bojevnike če-belarjeva roka. je ropanje gotova stvar. V tahšnem slučaju mora čebelar napadeni panj takoj pripreti tako, da more komaj po ena bečela skozi špranjo. S tem pomaga napadeni družini, da se uspešno brani: Ropnice bodo sicer še precej dolgo, morda še ves dan, morda celo še naslednji dan poskušale srečo, a končno bodo odnehale. Ker je pa nevarno, da se takoj lotijo sosednjega ali katerega drugega
panja, je treba vsa žrela pripreti. Že takrat se pa lahko dožeine, ali so ropnice domače čehele, ali ne. Tudi pri panju namreč, ki drugega ropa, je opaziti neko nenavadno razpoloženje in živahnost. Čebele z veliko podjetnostjo tekajo sem in tja in se vedejo kakor ob dobri paši. Samo nekoliko opazuj, pa se boš prepričal, ali ropajo ali ne. Videl boš morda, da se čebela, ki je zletela iz onega panja, po nekaj kolobarjih napoti k žrelu, kjer se vrši ropanje. V tem slučaju roparja za nekaj ur zapri, da ga bo minula strast. Če čebelar takoj iz početka stori, kar smo navedli, bo ropanje v kali zatrl in se bo obvaroval nesreče. Tudi če so ropnice iz tujega čebelnjaka — kar je seveda največkrat — bodo priprta žrela ropanje preprečila.
Ko se pa ropanje že vrši, je čebelar-jeva roka skoro brez moči. Čebele — ropnice postanejo tako divje, da jim skoro ni mogoče biti kos. Družino, ki se jim je že podala, bodo uničile, če je takoj ne
zapreš in vsaj za nekaj dni ne umakneš na drugo mesto, ki ga ropnice ne bodo mogle doseči. Istočasno pa moraš prav vse družine tako vestno in močno pripreti, da je zapah nemogoče premakniti. Vedeti moraš, da ropnice napadajo v množici in da so do kraja nasilne, vsled česar slabo pritrjeni zapahi ne bodo držali. Svetujemo tudi ropnice močno večkrat poškropiti z vodo in jih tako odganjati. S tem jih sicer nihče ne bo končnoveljavno odgnal, vendar se na ta način pomaga družinam, ki se branijo. Nedopustno in neče-belarsko je pa ropnice ujeti in jih za-žveplaiti. Kdor se tega sredstva poslužuje, si daje spričevalo slabega čebelarja, ki se ne zna vojskovati z drugim sredstvom kot z žveplom.
Vsem, ki jih to vprašnje zanima, priporočamo, da preberejo tudi članek v lanski številki »Gospodarja in gospodinje«. Potem bodo o tem vprašanju vedeli dovolj in se jim pri vestnem čebelarjenju ne bo primerilo nevarnejše ropanje.
Sadjarske prireditve v Mariboru
Sadjarsko in vrtnarsko društvo priredi letošnjo jesen v slučaju povoljne sadne letine in ob priliki vsedržavnega sadjarskega kongresa, ki bo najbrže letos v Mariboru, veliko sadjarsko razstavo in sadni sejem. Pripravljalni odbor, ki je živahno na delu. je dokončno odobril tozadevni načrt, ki je objavljen v 1. številki »Sadjarja in vrtnarja«. Veliko, in za našo banovino važno gospodarsko prireditev bo podprlo nad 9000 članov in 235 podružnic SVD, ki so razpredene po celi banovini Pri sodelovanju takega aparata, smemo pričakovati najboljše uspehe.
Na sadjarski razstavi bodo pokazale prvenstveno sadjarske podružnice pregled celokupnega sadjarstva svojih področij. Kmetijske šole in banovinski zarodi bodo poskrbeli za poučni del razstave. Drevesničarji bodo pokazali kako podpirajo prizadevanja SVD posebno s tem, da pridelujejo predvsem sorte sadnega izbora. Obiskovalci se bodo lahko prepričali, da dobe tudi najbolj izbirčni sadjarji v domačih drevesnicah vse kar žele saditi.
Na razstavi bodo zastopani tudi razni sadni shranki in izdelki, brezalkoholne pijače itd. kar je posebno važno za po-
vzdigo tujskega prometa. Za to bodlo skrbele sadjarske podružnice, kmetijske šole in banovinski zavodi, industrijska podjetja, posamezni sadjarji, posebno pa naše gospodinje.
V	poučnem oddelku bodo nazorno po-kazani uspehi pravilnega škropljenja sadnega drevja, gnojenja, uspehi izred-čevanja sadja itd. Prikazano bo dalje kako se sadje prevaža, shranjuje, razbira in vlaga za trgovino.
Spoznavanje sadnih Škodljivcev m pripomočkov za zatiranje, je važno za vsakega sadjarja. Najboljši pomočniki so ptice pevke. Varstvu ptic, se bo obračala vsa pozornost.
Sadjarska literatura bo pokazala napredek od prvih skromnih začetkov do današnjega razveseljivega razmaha. Za sadjarje same, bo vrlo važna razstava najrazličnejšega sadjarskega orodja, strojev in aparatov.
V	službi sadjarstva je tudi čebelarstvo. »Slovensko čebelarsko društvo« je obljubilo svoje sodelovanje, da pokaže vzajemnost med sadjarji in čebelarji.
V	poskuševalnici bo obiskovalcem na razpolago različno sadje in grozdje, sadno vino, sadni likerji, sadni sokovi in
sploh vsi pridelki in izdelki, ki jih bo nudila razstava.
Na sadnem sejmu bodo vagonske množine namiznega sadja v normalnih (ameriških) zabojih, kabinetno sadje v kabinetnih zabojih in končno tržno sadje r normalnih sodih in holandskih zabojih.
»Sadjarsko in vrtnarsko društvo« hoče pokazati razvoj slovenskega sadjarstva v povojni dobi, hkrati pa tudi hoče proučiti položaj in določiti smernice za nadaljnje pospeševanje te važne in danes najdobičkanosnejše gospodarske pa-
noge. Pri sodelovanju vse banovine bo dana tudi najugodnejša prilika za zbiranje podatkov za ponovno proučitev sadnega izbora v naši banovini.
Poleg pospeševalne službe pa je glavni namen društva, da s sadnim sejmom opozori, zlasti inozemske sadne trgovre na naše sadje in s tem pridobi novih konsumentov. Delo in prizadevanje »Sadjarskega in vrtnarskega društva« je za naše gospodarstvo take važnosti, da bodo njegovo namero, o tem smo prepričani, podprle naše oblasti.
v kraljestvu gospodinje
Tkanine pri likanju
Z likanjem se vlakna tkanine poravnajo in pogladijo; tkanina se čisto posuši in se sveti. Zato je zlikano perilo tudi manj sprejemljivo za nesnago in se torej manj umaže. Pri likanju pa se uničijo tudi glivice, perilo se razkuži, kar je posebno važno za tiste vrste tkanin, ki jih pri pranju ne kuhamo.
Če pogledamo pod povečalnim steklom kos bombažaste tkanine, ki je po-likana, in kos nepolikane, tedaj opazimo med obema veliko razliko. Polikano blago ima vlakna gladka, ploščata ter pritisnjena drugo k drugemu. Vlakna nepolikanega blaga pa 60 hrapava in se vidijo okrogla. Nepolikana rjuha n. pr. veliko laže in prej pobere prah in nesnago kakor pa likana.
Opisane razlike med likano in neli-kano tkanino nam dokazujejo vpliv toplote na tkanine. Kakor je določena višina toplote tkanini potrebna in koristna, tako pa ji škoduje previsoka temperatura. Zažgano perilo in obleke niso nikakršna redkost, posebno ne iz bolj občutljivih tkanin kakor sta volna in svila.
Nehote se vprašamo, kako pa naj gotovo preprečimo, da se nam tkanina ne zasmodi? Najprej je treba poznati občutljivost posameznih vrst tkanin za visoko temperaturo. Najmanj občutljiv je bombaž, temu slede tkanine iz umetne svile, nato platno, končno prava svila in volna, ki sta najobčutljivejši. Najbolj moramo torej paziti na oblačila iz prave svile in volne, ki so tudi najdražja in napravimo občutno škodo, če jih zažgemo. Umetna svila, ki pri visoki, le kratek
čas trajajoči temperaturi ni občutljiva, se pa pri vročini, ki traja dlje časa, prej zasmodi kakor prava svila. To nas uči, da se moramo pri likanju umetne svile bolj hitro obračati. Prevelika vročina pokvari vlakna vsake tkanine, jih naredi lomjiva in krhka, še preden to opazimo, t. j. še preden se barva tkanine spremeni
Nikoli ne pričnemo z likanjem tega ali onega oblačila, ne da bi likalnik poskusili, ali ni prevroč. Najzanesljivejše je, če ga poskusimo na posebni, za to pripravljeni krpici, ali pa če ga denemo na časopisni papir ter ga semtertja dvignemo, da vidimo, ali se papir kaj smodi. Pri tem ne smemo pozabiti, da je likalnik, ki je prav vroč za bombaž ali platno, prevroč za volno in svilo, ki jih začnemo likati šele, ko se je nekoliko ohladil	g. H.
K UH1NJA
Krompirjevi cmoki za juho. K mešanici šestih dkg surovega masla pridenem tri rumenjake, sneg treh beljakov, malo sesekljanega zelenega peteršilja, dvajset dkg kuhanega in zribanega krompirja, žlico belega zdroba ali toliko moke in toliko drobtinic, da se lahko oblikujejo majhni cmoki. Te omoke zakuham v mesni ali postni juhi. Cmoki so kuhani v petih minutah.
Fižolova juha. Pol kg dobrega fižola že zvečer namočim. Drugi dan ga operem, zalijem z vodo, osolim in kuham do mehkega. Pazim nato, da fižol prav hitro zavre. S hitrim zavretjem se prav rad skuha. Ko je fižol kuhan, ga odcedim in
polovico pretlačim skozi sito. (Drugo polovico fižola porabim k zelju, ali ga zvečer napravim z oljem in kisom.) Pretla-čenemu fižolu prilijem fižolovko, jo odl-šavim z vejico zelenega peteršilja, z vejico majarona, odrezkom limonove lupi-nice in z lavorovim listom Juho zabelim s prežganjem, ki sera ga naredila s polne žlice masti in žlice moke. Masti sem pri-dejala malo sesekljane čebule. Prežganje razredčim in primešam juhi. Ko juha nekaj časa vre, zakuham na nji krompirjeve cmoke, riž, rezance, ali pa dam ajdove žgance k juhi. Juho tudi okisam s kisom. če ji pridenem žlico kisle smetane, 6e okus znatno zboljša.
Goveji guljaž. Pol kg govejega mesa zrežem na koščke in denem v kožico, v katero sem dala žlico masti, eno celo zri-bano ali sesekljano čebulo, majhen košček strtega česna, pol žlice zribanega korenčka, pol žlice zribane rumene kolerabe, konico paprike, par zrn zrezane kumene in lavorov list. To pražim pokrito, da se meso zmehča in da pridatki za-rumene. Potem potresem po goljažu žlico moke. Ko moka zarumeai, prilijem zajemalko juhe ali kropa ter pustim guljaž še nekaj časa vreti. Nazadnje guljaž prav malo okisam z vinom, če tega ni, pa s kisom in ga dam na mizo s polento, ali cmoki.
Ocvirkov narastek. V mrzlem mleku namočim eno žemljico. Namočeno in ože-to žemljico pridenem dvema žlicama mrzlih drobno sesekljanih ocvirkov, primešam en rumenjak, ščep popra, 6trok s soljo strtega česna in malo sesekljanega zelenega peteršilja. Ko je dobro zmešano, denem v pomazano in z drob-tinami potreseno obliko in skuham v sopari. Pečen narastek zrežem na kose in dam s kislo repo ali kislim zeljem na mizo.
Kraljevska pogača. Štirinajst dkg surovega masla mešam s štirinajstimi dkg sladkorja in štirimi rumenjaki. Potem primešam pet dkg orehov, lešnikov ali mandeljev, žlico rozin, malo limonovih lupinic, iz štirih beljakov trd sneg in trinajst dkg moke. Ko je vse narahlo premešano, pomažem obod za torte, zravnam mešanico enakomerno po ohodu in pečem v pečici tri četrt ure. Pečeno pogačo zre žem na kose kakor torto. Na vsak kos torte denem krhljiček osladkane pomaranče, ali pa žličico brusnic ter dam na mizo gorko ali mrzlo.
Dobra knpga
Ema Deisinger: Deška predpubertet-1 na doba. (Doba pred dozorevajočimi leti od 11. do 14. leta). Strani 64, cena 16 Din, komisijska zaloga Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani. — Dasi se zadnje čase pri nas piše nekaj več o vzgojeslovju, kot se je še v polpreteklem času, je vse to pisanje vendar le — oranje ledine. Zato z veseljem pozdravljamo vsakega delavca, ki hoče pomagati pri obdelovanju te naše zanemarjene ledine. Tega dela se je lotila tudi navedena pisateljica, ki na 64 straneh pove mnogo, za marsikoga celo mnogo popolnoma novega. Knjižica daje vpogled v dušo dozorevajočega mladostnika, ko mu je 11 do 14 let. Pisateljica opozarja na premnoga polja, na katerih se v tej dobi usodno cepijo pota na desno in na levo, na versko, etično, estetsko in socialno, na prijateljstva, na pesništvo, petje in glasbo, na stanje nad- in podrejenosti, na smisel na pravičnost itd. Kratko: na vse struge, po katerih navadno vre in volovi življenje dečka od 11. do 14. leta. Tega znaDja je nujno treba našim staršem. Knjižico je pisateljica namenila predvsem izobraženim slojem, ki jim bodo brez tega znanja lastni otroci pogo-stoma neudomljiva uganka, in vsem vzgojiteljem, ki imajo posla z vzgojo moške mladine. Koliko manj napak pri vzgoji bi bilo ob takem znanju! In koliko potov do moralnih zmag in do pravega etičnega napredka se bo odprlo ob tem znanju pred očmi vzgojiteljev! Zato to knjižico v roke staršem učiteljem in vzgojiteljem, ki jim je na tem, da raste-mo in da se razvijamo in zorimo v res zdravo in upa polno prihodnjost. Priporočamo.
domaČa lekarna
ga Ako imaš žulj ali ranico na nogah, ne obuvaj pisanih nogavic in če nimaš belih si obvij nogo z belo obvezo, na rano je najboljša vata, ki jo kupiš v drogeriji. Slabo je tudi če so nogavice raztrgane in pride gola koža v dotiko z usnjeni, ki je lahko od bolne živali ali sploh škodljiva.
ga To podaljša življenje. Na 3 litre dobrega vina deni za lešnik aloje, 3 grame kadamame 3 grame korenčka, 15 gramov ci-korije, 15 gramov luštrka in 15 gramov presnega korena Ko je stalo 8 dni. odcedi v drugo steklenico in zamaši. Stari ljudje so uživali po dva kozarčka na dan in niso poznali bolezni.
GOSPODARSKE VESTI
denar
g Denar. V preteklem tednu je znašal devizni promet na ljubljanski denarni borzi 4 milijone 354.000 din v primeri s 5 milijonov 5000 din v prejšnjem tednu. Tečaji za tuje valute so bili povprečno sledeči: češka krona 1.52 do 1.53 din, italijanska lira 2.29 do 2.32 din, holandski goldinar 23.79 do 23.94 din, belgijski bel-ga 7.36 do 7.41 din, švicarski frank 9.96 do 10.03. din, angleški funt 213 do 215 din, ameriški dolar 43.37 do 43.73 din, francoski frank 2.03 do 2.05 din.
ŽIVINA
g Živinski sejem v Kranju 8. februarja. Cene živine so bile sledeče: voli I. vrste 5.50 Din, voli II. vrste 5 Din, voli III. vrste 4.50 Din za 1 kg žive teže; telice I. vrste 5.50 Din, telice II. vrste 5 Din, telice III. vrste 4 Din za 1 kg žive teže; krave I. vrste 4.50 Din, krave II. vrste 4 Din, krave III. vrste 3.75 Din za 1 kg žive teže; teleta I. vrste 8 Din, teleta II. vrste 7.50 dinarjev za 1 kg žive teže; prašiči pršu-tarji 7.50 Din, prašiči špeharji 8.50 Din za 1 kg žive teže. — Od zadnjega sejma se cene goveje živine niso dosti spremenile. Cena telic III. vrste je padla za 0.50 Din pri 1 kg; cena krav III. vrste pa se je dvignila za 0.25 Din pri 1 kg. Cena praši-čev-špeharjev je padla za 0.50 Din. pra-šičev-pršutarjev pa za 1 Din pri kilogramu.
CENE
g Cene umetnih gnojil in kmetijskih strojev. Thomasova žlindra baza 18% 134 din; kostni superfosfat 118 din; kalijeva sol po 100 kg 156 din; rudninski superfosfat v vrečah po 50 in po 100 kg 98 din; kostna moka 100 din; nitrofoskal v vrečah 143 din; apneni dušik v pločevinastih bobnih 200 din; apneni dušik v papirnatih vrečah 185 din; klajno apno 275 din; modra galica 4.95 din; žveplo 3 din; lanene tropine 2 din.
Mlatilnice z mešali in reto 4100 din: slamoreznice 1700 do 2000 din; čistilnik 10 sit 1500 din; plugi Lesce 800 do 995 din; reporeznica M. R. 550 din; trijerji 2000 do 3500 din; mlatilnice na ročni pogon 2200 din; robkači 900 din: sadni mlini 1400 do 1700 din; brzoparilniki 1050
do 2800 din; kosilni stroji 2000 din; travniške brane z zvezdantimi členki 900 din; travniške brane z jeklenimi konicami 800 din; patent motike »Rapp< 70 dinarjev.
RAZNO
g Banovinski proračun za leto 1937/38, znaša 119 milijonov 990.000 din. — Glavne postavke izdatkov in dohodkov bano-vinskega proračuna za leto 1937/38 so sledeče:
Izdatki:
Splošni oddelek in glavna
pisarna.......
upravni oddelek , ■ ■ , kmetijski oddelek . . > , prosvetni oddelek , ■ • . tehnični oddelek .... socialna politika in narodno zdravje......
finančni oddelek .... trgovina, obrt in industrija prispevek ban. zavodom in
ustanovam......
rezervni krediti .■,»-.
6,272.826 Din	
1,197.348	it
8.917.627	n
22,119.084	>»
39,064.241	n
12,267.348	rt
13,934.320	
2,461.056	»
12,529.873	n
1,226.277	*
Skupaj . .	119,990.000 Dim
Dohodki:
Doklade	60,365.000 Din
delež na poslovnem davku	13,000.000 „
trošarina..............27,750.000 ,
davki in takse..........15,650.000 *
nepobrane terjatve iz
prejšnjih let .... .	400.000 „
razni dohodki . . . ■ ,	1,425.000 „
Skupaj . . 119,990.000 Din
Kmetijski nasveti
Kako je najbolje rezati krompirjeve gomolje za saditev? V krompirjevem gomolju je nakopičen škrob, kateri nudi hrano kali-liču, dokler ta ne prodre iz zemlje in ne ozeleni. Čim večji je semenski gomolj, tem krep-kejše in močnejše se razvijeta kalič in mlada rastlina; razume se, da morajo biti dani poleg tega tudi vsi drugi predpogoji za uspešno rast, kot primerno obdelano zemljišče, zadostno gnojenje itd. Kakor sodimo pri mladi živini po telesni obliki na dobre pleme-njake, tako tudi lahko od krepke in mogočno razvite rastline pričakujemo, da nam obrodi v jeseni obilo sadu. Glede saditve krompirja je treba omeniti, da je. kakor so dokazali mnogi poizkusi in pa bogate izkušnje
raznih strokovnjakov in umnih kmetovalcev, saditi najbolje srednje velike in cele gomolje s 6 do 10 očesci. Ce pa imamo na razpolago samo večje krompirjeve gomolje, potem jih lahko razrežemo. V to svrho moramo krompir prerezati po dolgem, tako da dobita obe polovici i6to število očes. Razrezati gomolje na male kosce z enim očesom, nikakor ni priporočljivo; v tem slučaju ne dobi kalič iz gomolja potrebne hrane, ki bi mu omogočila rast, da bi mogel prodreti iz zemlje. Zato je tudi zelo malo odporen in podleže v zemlji raznim gnilobnim glivam in ples-nobi. Ce smo že prisiljeni krompirjeve gomolje rezati, potem je vsekakor priporočljivo, da napravimo to kake tri do štiri tedne pred saditvijo. V tem času se namreč ranjena gomoljeva ploskev obda s plutasto skorjo in tako zaceli ter s tem prepreči v zemlji okuženje s strani škodljivega ples-nobnega trosa in gliv. Vendar moramo tako narezani krompir hraniti le na popolnoma suhem prostoru, kjer ni takih snovi, ki bi pospeševale plesnobo. Po možnosti pa sadimo vedno srednje velike in cele gomolje.
PRAVNI NASVETI
Pot po tujem svetu. J. J. Vprašate, če morate dopustiti, da bi sosedje zgradili pot po vašem svetu. Kdo bi izgubil, ako bi prišlo do tožbe? — Sosedje pač ne smejo posegati v vaše lastniniske pravice. Ce bi samovoljno začeli kaj delati na vašem zemljišču, jih lahko tožite. Kaj drugega pa ie, če gre za graditev kakšne javne občinske ali morda banovinske ceste. Po zakonu o samoupravnih cestah se vsaka nepremičnina kakor tudi stvarne pravice na njej smejo zaseči začasno ali stalno, tako za neposrea-no, kakor tudi za posredno potrebo samoupravne ceste.
Renta za nezgodo. I. Š. Sin, ki je kovač, se je poškodoval na roki. Zavarovan je pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev. Vprašate, če ima pravico do kakšne mesečne pokojnine in kam naj se obrne. — Obrne naj se vendar na okrožni urad za zavarovanje delavcev. V primeru nezgode, ki je združena s telesno poškodbo ima zavarovanec pravico do delne odškodnine samo, ako >resega zmanjšek njegove sposobnosti delo 10 odstotkov in dokler traja zmanjšek njegove sposobnosti za delo.
Služba pri železnici. E. I. Vprašajte pri ravnateljstvu drž. železnic, če imajo kaj posla za vas.
Oče z devetimi otroki. D. L. Samo tisti davčni zavezanci, ki imajo devet ali več živih otrok, 60 oproščeni plačevanja neposrednih davkov in doklad (razen samoupravnih), ki se odmerjajo na te davke. Do oprostitve imajo pravico samo osebe, katerih davek po vseh davčnih oblikah ne presega 500 dinarjev in ki njih najmlajši otrok ni starejši
od 14 let. — Ker nimate devef živih otrok, ne boste oproščeni davkov.
Posojilo bratu in njegovi ženi. D. K. L. Ce ste vknjiženi na posestvu, terjajte dodg lastnika posestva. Ker je dolžnik gotovo zaščiten po uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov, morate sestaviti obveznico in obračun po obrazcih, ki so predpisani po »-pravilniku o zameni dolžniških listin z novimi obveznicami«. Oboje morate poslati v dveh izvodih občinski upravi, ki jih bo nato poslala dolžniku. Kar se tiče obresti, imate na tiskanem obrazcu za obračun potrebna navodila. Za čas do dne 22. novembra 1933 vam pripadajo dogovorjene obresti ali, če jih niste dogovorili, zakonite 5 odstotne obresti, od dne 23. novembra 1933 do dne 25. septembra 1936 vam pripadajo 1 odstotne obresti, od 26. septembra 1936 pa po 3 odstotke
Previsok davek. J. I. Pritoiujete se, da vam nalagajo previsok davek na dohodek od obrti in vprašate, kako bi se tega rešili. — Proti odmeri se v pravem času pritožite, ponudite dokaze o tem, da nimate toliko dcv hodkov, kakor so jih vzeli za osnovo pri odmeri davka.
Zamujeno zavarovanje in odškodnina za to. G. J. G. Obratovodja žage je obvezen zavarovanju pri Pokojninkem zavodu. Ce gospodar svojega nameščenca ni prijavil, odgovarja za nastalo škodo. Ce je že v letu 1927 nameščenec vedel, da ni bil zavarovan, je torej že takrat vedel za svojo škodo in bi moral delodajalca tekom 3 let tožiti. Ce je tedaj delodajalec bivšega nameščenca prosil, naj ga ne javi zavodu in mu obljubil IX)moč v vsaki stiski in potrebi, potem bi se lahko reklo, da nameščenec še ni trpel tedaj škode, ampak jo trpi šele sedaj, ko bivši delodajalec noče pomagati nameščencu v stiski in da mu šele sedaj teče 3Ietni rok za odškodninsko tožbo. Svetujemo vam, da si preskrbite ubožno spričevalo in tožite delodajalca; ni izključeno, da dosežete vsaj nekaj v morebitni poravnavi.
Turške srečke. M. P. B. Ob priliki vzemite srečo s seboj v Ljubljano in boste v bankah zvedeli, če je bila vaša srečka že izžrebana oziroma koliko je sedaj vredna.
Podaljšan kozolec. L A. Sosed lahko podaljša kozolec. Ce pa meji ob njegovi parceli vaš vinograd ,ki že 30 let uživa nemoteno sonce potem ne sme sosed z nameravanim podaljšanjem kozolca vam zasenčiti sonce.
Potrebna tožba. L. A. Oče vam je v oporoki zapustil nekaj denarja, ki ga je posodil sosedu. Soseda ste opomnili na plačilo. Nekaj je plačal za ostalo se pa ne zmeni. Vprašate. kako priti do dediščine. — Ce vam zlepa noče plačati, ga boste morali tožiti. Predno pa tožite, prosite pri domačem sodišču, da soseda povabijo k sodišču radi morebitne poravnave. Menda je sosed toliko uvideven, da bo podpisal pri sodišču poravnavo in si s teni prihranil stroške.