NOGOMETAŠI 200 KM OD RAJA Stran 18. ZARADI DOLGA OB KMETIJO Stran 8. B PRILOGA: ^1 GLEDALIŠKA PETICA NOVI TEDNIK ŠT. 4 - LETO 57 - CELJE, 24.1. 2002 - CENA 350 SIT Odgovorna urednica NT Tatjana Cvirn BOLNIK Z AIDSOM NA ROBU MESTA IN LJUDI Ivan 1 obrobja Celja je od lačetka novembra priklenjen na iiosteljo, sam in brez pomoči. Stran 5. z avtom v policijsko postajo. Stran 30. Kdo so celjske orientalke? Stran 9. Regijska mesna industrija: vsak na svojem kupu gnoja. Stran 6. 2 DOGODKI UVODNIK Samo nasmeh je bolj grenak Zadnje čase skoraj ne moreš prebrati zapisa o podjetju, ki bi se lahko pohvalilo, da z optimizmom zre v prihajajoče mesece, da se mu odpirajo novi trgi, da je razvilo nove pro- grame in da bo lahko zaposlilo še kakšnega delavca. Po- vsod je govora o racionalizacijah, varčevalnih ukrepih, zmanj- ševanju števila zaposlenih. Če se da, z naravno fluktnacijo, če ne, z manj prijetnimi postopki. Šentjurski E-Šport, ki je že dolgo v težavah, je za nekaj časa s pomočjo tujcev premostil agonijo. Vprašanje, za kako dolgo. Čez dober teden bodo v središču Celja zaprli vrata legen- darnega Železninarja. Menda se bodo vsi zaposleni prese- lili na Hudinjo. Sami o tem niso tako prepričani. Bojijo, da bo kakšen odveč. Koliko bo v Celju odveč pekov, se javno še ne ve. Če je njihov kos kruha vse tanjši, pa si tudi kupci po zaprtju pe- karn Ada in Mlakar ne bomo več tako na široko izbirali, kakšnega bi jedli. Pravzaprav bo marsikdo prisiljen prera- čunati, koliko si ga sploh še lahko privošči. Kriza, ki se napoveduje, grozi, da bo oklestila vrste zaposlenih v vseh dejavnostih in podaljšala čakajoče na zavodu za zaposlova- nje. Medtem nam predsednik vlade v intervjuju zatrjuje, da so črnoglede napovedi preveč črnoglede in da so njegovi podatki o nezaposlenosti bolj optimistični... Na Celjskem pa vemo, da se po zaposlenosti in višini plač že sicer uvršča- mo pod republiško povprečje. O plačah se zadnje čase bolj glasno pogovarjajo le še zapo- sleni v javnem sektorju. Ti še lahko zagrozijo s stavko in država se je z njimi prisiljena pogajati. Zaustavitve celih sistemov si pač ne more privoščiti. Te dni se k protestom zbirajo kovinarji, samo vprašanje časa je. kdaj se bodo spet oglasili zdravniki, učitelji, sodniki in še kdo. Zaradi kak- šnih trgovce, pekov ali šivilj z minimalnimi plačami, ki trepetajo, če jih bodo prihodnji mesec sploh še dobili, pa se nihče posebej ne sekira. Vsaj zaposleni v državni upravi se te dni smehljajo. Pa ne zato, ker bi bili zadovoljni s plačami, pač pa zaradi potego- vanja za naziv najprijaznejšega in posebne premierove na- grade. Kaj, če bi jo obljubil še komu? Da malo popravi vzdušje med delavci? Ti bi se potem ukvarjali z vprašanjem, kdo bo dobil nagrado, ne pa s tem, kdo bo letel iz službe... TATJANA CVIRN Inventivnost zaradi majiinosti Slovenski turistični forum v Termah Rogaška o prednostih pred konkurenco in razvoju turizma Razvoj domačega turiz- ma v zadnjih desetih letih in obravnava nove strate- gije sta bili osrednji temi le- tošnjega turističnega foru- ma v Termah Rogaška, ki ga je minuli konec tedna pri- pravila Slovenska turistič- na organizacija. Dvodnev- nega srečanja, ki je bilo že četrto zapovrstjo, se je ude- ležilo okoli dvesto turistič- nih delavcev iz vse Slove- nije. V okviru delavnic so izmenjali pogled na konku- renčnost, problematiko oko- lja in prostora, človeške vire in pomen turistično infor- macijskega sistema. Javna obravnava Strategi- je slovenskega turizma 2001 - 2006 v turističnem gospo- darstvu in med drugimi no- silci tovrstnega razvoja se je pričela že decembra. Priprav- ljavci nove strategije so med javno razpravo prejeli vrsto predlogov, ki so bili osnova za pripravo sprememb in do- polnitev strategije. Prejete predloge so sedaj obravnava- li udeleženci foruma v Ro- gaški Slatini. Dopolnjeno strategijo je na kratko predstavil nosilec pro- jekta, dr. Bogomir Kovač z ljubljanske Ekonomske fa- kultete, za novinarje pa jo je na petkovi novinarski kon- ferenci povzela še državna podsekretarka, odgovorna za turizem, na ministrstvu za gospodarstvo mag. Darja Ra- dič. Po besedah Radičeve je v tej strategiji poudarjenih ne- kaj pomembnih usmeritev. Izpostavljen je zlasti zdravi- liški, igralniško-zabaviščni in poslovni turizem. Strategija po njenem poudarja partner- ski odnos in sodelovanje vseh subjektov, ki sooblikujejo slovenski turizem. Sem so- dita tako podjetniški kot javni sektor, od lokalne do nacio- nalne ravni, pravi Radičeva. Generalni direktor Sloven- ske turistične organizacije Bojan Meden je na vpraša- nje o konkurenčnosti naše dr- žave v primerjavi z bližnji- mi sosedami odgovoril, da je tudi dosedanji razvoj sloven- skega turizma pokazal, »da smo do neke mere sposobni konkurirati sosedam oziro- ma podobnim turističnim de- želam. Zaradi majhnosti se moramo namreč predvsem uveljavljati z inventivnostjo, je še povedal. Strategija ima, kot pravi rI dičeva, izdelan analitični dd v katerem so opredeljeni konkurenčne prednosti Sl( venije in našega turizma. »SI venija te prednosti prav g tovo ima v primerjavi s koi kurenčnimi državami v oki lici, predvsem z Avstrijo i Italijo kot dvema že razvit ma velesilama, ter Hrvaški in Madžarsko kot dvema ti rističnima državama, ki seb sta najverjetneje zelo hit: razvijali in postali konkurem ni. Absolutna prednost, 1 smo jo posebej izpostavil je os Alpe - Jadran, poset nost, ki je nima nobena d žava v naši soseščini, druf prednost pa je Lipica ozir( ma celotno območje Krasa je menila podsekretarka. P tem vsekakor ne gre pozabi ti turizma na kmetijah in ek» loškega kmetovanja. BOJANA JANČli Na novinarski konferenci so predstavili strategijo razvoja turizma v prihodnje. Štabna vaja trilateralnega bataljona v Celjski vojašnici pote- ka štiridnevna (do petka) štabna vaja poveljstva 182. pehotnega bataljona, na ka- teri bodo pripravili načrte za odhod na misijo za pod- poro miru. Slednja je vojaš- ka vaja, ki bo letos okto- bra potekala v Italiji, na njej pa bodo pripadniki večna- cionalnih kopenskih sil (MLF) vojsk Slovenije, Ita- lije in Madžarske preizku- šali in utrjevali sodelova- nje in delo v takšni enoti. Italija Madžarska in Slo- venija so v okviru Srednjee- vropske pobude razvile po- globljeno tristransko sode- lovanje na obrambnem po- dročju in tako dokazale po- vezanost in solidarnost za operativne posege, ki jih zah- tevajo nove varnostne nalo- ge v Evropi in zunaj nje. Mi- nistri za obrambo treh držav so aprila 1998 v Vidmu v Ita- liji podpisali tristranski spo- razum o ustanovitvi večna- cionalnih sil kopenske voj- ske (MLF - multinational land force). Sporazum pou- darja pomen tristranskega so- delovanja na področju var- nosti, njegov temeljni cilj pa je izboljšati mednarodno var- nost. V skladu s sporazumom je Slovenija prevzela svoj del odgovornosti pri sodelova- nju v operacijah za podpo- ro miru, ki se jih bo udele- žila MLF. Štabna vaja v Celju je ta- ko del intenzivnih priprav za sodelovanje na oktobr- ski vaji poveljstev in enot MLF. Na tej mednarodni va- ji bodo pripadniki Sloven- ske vojske skupaj s kolegi iz Italije in Madžarske utr- dili znanja s področja obli- kovanja sil za posredovanje in zagotavljanje pripravlje- nosti za podporo nacional- nih interesov v miru in kriz- nih razmerah. Gre za naj- večjo vajo v okviru MLF, ki se je bo Slovenska vojska predvidoma udeležila s 182 pehotnim bataljonom v se- stavi 1. brigade. Zato od tor- ka do jutri v Celju ocenju- jejo logistične in mobilne zmožnosti bataljona za pri- hod in odhod z misije. SEBASTIJAN KOPUŠAR Rimske spet zamujajo Pretekli so že trije mese- ci, odkar je programski svet za oživitev Zdravilišča Rim- ske Toplice sprejel pet mili- jard tolarjev vreden načrt vlaganja v nove in stare ob- jekte zdravilišča, ki je za- prto že od osamosvojitve Slovenije. Sklepno dejanje, s katerim bi država zdravi- lišče dokončno dala v na- jem Medicinskemu centru Barsos iz Ljubljane, naj bi se zgodilo konec lanskega novembra, vendar glavna pogodba še vedno ni pod- pisana. Uradnega odgovora, zakaj tolikšno zamujanje, za sedaj niso daU ne v vladni agenciji za privatizacijo ne v Barso- su, slišati pa je, da se zapleta z denarjem. Barsosu je do oktobra lani uspelo za prenovo zbrati 2,5 milijarde tolarjev z dokazili uglednih zunanjih vlagateljev kot sta Zavarovalnica Triglav in Mobitel, pismo o nameri pa je podpisala tudi Nova Ljubljanska banka. Lastnik medicinskega centra dr. Sa- ša Baričevič je takrat pove- dal, da se pogaja še s tremi partnerji, med katerimi so tu- di tujci. Dvomov, da se bo obnova res začela, torej ne bi smelo biti. Podpis pogod- be med Baričevičem in vla- do bi se po takratnih napo- vedih moral zgoditi v mese- cu dni, pred tem pa bi moral Barsos predložiti tudi 100 mi- lijonov tolarjev varščine. V Rimskih Toplicah, kjer so v minulih letih zaradi zavla- čevanja pri oživljanju zdravi- lišča kar nekajkrat javno pro- testirali, zdaj potrpežljivo ča- kajo. Predsednik sveta krajevne skupnosti Drago Zupan pra- vi, da druge možnosti niti ni- majo, zato upa, da se bo zgod- ba z novim najemnikom res razpletla tako, kot je kazalo še oktobra lani. Kaj bi se zgo- dilo v primeru, če bi morda spet vse skupaj padlo v vodo, pa niti pomisliti ne upa. Nas- protnikov Baričevičevega pro- jekta in sploh oživitve zdravi- lišča je namreč zelo veliko, pra- vi Zupan. JI Pergarjeva v Mozirju Poudarki o reformi javne uprave in o » predlogih z razlogi« Sprejemanje predpisov za urejanje statusa državne uprave, uvajanje kakovosti za njeno delo, elektronsko poslovanje, usposabljanje zaposlenih in odprava admi- nistrativnih ovir ter krajšanje oziroma odpravljanje ne- potrebnih postopkov - to so glavni projekti reforme jav- ne uprave, je na ponedeljkovem pogovoru v upravni enoti Mozirje poudarila ministrska svetnica Nevenka Črešnar Pergar. Udeležencem mozirskega pogovora je podrobneje predstavila aktivnosti in ne- katere bolj otipljive rezulta- te, ki so vpeta v pričakova- nja domačega gospodarstva, pa tudi tujih naložbenikov. še posebej ob integraciji Slo- venije v evropske in svetov- ne tokove. Svetnica Pergar- jeva je konkretno omenila us- peh pri znižanju sodnih taks, začetek vključevanja davčne- ga področja v reforme, poe- nostavitve pri izdajanju o| ločb pri gradnji objektov' poseganju v prostor - to P dročje je bilo doslej tudi bolj kritizirano - vključit' ZPIZ - a v centralni regist' prebivalstva in 58 upravU enot v Sloveniji na zemlji^' kataster, oboje še v tem ^ secu, in drugo. Vlada pri t^ računa na široko in izrazi podporo državljanov, še P . sebej v akciji Predlogi z ra logi. MITJA UMNI DOGODKI 3 Pivovarji se selijo v sodne dvorane erbrew toži Pivovarno Laško in Slovensko odškodninsko družbo, v Laškem o tožbi proti Belgijcem in Kapitalski družbi še ne razmišljajo ^l(U tedna je postalo dno znano, kako se lia družba Interbrew v javni ponudbi za nionovih delnic. Bel- licer pravijo, da so z adovoljni, so posta- več kot 40-odstotni jubljanske pivovar- ■na to, da imajo Laš- ipaj s prijateljskimi li 52-odstotni delež, jitno, boj za Union sodne dvorane, je potekel rok, doka- [moral Interbrevv vlo- žiti tožbo proti Pivovarni Laš- ko in Slovenski odškodninski družbi. Kot je znano, je direk- tor odškodninske družbe An- ton Končnik 21. decembra la- ni dobrih 12 odstotkov delnic Pivovarne Union, ki so bili v lasti Soda, prodal Laščanom. S tem je kršil notranja pravila družbe in to že »plačal« z od- stavitvijo. Tri dni po nakupu je ljubljansko okrožno sodišče na pobudo Belgijcev izdalo zača- sno odredbo, s katero je bilo Laščanom prepovedano kakr- šnokoli razpolaganje z delni- cami Uniona, kupljenimi od So- da in tudi kupovanje novih. Pi- vovarna Laško se je na odred- bo pritožila, vendar je bila pri- tožba zavrnjena, zdaj pa čaka, kako se bov zvezi s tem odlo- čilo ljubljansko višje sodišče, ki naj bi o njihovi ponovni pri- tožbi odločilo v enem mese- cu. Začasna odredba okrožnega sodišča je obvezujoča tudi za Interbrew, in sicer, da v enem mesecu (rok se izteče danes) vloži tožbo proti Laščanom in Sodu, in tako upraviči začasno odredbo. Interbrew trdi, da bi morala biti pogodba med Pi- vovarno Laško in odškodnin- sko družbo nična, s čimer pa se večina pravnih strokovnja- kov ne strinja. Zastopniki Pi- vovarne Laško so naročili prav- no ekspertizo, ki so jo pripra- vili ugledni strokovnjaki s tega področja, v njej pa izpodbija- jo trditve Interbrewa tako o nič- nosti pogodbe kot tudi o krše- nju zakona o prevzemih. Inter- brew tudi očita povezanost Pi- vovarne Laško in drugih delni- čarjev Pivovarne Union, ven- dar je kaj takšnega težko doka- zati. Pred časom so tožbo napo- vedali tudi Laščani, in sicer proti Interbrevvu in Kapitalski druž- bi, vendar za zdaj o tem še ne razmišljajo. Počakali bodo na odločitev višjega sodišča. Lahko se zgodi, da se bo sodni spor vlekel kar nekaj časa. Tre- nutno pa drži, da so v boljšem položaju Laščani, saj skupaj s prijateljskimi podjetji nadzo- rujejo večino v skupščini del- ničarjev Pivovarne Union. JI avitve Acte Siovenice, ki vsebuje deset zgodovinskih mest, je bila v Celju, četudi občina Celje nI članica Združenja zgodovinskih mest Slovenije. Za promocijo igodovinskih mest je ni član Združenja zgodovinskih mest Slovenije in so se v torek se- Eii Združenja zgo- h mest Slovenije, seznanili predvsem Acta Slovenica. predstavila deset 'ja občina Celje se %čila,saj bijolet- ^f^a veljala okoli mi- Pol tolarjev. Zato so ^dah direktorja LTO '^rščaja raje odlo- čili, da v združenju sodelu- jejo le projektno, torej le ta- krat, ko bo združenje poče- lo kaj takšnega, kjer bo Ce- lje videlo svoj interes. V pri- meru zloženke Acta Slove- nica je tako, saj Slovenska tu- ristična organizacija obljub- lja, da bo zloženko predsta- vila doma in na tujem, na vseh sejmih, ki se jih udeležujejo in podobno. Zgodovinska mesta, ugo- tavljajo v Združenju zgodo- vinskih mesC so slabo raz- poznavna v siceršnji turistič- ni ponudbi Slovenije. Da bi turiste dodatno vzpodbudili k obisku, naj bi ti v zloženki zbirali žige zgodovinskih in kulturnih znamenitosti mest, ki so v njej, pa tudi nekate- rih lokalov. Po določenem šte- vilu zbranih žigov se bodo lahko potegovali za denarno nagrado v vrednosti od risoč do štiri tisoč tolarjev. Mateja Hafner Dolenc, koordinatorka projekta Zdru- ženja zgodovinskih mest Slo- venije pravi, da v zloženki ni Maribora, Ljubljane, Novega mesta in drugih, ki zaenkrat niso izrazili želje po sodelo- vanju. »Nekatera mesta malo bolj čutijo probleme in pred- nosti, nekatera se še ogrevajo. Trenutno je osem članov zdru- ženja. Acti Slovenici pa sta se pridružili še dve: Celje in Slo- venske Konjice. Obe še nista članici združenja a sta se ogreli za ta konkretni projekt. Sicer pa imamo v pripravi še pro- gram prenove kulturnih spo- menikov, eden od programov je šola prenove, kako se te lo- titi in čimveč obnoviti. Turi- zem je zgolj en segment zdru- ženja, naš glavni cilj je ohra- niti življenje in prenovo zgo- dovinskih mest.« NGL Foto: GREGOR KATIC Rotavirusi na Celjskem Iz Zavoda za zdravstve- no varstvo Celje so sporo- čili, da v celjski regiji epi- demije rotavirusnih drisk še ni, kljub temu pa se bole- zen pojavlja pogosteje kot v primerljivem obdobju la- ni. V celjski regiji so lani za- beležili 309 okužb z rotavi- rusi, v januarju leta 2001 je bilo 27 okužb. Letos je števi- lo zabeleženih primerov viš- je, saj so že v prvi polovici januarja zabeležili 37 rota- virusnih drisk. Največ prijav- ljenih okužb je z območja Upravne enote Celje. Rotavirus povzroča drisko, bruhanje, krčevite bolečine v trebuhu in vročino. Rota- virus je močno kužen in se zlahka prenaša z osebe na ose- bo na več načinov: največkrat z neposrednim stikom, kar pomeni, da se iztrebki oku- žene osebe zanesejo v usta druge osebe. Okužba se lah- ko prenaša tudi posredno z onesnaženih površin, ko se osebe dotikajo okuženih predmetov, površin, igrač in se rotavirus potem preko rok zanese v usta. Možen pa je tudi aerogeni prenos (po zra- ku), ko se rotavirusi iz fekal- nih iztrebkov ali izbruhani- ne sprostijo v zrak in pride do vdihavanja okuženega zra- ka. Inkubacijska doba je naj- pogosteje od 1 do 3 dni. Naj- bolj dovzetni za okužbo so mali otroci. Posebnega zdravljenja ni, zelo pomembno je nadomeš- čati tekočino. Ker drisko in bruhanje povzroča virus, an- tibioriki ne pomagajo. Tudi zdravljenje z živalskim og- ljem ni smiselno. Zelo po- membno je, da s higienski- mi ukrepi poskušamo prepre- čiti širjenje virusa, kar pa je zlasri v kolektivih težko, ker je virus močno kužen. Otro- ci, ki imajo prebavne teža- ve, morajo ostari doma. Po- sebno pozornost je potreb- no nameniti umivanju rok. ZZV Debaterka Barbara v Singapurju Na 35. svetovno prvenstvo debaterjev, ki je letos v Sin- gapurju, je odpotovala tudi dijakinja celjske Gimnazije Celje-Center Barbara Rupnik. Ves čas je v vrhu sloven- skih debaterjev, zato je zbrala dovolj točk za nastop na svetovnem prvenstvu, kjer letos sodelujejo udeleženci iz 35 držav. Iz Slovenije je odpotovalo pet debaterjev. Tek- movanje bo trajalo do 3. februarja. NGL Dvanajst ključev za srečo Na Aškerčevi cesti v Šoštanju je občina zgradila 12 novih neprofitnih stanovanj. Ključe bodo srečnim no- vim stanovalcem slavnostno vročili jutri, v petek zvečer. Občina je v nova neprofitna stanovanja vložila 160 mili- jonov tolarjev, kar je bil za majhno občino, kot je Šoštanj, velik zalogaj. Tudi zato se, skupaj z novimi stanovalci, ki so jih dobili z liste upravičencev za neprofitna stanovanja, še toliko bolj veselijo jutrišnjega dogodka. POSVETU Temelinski veto DUNAJ, 21. januarja - Pe- ticijo, v kateri se avstrijski svo- bodnjaki zavzemajo za veto Dunaja na češki vstop v Evrop- sko unijo, če Praga ne bo za- prta jedrske elektrarne v Te- melinu, je podpisalo 915.220 Avstrijcev oziroma 15,53 od- stotka od 5,8-milijonskega av- strijskega volilnega telesa. Po številu podpisov gre za tretjo najuspešnejšo, po deležu vo- lilnih upravičencev pa za še- sto najuspešnejšo peticijo po letu 1945 v Avstriji. Na Evrop- ski komisiji so prepričani, da zaplet ne more ogroziti širi- tve EU. Žareči Kongo KINŠASA, 21. januarja - Vulkan Njiragongo v Demo- kratični republiki Kongo je v noči na ponedeljek znova za- čel bruhati, lava pa je zalila njegovo severno stran, ki si- cer ni poseljena, saj je del na- ravnega parka Virunga. Vul- kan Njiragongo je začel bru- hati prejšnji četrtek. Žareča lava je delno uničila mesto Goma in še 14 vasi v DR Kon- gu, pri čemer je po podatkih človekoljubnih organizacij umrlo 45 ljudi, več sto tisoč pa jih je zbežalo v Ruando. Obnova Afganistana TOKIO, 22. januarja - Mednarodna skupnost je na dvodnevni donatorski konfe- renci za obnovo Afganistana za prihodnjih pet let zbrala več kot 4,5 milijarde ameriš- kih dolarjev. Letos naj bi za obnovo namenili 1,8 milijar- de dolarjev, predstavniki iz 60 držav in 20 organizacij pa so se dogovorili tudi o čimprejš- nji sprostitvi sredstev. Največ denarja sta za Afganistan pris- ^ pevali Evropska unija, ki bo v letu 2002 nakazala 487 mi- lijonov dolarjev, in ZDA, ki bo letos prispevala 300 mili- jonov dolarjev. Evroin Balkan LONDON, 22. januarja - Uvedba nove skupne evrop- ske valute evro je med dru- gim poskrbela za pravi raz- cvet razvijajočega se banč- nega sektorja v nekaterih dr- žavah nekdanje Jugoslavije. Makedonski bankirji pravi- jo, da so prebivalci ob pri- hodu evra izpod žimnic "po- tegnili" približno milijardo nemških mark (510 milijo- nov evro v), ta vsota pa je kar dvakrat večja od pričakova- ne. V Federaciji BiH so go- tovinski pologi s 500 mili- jonov konvertibilnih mark (226 milijonov dolarjev oz. 255 milijonov evrov) juni- ja lani do konca decembra 2001 narasli na milijardo konvertibilnih mark. Do po- dobnega učinka je prišlo tu- di v Srbiji, kjer je bilo v drugi polovici lanskega leta na banke položenih dodatnih 600 do 700 milijonov nemš- kih mark, celotni obseg po- logov je pred tem znašal ka- kih 250 milijonov mark. 4 INTERVJU Otroci niso volivci, njiiiovi starši pa! Mestna občina Celje za lani dolguje celjskim vrtcem 18 milijonov tolarjev - Javni vrtci se v strokovnem smislu ne bojijo konkurence zasebnih Betka Vrbovšek je ravna- teljica Vrtca Tončke Čečeve in predsednica odbora za po- vezovanje vrtcev v Mestni ob- čini Celje. Skupaj z ravnate- ljicama Vrtcev Anice Čeme- jeve in Zarja ter z vzgojitelji- cami si prizadeva zagotoviti čim kakovostnejšo predšol- sko vzgojo okoli 1800 pred- šolskim otrokom, ki so vklju- čeni v celjske vrtce. Marsikaj pa vsako leto ostane neure- sničeno, predvsem zaradi po- manjkanja denarja. Tega je premalo tudi zato, ker obči- na Celje ne izpolnjuje svojih zakonsko določenih obvez- nosti, pravi Vrbovškova. Ravnateljice so že doslej opo- zarjale na neizpolnjevanje ob- veznosti občine do celjskih vrt- cev, ki traja že vrsto let. Vsako leto naj bi celjska občina iz- polnila le 90 odstotkov obvez- nosti do vrtcev, edino v volil- nem letu 1998 so bile obvez- nosti za nazaj poravnane sko- raj stoodstotno, pravi Vrbovš- kova. Po zadnjem sestanku mi- nuli teden v oddelku za druž- bene dejavnosti je tudi potr- pežljivosti dovolj, dodaja. Za- gotovil, da bodo dobili denar, ki jim pripada, namreč ni bi- lo. Ob prihodu zasebnega vrt- ca v Celje, ki ga bo prav tako morala sofinancirati Mestna občina Celje, se zato vprašu- jejo, ali občina sploh ima stra- tegijo predšolske vzgoje. Prvi zasebni vrtec prihaja v Celje že na jesen. Se bojite konkurence? V strokovnem smislu abso- lutno ne. Prepričani smo, da dobro delamo in se ves čas tru- dimo, da bi bili še boljši. Pri- naša pa konkurenco pri vpisu otrok, saj tudi oni ciljajo na is- te otroke kot mi. Teh pa je v Celju vse manj, saj število roj- stev upada. Lani se je rodilo za en vrtčevski oddelek otrok manj kot leto prej. Kljub vsemu je naša prednost v tem, da je jav- ni vrtec v smislu veroizpovedi in nacionalnosti sprejemljiv za vse otroke, ne glede na to, iz kakšne družine prihajajo. Pri zasebnem vrtcu, ki se ustanav- lja, pa gre za naravnanost v ka- toliško vzgojo. Ali ima Celje strategijo pred- šolske vzgoje? Ne. Celje je nima, a bi jo nuj- no potrebovalo. V njej bi mo- ralo biti zapisano, ali bo usta- navljanje vrtcev prepuščeno tr- gu in konkurenci med njimi. Občina bi se morala tudi opre- deliti ali so vrednote javnega vrtca tiste, ki jih bo podpirala, ali ne. Javni vrtci namreč vzpod- bujajo multikulturalnost, vzga- jamo za sožitje različno misle- čih ljudi. Država je s tem, ko je uzakonila, da javnim vrtcem nameni stoodstotno financira- nje razlike med plačilom star- šev in ekonomske cene vrtca, že povedala svoje. Za zasebne vrtce namreč velja, da jim bo- do financirali le 85 odstotkov razlike vrednosti ekonomske cene za otroka. Razliko bodo morali kriti pokrovitelji, do- natorji... Napoveduje se tudi, da bodo salezijanci ustanovili vrtec na Hudinji. To se mi zdi nesmiselno, saj je število otrok tako upadlo, da bomo vrtec na Spodnji Hudinji, ta je v enem od stanovanjskih blokov, mi morali zapreti. Zaprti smo ga tudi v Aškerčevi ulici, iz istih razlogov, a ga bo tam sedaj od- prla celjska opatija. Ali vendarle pojav zaseb- nih vrtcev prinaša kaj spre- memb v ponudbo javnih vrt- cev? Vsako leto med starši opra- vimo anonimne ankete o tem, kako so zadovoljni z vrtci. An- kete kažejo pozitivne rezulta- te. Obenem pa jih v njih vpra- šujemo tudi, kaj si še želijo. In na podlagi tega bomo letos razpisali tudi štiri- do petur- no obliko programa za 12 otrok, prijavljenih v ta pro- gram. Doslej je veljalo, da jih je moralo biti 24, da smo se odločili zanj. Sicer pa že nekaj let ugo- tavljate, da so v Celju precejš- nje težave s financiranjem ob- stoječih javnih vrtcev. Obči- na Celje menda ne izpolnju- je svojih zakonsko določenih obveznosti? To je res, a je sedaj nekoliko bolje kot minula leta. Vsako leto nam sedaj dolgujejo manj kot 20 milijonov tolarjev, prej pa je dolg presegal ta znesek. Ko- nec minulega leta smo bile rav- nateljice celjskih vrtcev obveš- čene, da smo iz ekonomske cene na otroka prikrajšani za 18 mi- lijonov tolarjev, ker občina ni pokrila svoje zakonske obve- ze. Vsaka občina se namreč za- veže, ko na seji občinskega sveta potrdi ekonomsko ceno za vrt- ce, da bo zagotovila svoj delež ekonomske cene. Iz te pokri- vamo vse plače zaposlenih v vrt- cu, vse materialne in nemate- rialne stroške ter vse večje na- ložbe. Celjske vrtčevske stav- be, vseh je dvajset, so potreb- ne temeljite prenove, saj je najmlajša stara 18 let. Lani smo prejeli nekaj namenskega de- narja, ki pa je zadostoval le za ureditev nekaj ograj ter kuril- nih podpostaj. In kaj vse ste zanemarili lani na račun pomanjkanja denarja? Ta spisek, ki ga bomo mora- li dostaviti tudi občini, je zelo dolg. Na primer: zadnjo pre- novljeno vrtčevsko kuhinjo smo odprti leta 1987 v Gaber- ju. Od takrat naprej se vanje ni več vlagalo. Veljavna zakono- daja, ki jo je naša država spre- jela kot del evropske, pa nas zavezuje, da do decembra le- tos vse kuhinje, še posebej pa centralne, uredimo po sistemu HACCP. To pa pomeni vlaga- nje v dodatno izobraževanje de- lavcev, zaposlenih v kuhinjah, predpisana je oprema, mnogo strožji je higienski sistem, ki narekuje še večjo porabo čistil, pa tudi večje administriranje. Tudi odlaganja kuhinjskih od- padkov nimamo rešenega po merilih, ki jih zahteva Evropa v zvezi s preprečevanjem širje- nja slinavke in parkljevke. To moramo urediti do prihodnje- ga leta, narekuje zakonodaja. Zdravstvena inšpekcija od nas zahteva temeljito proučitev si- stema razvoza hrane iz central- nih kuhinj k razdelilnim. To je zopet povezano z dodatnimi stroški prevoza. Skratka, zah- teve so vse strožje, poslovanje vse zahtevnejše. Neizpolnjen je ostal tudi spisek nujnih pose- gov, nakup predpisanih delov- nih oblačil, prav tako lani ni- smo opravili večine nujno po- trebnih tehničnih meritev, ki jih zahteva izjava o varnosti. Kakšni pa so sestanki na oddelku za družbene dejav- nosti? Imate kaj upanja, da se bo vendarle spremenilo na bolje? Slabo kaže. Na oddelku za družbene dejavnosti nam ne- prestano govorijo le o raciona- lizaciji. Mi pa poslujemo že skrajno racionalno. Bolj pač ni mogoče. Od občine pričakuje- mo, da ob soglašanju z usta- navljanjem zasebnih vrtcev, ki jih bo tudi morala sofinancira- ti, poravna najprej račune jav- nim vrtcem, katerih ustanovi- teljica je. Poleg tega bo morala najti denar za vlaganje v vrt- čevske stavbe. Celjski župan je konec decembra obiskal vse tri celjske vrtce in zagotovil, da bo občina poskrbela za porav- navo svojih obveznosti, kar naj bi nam omogočilo normalno poslovati. A tudi to je relativ- no. Normalno poslovanje ni to, da poslujemo s t.i. pozitivno ničlo na račun neizpolnjenih obveznosti iz letnega delovne- ga načrta, ki ga potrdijo tudi mestni svetniki. Ali objektivno lahko razu- mete celjsko občino v njenem ravnanju? Ne, ne razumem. Denarja očitno za nekatere stvari v Ce- lju ne manjka. Skrb za pred- šolsko vzgojo otrok v javnih vrtcih pa je zadeva vrednot in strateške naravnanosti občine. V Vojniku in v Rogaški Slatini se tega zavedajo in imajo to bolje urejeno. V Celju, kjer je v vrtcih kar 85 do 90 odstot- kov predšolskih otrok, pa je ta odnos dokaj mačehovski. Najmlajši res niso volivci, so pa to njihovi starši in sorodni- ki! Tudi tega bi se lahko zave- dali tisti, ki so odvisni od nji- hovih glasov. Že pred leti se je v občinski politiki pojavila težnja po združevanju vseh treh vrtcev pod eno streho, v smislu ra- cionalizacije. Takrat so se ravnateljice temu zelo uprle in uspele. Ah se morda po- dobne težnje pojavljajo tudi sedaj? Ne, teh teženj ni zaznati, ver- jetno zato, ker bi bilo to v nes- kladju z Zakonom o vrtcih. Ta namreč jasno pravi, da je lah- ko v enem vrtčevskem zavodu od deset do trideset oddelkov. Vrtec Tončke Čečeve ima 37 od- delkov, Anica Černejeva 27, Zarja pa 36 plus tri bolnišnič- ne. S prehodom na devetletko, torej čez dve leti, bomo vsi celj- ski vrtci imeli manj kot 30 od- delkov. Vsem težavam navkljub pa celjski vrtci po strokovni plati zelo dobro delajo. To prizna- vajo tako starši kot tudi stro- ka, kajne? V okviru Zavoda za šolstvo sem se udeležila obiska jav- nega vrtca Diana v Reggio Emi- lia v Italiji, ki je bil v akciji ameriške revije News Week uvrščen med deset najboljših na svetu. Delo tega vrtca je slu- žilo kot vzor vsem ostalim vrt- cem, kako organizirati življe- nje v njih. Ko sem primerjala njihovo strokovno delo s stro- kovnim delom v celjskih jav- nih vrtcih, sem ugotovila, da velikih razlik ni. NATAŠA GERKEŠ LEDNIK Betka Vrbovšek: »Občina naj najprej poravna račune javnim vrtcem, katerih ustanoviteljica je, potem pa naj soglaša z ustanavljanjem za- sebnih vrtcev.« Betka Vrbovšek na otvoritvi ene od prireditev v organizaciji vrtca. PO dr; Jald evrobir« STRASBOUR( nuarja - Poslani ne demokracije! skem parlament J.ikičjebil vpone prvi Slovenec iz predsednika politif| bora Parlamentarna čine Sveta Evrope, bil na predlog evrof beralnih čemo\ strank izvoljen s si podporo vseh pos skupin v skupščini Slovenj protes UUBUANA,22. ja - Državna sekret zunanjem minisir vodja urada za Sir zamejstvu in po s\ dalena Tovornik je. skemu veleposlat Ljubljani Norbertu{ izrazila nezadovolj protest zaradi uved jezičnih izkaznic v rih dvojezičnih ohč žaške pokrajine, kar raven pridobljenih slovenske manjšim Naftni sp UUBUANA, 22 ja - Slovenska vladč sprejela dvostranski! čilnih ukrepov, md mi sta najbolj verjetni sanje števila dovoliln vaške avtoprevoznil poved vstopa vozili talizatorja - čeprav! ni uresničila napov« v ponedeljek vzposi: žim, ki je veljal p bo spornega praviliu povedi cestnega tranij in naftnih derivate no ozemlje. Zato svet Svetovne trgovij ganizacije (WTO} z! no z blagom v Ženej dovali zahtevo, da 9 ka prepoved uvrsti ni njo sejo sveta, ki bii doma začetek prih meseca. Duhovnil bolnišnk UUBUANA, 22. ja - V bolniški ži Ljubljani so se na čanju bolnišničnih nikov zbrali duho vseh treh slovenski Mariborski poirio2 Anton Stres je izraz da bi bilo delo bo nih duhovnikov ovi no v zakonodaji. P vih besedah tako v» tudi v Sloveniji bfl same kažejo zanin opravljanje bogo^ njihovih prostorih Potočni ministf UUBUANA, 25 ja - Državni zbor b* ru januarskega zase tri dopoldne odloi^ novanju Janeza Pot" položaj ministra za' zadeve. Potočnik ^ tem mestu nasledil I| carja, ki se je odlo^ hod na čelo Istrab«' Št. 4 - 24. januar 2002 VROČA TEM A 5 Bolnik z aidsom na robu mesta in ljudi Ivan je privezan na posteljo, sam in brez pomoči - Ker je revež, ki se ne znajde, ali ker ima aids? ja obrobju Celja. V ^i, kjer z debelih zi- jadi vlage odpada )o njegovega stano- ^odi temen, mrzel (ned zidovi, ki bi mu fldi hodnik. Njego- , so odklenjena. Že 'riklenjen je na po- )nevi mu minevajo iju na tistih nekaj Ico pride še edini pri- imu prinese hrano, eta. Naredi, kar na jiko. Sam ne zmore , V prometni nesre- hudo poškodoval, so zaceljeni, a noga roka ne gre. Reha- |a? Doslej je ni bil de- ier je revež, ki se ne ali ker ima aids? gnoza aids nuje Ivan. Star je 40 zine nima. Aprila la- 3 kot bolnika z aid- ivalidsko upokojili, delal v enem izmed ihceljskih podjetij: »- mo delali, zaslužiU zaslužili...« zavzdih- isli na sedanjo skrom- ojnino - in na čase, logel vsako delo. Ko I bolan. slutil nisem, kaj bom oa koncu, ko sem šel led zaradi slabega po- ikašlja. V Celju me no jemali, pa sem re- kel zdravnici, da bi šel v Kli- nični center. Dala mi je na- potnico za Ljubljano. Ob pre- gledu so mi vzeli tudi kri. Po- tem so mi povedali. Da sem imel pljučnico in da sem okužen z virusom HIV. Pri- zadelo me je, zelo me je pri- zadelo. Nikomur nisem po- vedal. Delal sem naprej, do- kler je šlo. Potem, ko so me upokojili, se je vseeno dalo nekako živeti. Vsak ponede- ljek, zadnje leto in pol, sem hodil k svojemu zdravniku v Ljubljano, dajal mi je zdra- vila, jemal sem jih po navo- dilih in čisto dobro sem se počutil. Zdravljenje je bilo uspešno. Potem pa je prišla nesreča,« zastane v pripove- dovanju. Polomljen in sam Novembra lani se je Ivan hudo poškodoval v promet- ni nesreči. Najhuje sta bili poškodovani noga in roka. Na poškodbenem oddelku celjske bolnišnice so nare- dili, kar se je narediti dalo in ga kaj kmalu, vsega v mav- cu, poslali domov. Tako kot druge bolnike. Samo da nje- ga doma ni nihče čakal, da mu ni nihče zakuril, skuhal, pospravil, mu pomagal pri umivanju, kaj šele tolažil v bolečinah. »Zdaj, ko sem ta- ko bolan, nihče ne pride k meni - razen bivšega sode- lavca, ki je res pravi prija- telj. Sorodniki so daleč, drugi ljudje te pa pozabijo. Pa jih ne prosim. Enkrat bom jaz tudi lahko vstal. Ne, nikjer nisem iskal pomoči.« Decembra so mu vozili ko- silo na dom: »Če imaš 50 ti- sočakov penzije, je jurja za eno kosilo veliko. Pa je bila juha mrzla, brez zakuhe, me- sa čisto malo... Pogreti si ni- sem mogel, pa sem potem odpovedal. Zdaj prijateljeva žena skuha kosilo še za me- ne. Pospravit je pa enkrat prišla ženska, ki jo je posla- la socialna. Posesala je, pre- brisala kuhinjske elemente, rože zaUla in šla.« O vrnitvi v rojstni kraj ne razmišlja. Ne pride v poštev. Z očetom se nikoli nista ra- zumela, mati tudi ni najbolj zdrava. O aidsu starša ne ve- sta ničesar: »Saj ne bi razu- mela. Mati še vedela ne bi, kaj je to.« Brat in sestra imata svoje življenje, v katerem prav tako ni prostora za Iva- na. Je sploh kje? Med upom in obupom »Samo da se postavim na noge, pa bo vse drugače. Ne vem, zakaj me je zdravnik iz bolnišnice poslal domov, na- mesto na razgibavanje (op.p.: januarja, ko so mu odvzeli mavec - na kontrolo bi moral že prej, pa so bile težave z napotnico za prevoz z rešilcem). Saj ne, da bi z mano v bolnišnici zaradi aid- sa kaj slabše ravnali, samp rokavice so vedno nosili. Zdaj upam, da me bodo daU v kakšen dom, nekam, kjer bodo poskrbeli tudi za mo- jo roko in nogo. Za pomlad pa so nam, vsem v tej hiši, obljubili selitev. Tam, kamor gremo, bo super. Rešil se bom te luknje, kjer pozimi sonce sploh ne posije skozi okna. Vse je vlažno, kuriti pa tudi ne morem. Samo z elektri- ko grejem.« »Nobenega bolnika z aid- som v Sloveniji še niso spre- jeli v domsko oskrbo, ni- kogar pa zaradi te bolezni tudi niso uradno odkloni- li. Običajno >ni prostora< ali pa je bolnik >premlad< in po- dobno. Vendar je v ozadju odpor, strah. Pred samo bo- leznijo, še bolj pa pred očit- nim nerazumevanjem in nestrpnostjo okolja do bol- nikov. Bojijo se, da bodo iz- gubili svoje »stranke«, če se bo zvedelo, da so sprejeli bolnika z aidsom.« (doc. dr. Janez Tomažič) Okrevanje po poškodbi in se- litev v lepše stanovanje sta zanj cilja, ki mu zaenkrat največ po- menita. »Na posteljo sem pri- vezan od začetka novembra. Vse me boli. Joj, kako me boli hrbet...« potoži. O aidsu si ne dela utvar. »Da so me morali poslati na orožne vaje v Srbi- jo... Tam sem bil udeležen v prometni nesreči, zgubil sem veliko krvi, dobil transfuzijo... Zakaj se mi je moralo to zgo- diti? Zakaj prav meni?« išče raz- lago za svojo nesrečo. Ve, da zdrav nikoli več ne bo: »Zdrav- nik pravi, da je zdaj dobro. No- čem razmišljati o prihodnosti. Me je pa strah. Če se bi bole- zen poslabšala... Če bi do tega prišlo, bi se kar ubil...« Upo- rablja pogojnik. To je bilo v soboto. V pone- deljek so ga, polnega upov, od- peljali v Ljubljano. Ne v dom, kjer bi okreval, ampak na pre- gled na kliniko za infekcijske bolezni in vročinska stanja. Še isti dan so ga pripeljali nazaj domov, če lahko neprijazne- mu, čeprav skrbno opremlje- nemu, stanovanju tako reče- mo. Z obljubo, da mu bodo pri rehabilitaciji pomagali v celjski bolnišnici. Tisti, ki jim ni vseeno »Za Ivana sem zvedela še- le po nesreči. Skušali smo mu urediti vsaj najnujnejše. Takšen bolnik spada po mo- jem dalj časa v bolnišnico, saj bi bilo treba zanj skrberi vseh 24 ur dnevno. Ker ni- smo našli druge rešitve, smo se dogovorili z njegovimi zdravniki na infekcijski kli- niki, da ga je rešilec peljal tja na pregled. Da vidijo, če mu lahko oni kaj pomagajo. Najprej potrebuje rehabili- tacijo, potem pa mu bomo skušali najti namestitev v ka- terem izmed domov,« opisuje prizadevanja, da bi bilo za Ivana poskrbljeno, Mira Krušič iz celjskega centra za socialno delo. Dvakrat ga je obiskala tu- di Marjana Čater, ki vodi center za pomoč na domu pri Domu upokojencev Celje: »- Prvič sem ga obiskala decem- bra. Čeprav je najprej odklo- nil pomoč, sva se dogovori- la, da bo ena izmed naših de- lavk, ki pozna njegovo bole- zen in s tem povezane poseb- ne pogoje dela, prihaja en- krat tedensko. No, res ga je obiskala decembra samo en- krat, ker so bil potem praz- niki, obiskala pa ga je tudi prejšnji teden. Da bi ga ure- dili pred odhodom v Ljub- ljano, na to pa ni pristal« V Ljubljani ga je sprejel nje- gov zdravnik s klinike za in- fekcijske bolezni in vročinska stanja Primož Karner, dr. med.: »Zdravim ga že leto in pol. Do te nesreče dokaj us- pešno. Hodil je na kontrole, redno jemal zdravila. Sedaj je njegov osnovni problem ne- pokretnost. Govoril sem z mag. Demšarjem iz celjske bolnišnice, da bi ga z rešilcem vozili trikrat tedensko na fi- zioterapijo. Kaj in kako bodo ravnali, se bodo odločili v sre- do (včeraj, op.p.). Poklical sem tudi Evito Leskovšek, dr. med., ki vodi fundacijo Robert, da se tudi ona pogovori z njim in skuša najti pravo obliko po- moči na domu.« Doc. dr. Janez Tomažič, dr. med., kUnika za infekcij- ske bolezni in vročinska sta- nja: »Z bolnikom, ki ima aids, je treba postopati tako kot z vsemi drugimi bolni- ki. Če je bil poškodovan, ga je po poškodbi treba tudi re- habilitirati v ustrezni reha- bilitacijski ustanovi. Ne ra- zumem, zakaj je pri tem po- trebno naše posredovanje.« Mi tudi ne. MILENA B. POKLIC Ivan je že od začetka novembra priklenjen na posteljo. Sam in brez prave pomoči. KOMENTIRAMO ed zaprtimi vrati hje zdravstveno tga dela pri osvešča- ^uibi z virusom HIV i bolezni aids kot da ^ev ni dotaknilo. Bol- ^ i^sodno boleznijo so ^mhu, ki izvira iz ne- % še vedno obsojeni TO. Na socialno izo- '^t temu učeno reče- težkih izkušenj ti- bolezni niso mogli Y^iki o aidsu molči- ni zapustila druži- '^ohvarovati vsaj otro- '5e spomnite - ko so ^^de/j, da hodi v isto J njihovi otroci otrok z aidsom, sozah- ^ otroka prešolajo - »do prestavili svoje Pečina bolnikov pa ^ntehskrbi. Obdiag- 'j^ jih neredko zapu- ^ndi najbližji. Pra- sočasno znajdejo v ^^cialnih razmerah, 1° nilajši ljudje, z ne '^^bvne dobe za spo- ^^^ojnino, delati pa jo več. °^o.ko še razumemo, ^^bet obrnejo sorod- "^^^telji, sosedje in so- delavci, pa ni mogoče razu- meti, da enako ravnajo tudi ustanove, javni zavodi, celo takšni, ki so bili ustanovlje- ni za to, da skrbijo za bolne in nemočne. Tega nihče ne prizna, vsaj uradno ne, a tako je. Tudi v primeru »Ivan«. Ideja: kaj ko bi pri predlo- gih za spremembe ustave tam, kjer je določena enakost vseh državljanov ne glede na spol, raso, veroizpoved... do- dali v oklepaj: »Velja tudi za bolnike z aidsom!« Žal, tu- di to ne bi pomagalo. Dokler je med ljudmi nevednost in strah, dokler je odpor in egoi- zem močnejši od pameti, do- kler ne premoremo vsaj ščep- ca razumevanja in sočutja, če že ne ljubezni, je vsaka čr- ka na papirju prazna. Ko ma- lo od bliže pogledaš na naš odnos do teh bolnikov, se spomniš na srednji vek in na gobavce. Če bi Slovenci ime- li kakšen oddaljen otok, bi tja preselili vse okužene z vi- rusom HIV. In jih prepustili usodi. Saj so si sami krivi, kaj- ne? Ker pa smo v tretjem ti- sočletju, sredi Evrope, se jih samo izogibamo. In zapira- mo pred njimi vrata. Št. 4 - 24. januar 2002 6 GOSPODARSTVO Vsak na svojem kupu gnoja Celjani neuspešni pri povezovanju regijske mesne industrije - Cena za razdrobljenost bo visoka v Celjskih mesninah bo- do čez mesec ali dva začeli graditi novo tovarno za pre- delavo mesa. Ko bo konča- na, kar naj bi se zgodilo še letos, bo po napovedih di- rektorja Izidorja Krivca ena najbolj sodobnih v Slove- niji. Tovarno bodo zgradili sami, saj jim k projektu ni uspelo pritegnili niti enega od večjih mesnih predelo- valcev v regiji. Vsak je raje ostal na svojem bregu, pa čeprav bo cena, ki jo bodo morali plačati za to, najbrž zelo visoka. V Celjskih mesninah si za- radi tega ne belijo preveč gla- ve. Tovarna, ki bo v dveh eta- žah imela 8.000 kvadratnih metrov uporabnih površin, jih bo skupaj z opremo stala kar 1,7 milijarde tolarjev, vendar vstopajo v naložbo ze- lo samozavestno. Najbrž so k temu pripomogli tudi lan- ski poslovni rezultati, ki so, kot pravi Izidor Krivec, eni najboljših v zadnjem obdob- ju. Prihodke od prodaje so v primerjavi z letom 2000 po- večali za skoraj tretjino, ta- ko da znašajo blizu 6 mili- jard tolarjev, čisti dobiček pa se je kljub visokim stroškom, ki so nastali zaradi ukrepov, povezanih z boleznijo norih krav, povzpel na 200 milijo- nov tolarjev. Čeprav se je no- vembra lani, ko je bil v Slo- veniji odkrit prvi primer bo- lezni, prodaja v balkanskih državah skoraj v celoti usta- vila, so z izvozom ustvarili kar dve petini prihodkov. Največ mesa in mesnih izdel- kov so prodali v Makedoni- ji, sledijo ji Bosna in Herce- govina ter Hrvaška. Kot pr- vim v Sloveniji jim je manj- še količine mesa uspelo pro- dali celo v Srbijo. Pogovori brez dogovora Tako velik izvoznik, kot so Celjske mesnine, najbrž pri vprašanju, ali zgraditi novo tovarno ali ne, ni dolgo raz- mišljal. Že pred dobrima dvema letoma so postavili 400 milijonov tolarjev vredno kombinirano klavno linijo ter si s tem zagotovili status industrijske klavnice, kakr- šnih naj bi bilo pri nas v skla- du z evropskimi pravili igre največ pet. S tovarno, ki bo nadomestila sedanji, že tri- deset let star obrat, ki kljub večkratni temeljiti prenovi ne ustreza več sodobnim tehno- loškim standardom proi- zvodnje, si bodb zagotovo ku- pili vstopnico tudi za status industrijskega predelovalca mesa. Za prihodnost se jim to- rej kljub dejstvu, da so bre- mena, ki jih nosi mesna in- dustrija, vse bolj težka, ni treba bati. Najbrž pa je ško- da, da jim k projektu ni us- pelo pritegniti tudi ostalih večjih mesarjev v regiji. Ra- čunali so predvsem na Kme- tijsko zadrugo Laško in na šentjursko Grudo-Jurmes. Pogovorov o skupni gradnji tovarne, ki bi sčasoma zdru- žila regijske predelovalce mesa, je bilo kar nekaj, ven- dar, očitno, nihče od sode- lujočih ni hotel pristati na vodilno vlogo Celjskih me- snin. Drugače si namreč ni mogoče pojasniti odločne- ga »ne« v Laškem in v Šent- jurju, čeprav so jim Celjani zagotavljali, da bodo tudi pod skupno streho lahko ob- držali vse svoje blagovne znamke in svoje posebnosti. Najbrž je bilo v ozadju še marsikaj drugega, o čemer nihče v omenjenih podjet- jih ne želi govoriti, res pa je, da so v Celjskih mesni- nah odkrito povedali, da bo vsak lahko odločal le toli- ko, kolikor bo vložil v novo tovarno oziroma v novo skupno podjetje. Izidorju Krivcu je danes žal, da so za pogovore, ki ni- so pripeljali nikamor, pora- bili toliko časa. »Če bi vede- li, da nas bodo sosedje zavr- niU, bi tovarno lahko pričeli graditi že lani. Zares smo se trudili, da bi povezali regij- sko mesno-predelovalno in- dustrijo. Zavrnitev nas čudi, saj se vsi zelo dobro zaveda- mo, da lahko konkurenčno moč povečamo le s skupnim razvojem, nabavo in trženj- skimi dejavnostmi, pa tudi z racionalizacijo distribucij- skih dejavnosti in s speciali- zacijo. Poleg tega bi združe- ni lažje kljubovali tudi trgov- cem, ki so si zaradi dobrega pogajalskega položaja zago- tovili skoraj polovični delež v prodajni ceni.« Draga laška samostojnost v Kmetijski zadrugi Laško bodo raje, kot da bi šli v »špa- novijo« s Celjani, imeli svoj obrat za predelavo mesa, pa čeprav bodo zanj plačali kar 900 milijonov tolarjev. Ob- jekt, ki bo stal ob glavni ce- sti v Strenskem, bodo začeli graditi še letos, dokončan pa naj bi bil prihodnje leto. Več kot polovico denarja bodo za- gotovili sami, saj si obetajo soliden izkupiček pri prodaji sedanjih objektov, ki jih na- merava kupiti Pivovarna Laš- ko. In kako v zadrugi uteme- ljujejo svojo drago odločitev? »Pogovori s Celjskimi mesni- nami so bili sicer korektni, vendar nikakor ne želimo iz- gubiti samostojnosti. Na vsak način hočemo ohraniti laš- ko tradicijo predelave mesa in lastno blagovno znamko, poleg tega želimo v prihod- nje tržiti tudi meso, pridela- no na ekoloških kmetijah. Edi- no zagotovilo, da nam bo to res uspelo, je posebna pre- delovalna linija v lastnem obratu,« pojasnjuje direktor Karel Krašek. Kaj konkretno jih je zbod- lo pri celjski ponudbi, v Laš- kem niso povedali, vendar pa, kot kaže, povsem sami vendarle ne upajo biti. O te- snejšem sodelovanju so se namreč pogovarjali z dru- gimi mesno predelovalnimi podjetji in pred časom z Grudo-Jurmesom in Me- sarstvom iz Litije podpisa- li nekakšno ohlapno pred- pogodbo o poslovnem so- delovanju oziroma povezo- vanju v grozd. Pogodba je sicer v času, ko je bila pod- pisana, služila točno dolo- čenemu namenu (Šentjur- čani so na račun povezova- nja želeli dobiti državni de- nar) , vendar Krašek poudar- ja, da se bodo sčasoma naj- brž dogovorili tudi o skup- nem trženju in o speciali- zaciji proizvodnje. Bodo pa Laščani in Šentjurčani s Celjskimi mesninami ven- darle sodelovali. Oboji bo- do namreč še letos ukinili klanje, zato bodo te stori- tve opravljali v c. riboru in še kje (k Regija biq bila zg|| Glede na to, kako; vleče na svojo stra^ mesna industrija o, ma skupne prihodu se sicer zavedajo, na trgu ne bodo žati, vendar nihče5 pustiti vodilnega m mu drugemu. V Šen se raje podali na ^ nec Slovenije in si ljubljansko Grudo, je težko napovedati bo razvijalo sodeli Laščani, saj je podjj di hčerinske družbt tvo (o kateri pišemo nem članku) v prei nančni zagati. Zaradi pomanjka ali pa nesposobnosti predelovalcev mes; dogovorili o delii skupnem nastopa mačih in tujih trj^ cej ogorčen predsei dikalnega odbora za tvo in živilsko i ndusi ko Čater. Pobuda Ce| snin o povezovanju preko skupne tovani delavo mesa se mu dobra. »Celje bi glei tenciale, ki jih ima,! ganiziralo tako mod sko mesno induslri bila vzor vsem ostat veniji. Žal pa hoče naprej peti na svoje ku gnoja in se ne n s tem ogroža svoja nost in tudi socialne zaposlenih. Če bosi mesno-predelovalt strija ostala še na[ drobljena, v Evropi nebo preživela. Zglaj seje treba povezati] deliti delo, je zelo V! mo čez mejo je tret kati,« pravi Čater, ki da prisilna poravnaj jurskem Mesarstvi osamljen primer. J JANJA 1 Foto: GREGOl Čeprav v Celjskih mesninah zelo veliko vlagajo v vrhunsko tehnologijo in bodo ob koncu leta izpolnjevali vse pogoje za pridobitev statusa industrijske klavnice in obrata za predelavo mesa, ji ostali mesni predelovalci obračajo hrbet. Novi lastniki Mesarstva Upniki šentjurskega Me- sarstva, ki je od lanskega decembra v prisilni porav- navi, so prijavili za dobro milijardo tolarjev terjatev. Prvi pregledi so pokazali, da bo prerekanih za 314 mi- lijonov tolarjev terjatev, ter- jatve, ki so jih prijavili lo- čitveni upniki, pa znašajo 185 milijonov tolarjev. Kot je povedal direktor podjetja Zlatko Zupane, želi več kot šestdeset upnikov svo- je terjatve, ki skupaj znašajo 215 milijonov tolarjev, spre- meniti v lastniške deleže. Z večino so že sklenili ustrez- ne pogodbe. V Mesarstvu bo- do najkasneje do 14. februarja pripravili program finančne reorganizacije, kaj bo s ka- drovsko sanacijo pa še ne vedo natančno. V prvem polletju bodo ukinili dejavnost kla- nja, kar pomeni, da naj bi bi- lo 25 delavcev, oziroma če- trtina vseh zaposlenih preveč. Zupane pravi, da bo natanč- nejše število znano, ko bodo pripravili program prestruk- turiranja, napoveduje pa tu- di možnost presežka delav- cev. V Mesarstvu, kjer po zago- tovilih vodilnih proizvodnja poteka brez zastojev, so se večje izgube začele pojavljati leta 1999. Kolikšna bo lan- ska, še ne vedo, saj bo treba najprej natančno pregledati, kaj so upniki prijavili. Med poglavitnimi vzroki, ki so podjetje pahnili v težave, Zlatko Zupane navaja nizko akumulativnost v zadnjih os-_ mih letih, preobsežno klav- no industrijo v Sloveniji, spre- membe prehranskih navad za- radi izbruhov bolezni, ukre- pe ekonomske politike države ter zaostrovanje pogojev pri tehnični usposobljenosti podjetij. Poleg tega se zad- njih deset let nenehno zmanj- šujejo razlike med vhodni- mi cenami surovin in stori- tev ter doseženimi cenami na trgu. JI Celjski grol potrebuje deii Pivovarna Tara iz Maribo- ra, ki je med potrošniki naj- bolj znana po pivu Celjski grof, je minuli teden objavila povabilo k dokapitalizaciji. V vodstvu podjetja so po- vedali, da je nadaljnji razvoj pivovarne možen le s pomoč- jo svežega kapitala. Zato so k sodelovanju povabili poten- cialne vlagatelje, ki bi z do- kapitalizacijo pridobili po- memben lastniški delež pi- vovarne. Čeprav povabilo k dokapitalizaciji časovno ni omejeno, v podjetju pričaku- jejo, da se bodo vlagatelji kmalu odzvali. Pivovarna Tara je imela spr- va sedež v Šempetru v Savinj- ski dolini, leta 1' lastnik Herman Maij kaj več kot milijaf jev kupil Štajersko no v stečaju. Po san letu poslovanje jel la v tako hude fin^ zave, da je bila v uvedena prisilna p' Upniki so prijavili k milijonov tolarjev načrt finančne reor je pa je bil sprejetji gem poskusu, mi Kot kaže, so bila p' nja očitno prev£ vodstvu podjetja n izpolnjevati ohvet so mu jih naložili Št. 4 - 24. januar 2002 GOSPODARSTVO _7 Po vijak na Hudinjo Železninar bo 1. februarja zaprl vrata - Prihodnji mesec se prične prenova Merkurjevega blagovnega centra ob Mariborski cesti Znameniti celjski Želez- ,inar razkriva zadnje ted- ,e dokaj klavrno podobo. Nekateri deli trgovine so že jovsem izpraznjeni, na po- icah so le še ostanki nekoč )Ogate ponudbe tehnične- la blaga. Železninarja od .februarja ne bo več, stav- lana eni najbolj elitnih lo- lacij v središču mesta pa 10 z novim lastnikom do- lila tudi novo vsebino. Celje bo torej čez dober te- jenizgubilo še zadnjo od nek- lanjih Kovinotehninih proda- jaln. V Merkurju so sicer sprva ibljubljali, da bodo v središ- ^ mesta zagotovo ohranili tri prodajalne, vendar so se Imalu preračunali, da bodo ivoje tehnično blago najbo- lje prodajali, če bodo celot- DO maloprodajno ponudbo v Celju strnili v blagovnem cen- tra na Hudinji. Decembra la- 11 so zaprli Mavrico in Gale- )a, zdaj je na vrsti še Želez- linar. V Merkurju so prepri- :ani, da z ukinitvijo trgovin lonudba v središču mesta ne )o prav nič osiromašena, s iimer pa se večina Celjanov, dasti tistih, ki živijo v cen- im, ne strinja. Če bodo želeli bpili en samcat vijak, se bo- io morali poslej napotiti na feč kot dva kilometra odda- ieno Hudinjo. Morda pa bo 'tolažbo vsaj to, da bo Mer- cur tam že v kratkem občut- 10 razširil ponudbo. Predvidoma sredi februar- ja se bo namreč pričela te- meljita prenova blagovnega centra, ki bo v samo nekaj mesecih dobil povsem no- vo notranjo in zunanjo po- dobo. Kot je povedal Emil Pavlin, direktor investicij- skega inženiringa v Merkur- ju, bodo v prodajne prosto- re preuredili tudi skladišča. S tem bodo v dveh etažah pri- dobiU blizu 13.500 kvadrat- nih metrov novih površin. V spodnji etaži bo trgovski center MerkurDom, ki bo do- polnjeval sedanji center Mer- kurMojster z 2.400 kvadrat- nimi metri prodajnih povr- šin, v zgornji etaži pa bo po- hištveni center. Uredili ga bodo bodisi v sodelovanju s kakšnim drugim podjet- jem, ah pa bodo prostore od- dali v najem. Emil Pavlin pravi, da bo prenova, ki bo stala okrog 900 milijonov tolarjev, zelo zahtevna, saj je celotni ob- jekt v takšnem stanju, da še zdaleč ne ustreza pogojem za trgovski center. Urediti bo treba ogrevanje in prezrače- vanje, zamenjati celotno stre- šno kritino in toplotno izo- lirati celotno stavbo. JANJA INTIHAR Po nekaj tednih razprodaje so police v celjskem Železninarju vse bolj prazne. Vrata trgovine se bodo zaprla 1. februarja, prodajalci pa naj bi odšli v Merkurjev center na Hudinjo. Soča še čaka čeprav bi lahko Steklar- na Rogaška že začela čr- pati 25 milijonov evrov posojila, ki ga je za ob- novo hotela Soča dobila s pomočjo tujega partnerja, se dela, kot kaže, še ne- kaj časa ne bodo pričela. Po besedah direktorja steklarne Davorina Škri- njariča se je zapletlo z od- kupom zemljišča, na kate- rem želijo zgraditi moder- nejši del hotela z nekaj več kot sto posteljami. Kupo- prodajno pogodbo z Zdra- viliščem Rogaška so že pri- pravili, vendar je republiš- ki sklad za kmetijska zem- ljišča in gozdove promet z zemljiščem prepovedal. Tr- di namreč, da v skladu z zakonom o lastninjenju zemljišče sodi pod njego- vo okrilje, čeprav mu je zdravilišče že pred časom dokazalo nasprotno. Škrinjarič je prepričan, da nekdo vso zadevo namer- no zavlačuje ali pa jo želi celo preprečiti. Ali lahko zapleti vplivajo na že skle- njene dogovore s tujimi partnerji, še ne ve, vendar upa, da bodo probleme z zemljiščem rešili čim prej. Upa tudi, da bo pozitivno mnenje k vsem posegom, ki jih načrtujejo na objek- tu in v okolici, kmalu dal tudi Zavod za varovanje na- ravne in kulturne dedišči- ne. JI Energija dražja ^ od delavcev V Tekstilni tovarni Prebold pripravljajo nove ukrepe za izboljšanje poslovanja - Bodo seznami presežkov dolgi? Tekstilna tovarna Pre- Md, ki je s 570 zaposleni- "»i eno največjih tekstilnih podjetij v Sloveniji, je tudi '^nsko poslovno leto za- '^'jučila z izgubo. Kolikšna v podjetju še ne morejo Povedati, vse bolj pa je ja- ^•^0, da bodo vendarle mo- '^li zmanjšati število delav- cev. Vprašanje presežkov visi Jzraku že od minulega leta, ^ose je na seznamih znašlo ^nss delavcev, za katere p3 so potem z notranjimi raz- Keditvami brez težav zago- pili delovna mesta. 1 |V Preboldu so lani ustva- ri okrog 2,6 milijarde to- pev prihodkov, kar je prib-' ^'^no toliko kot leta 2000. V *^)ino so prodali skoraj dve ^^tjini izdelkov, največ Nemčijo, veliko pa tudi na italijanski, avstrijski, fran- coski in ameriški trg. Njihov glavni adut v tujini so noga- vice, saj izvozijo kar 80 od- stotkov celotne proizvodnje, dobro pa prodajajo tudi ta- ko imenovano konfekcijo za dom in tkanine. Kljub temu pa se podjetje ne more izviti iz rdečih številk. Lani so slabe rezultate prinesli že iz leta 2000, ko so imeh kar 890 milijonov tolarjev izgube, ki je nastala delno iz rednega poslovanja, delno pa iz od- pisa zalog in revalorizacij- skega primanjkljaja. V dru- gi polovici leta so sicer ime- li zmogljivosti polno zase- dene, vendar je bilo zasluž- ka premalo, da bi z njim lah- ko pokrili vse stroške. Veli- ka slabost podjetja so ogrom- ne proizvodne hale. Kot je po- vedal direktor Vinko Žohar, je med največjimi problemi poraba energije, zato bo tre- ba čim prej razmisliti, kako zmanjšati te stroške. Lani so namreč porabili kar za 350 milijonov tolarjev pHna in električne energije, kar je več denarja, kot so ga namenih za plače. Tekstilna tovarna Prebold, ki letos praznuje 160-letnico obstoja, je v svojih najboljših časih zaposlovala preko 1.800 delavcev. Direktor za zdaj še ne more niti ne želi govoriti, koliko ljudi je odveč. Števil- ke bodo znane najkasneje v enem mesecu, v kratkem pa nameravajo pripraviti še ne- kaj drugih ukrepov za izbolj- šanje poslovanja. JANJA INTIHAR KOMENTAR Padec farmacevtov in Uniona Thdi v tem tednu sprem- ljamo na Ljubljanski borzi ži- vahno trgovanje. Tečaji po- membnejših delnic, razen iz- jem, počasi rastejo. Takšne pozitivne trende pa nema- lokrat zmotijo nenadne in- formacije, kakor je bila tista, da so poslanci na izredni se- ji državnega zbora odločali o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravilih in medi- cinskih pripomočkih. Sprememba; ki so jo izgla- sovali, bo udarila domače proi- zvajalce nadomestnih, oziro- ma t. i. generičnih zdravil, ki se bodo po novem pri registra- ciji zdravil lahko sklicevali na dokumentacijo originalnega zdravila šele po šestih letih. Novica je vsekakor vplivala na-farmacijo tudi na borzi, tako sta delnici Leka in Krke beležili največji padec v četr- tek. Dobički obeh slovenskih farmacevtov naj bi se namreč znižali, s tem bo dobila manj tudi državna blagajna, zdravs- tvena zavarovalnica pa se bo ubadala z višjimi stroški. Si- cer pa vlada splošno prepri- čanje, da večjih padcev farma- cije naj ne bi bilo več, ker sta delnici Krke in Leka že sicer podcenjeni, obe podjetji pa sta pripravljeni na takšen raz- voj dogodkov. In kaj se dogaja pri pivo- varnah? Delničarji Uniona so tudi zadnji teden veljav- nosti Interbrewove ponudbe za prevzem delnic Uniona po 90.000 tolarjev svoje delni- ce prodali na borzi po višji ceni. Kupci spadajo v krog t. i. pripadnikov Pivovarne Laš- ko. V petek, dan po izteku javne ponudbe Interbrewa, pa je tečaj Unionove delnice padel skoraj za 10 odstotkov, na 82.000 tolarjev. Podobno se je zgodilo tudi v ponede- ljek. Ko je borza sprostila de- setodstotne omejitve nihanja delnice, je to povzročilo še glob ji padec, vse do 63.000 tolarjev za delnico Uniona. V senci dogodkov na borzi se nadaljuje postopek privati- zacije Nove Ljubljanske ban- ke, za katero so prejeli zave- zujočo ponudbo za nakup 34 odstotkov banke po ceni 105 milijard tolarjev. Navedena ce- na naj bi bila za komisijo ugod- na, kupec (belgijska banka KBC) pa naj bi bil tudi prime- ren po ostalih kriterijih, kijih je določila komisija. Sicer pa je banka KBC med drugim tu- di lastnica največje češke ban- ke ČSOB in druge največje ban- ke na Madžarskem. Tudi ta teden je prišlo do nekaterih zamenjav med vrednostnimi papirji, ki ko- tirajo na Ljubljanski borzi. V četrtek sta bili iz trgovanja na prostem trgu izključeni delnici pida Vipa invest Nanos in Vi- pa invest Soča. Umik je bil opravljen zaradi spojitve v no- vonastalo družbo pid Vipa in- vest. Borza je izdala tudi sklep o vključitvi novih delnic na prosti trg. Gre za delnice druž- be Lesnina, trgovina s pohiš- tvom, z oznako MILG. Prvi dan trgovanja bo petek, 25. januar- ja. Kot zadnja pa še novica naše borzne hiše. Odkupovati smo začeli delnice družbe PUV- podjetje za urejanje vo- da Celje. MATEJ- GUŠTIN, upravljavec premoženja v CBH Feroda z znakom SQ Podjetje Feroda iz Celja je kot prvo v svoji branži na Celj- skem pridobilo pravico do uporabe blagovne znamke SQ - slovenska kakovost. Osnovna dejavnost podjetja je proi- zvodnja, obnova in servis zavor in sklopnih elementov, la- ni pa je pričelo tudi s prodajo in menjavo pnevmatik. Kot je ob podelitvi poudaril lastnik Karel Pavčnik (na sliki de- sno), je pridobitev znaka kakovosti dokaz, da so izdelki in storitve podjetja res dobre, vsekakor pa pomeni tudi dobro popotnico pri odpiranju evropskega trga. Št. 4 - 24. januar 2002 8 REPORTAŽA Zaradi dolga ob kmetijo Topolškova iz Zavrha sta prodala kmetijo, saj je nekaj tisočakov dolga državi zraslo v večmilijonsko vsoto Več kot dve desetletji je minilo, kar smo v Novem tedniku prvič pisali o Fran- cu Topolšku iz Zavrha pri Galiciji. Takrat je novinarka Zden- ka Stopar pisala o 35-letnem fantu, ki je živel na kmetiji v završkih hribih in skrbel za pet ostarelih ljudi - stri- ce Jožefa, Martina in Anto- na ter dve teti - Jožefo in Uršulo. Vsi so bih stari med 60 in 72 leti, dva med nji- mi sta bila gluhonema. Pri Topolškovih so imeli 16 hektarjev veliko kmetijo, od tega polovico obdelovalne zemlje. Devet mesecev je bi- lo Francu, ko ga je oče pri- nesel k Topolškovim, pri 35 letih pa je Franc ostal sam za delo. Približno takšna je bila zgodba pred dvema desedet- jema. Čeprav so bili to dru- gačni časi, drugačen režim in drugačno življenje, pa se Francevo življenje ni veliko spremenilo. Takrat je bilo težko, danes, ko ga je živ- ljenjski splet okoliščin pri- silil, da živi v Kompolah nad Štorami, pa Franc verjetno živi še težje. Zaradi obresti, ki si jih je, verjetno zakoni- to, naračunala država, je mo- ral prodati zemljo, ki jo je leta obdeloval, in hišo, ki mu je pomenila dom. Ne moreš plačati. Pa pika. v tem času so Francevi stri- ci in tete pomrli, pred 14 le- ti pa se je Franc tudi poro- čil. »V vseh teh letih sva skr- bela za prednike, delali in obdelovah smo zemljo po svojih močeh. Na kmetiji, kot je naša, je dela veliko, denarja pa še za preživlja- nje skoraj zmanjka,« je za- čel pripoved Franc, ki smo ga »ujeli« zadnji dan, ki ga je preživel na domačiji v za- vrških hribih. Dan kasneje so začeli iz skromne hiše, sob in kuhinje odnašati stvari in uporabno opremo v starej- šo hišo, ki sta jo Topolško- va kupila v Kompolah. Znano je, da so kmetje ved- no morali iskati dodaten vir za preživljanje - pomagali so si s prodajo živine, tudi lesa. včasih so prodali kakšen drug pridelek - nekateri so se s tem samo preživljali, drugi pa ce- lo dobro živeli... »Pri nas smo se nekako pretolkli le iz me- seca v mesec, za druge stvari pa je zmanjkalo. Tako so po- ložnice za plačilo zavarova- nja in davka ostajale na ča- kanju - denarja za te polož- nice preprosto nismo uspeli zbrati,« pravi Gabrijela To- polšek. Že pred več kot de- setimi leti se je nad domači- jo v Za vrhu nabral kar pre- cejšen kupček dolga, čeprav je bil kmečko zavarovan sa- mo Franc, davek na zemljiš- če pa ni bil tako visok. Kljub otrokom, ki jih je Gabrijela pripeljala že prej na Topolš- kovo domačijo, sta bila za- konca za delo bolj ali manj sama. Otroci so si namreč us- tvarili svoje življenje, se raz- tresli po drugih krajih in na domačijo prihajali samo ob- časno. Franc in Gabrijela sta »tol- kla življenje«, kakor sta ve- dela in znala. V hlevu je mu- kalo govedo, v svinjaku pra- šiči, jablane so sicer prine- sle kakšen liter sadjevca, to- da vse to je bilo premalo. Do- volj sicer za skromno življe- nje, toda premalo za polož- nice. »Nič si ne moreš poma- gati - če ne moreš plačati, ne moreš. Pa pika. V hiši sva ime- la samo nujne stvari, na pri- mer elektriko - to pač paziš, da ti je ne odklopijo. Telefo- na nimava,« pravita Topolš- kova, ki v zadnjem času ne moreta več obdelovati zem- lje. Vmes je namreč prišla še bolezen. Tako se je stanje iz dneva v dan slabšalo, prav tako hi- tro so rasle obresti. Na To- polškovo domačijo so priha- jali opomini, pa rubeži, za- pečatih so kmetijo... Denarja pa od nikoder Dolg, izpisan na položni- ci, ki jo je konec lanskega novembra prejel Franc To- polšek, znaša 3.871.980,00 tolarjev. Na položnici, ki jo je izstavila žalska izpostava davčnega urada, je zapisano, da gre za poravnavo davč- nega dolga z obrestmi in te- koče obveznosti do 28. 11. 2001. Pri ceh zgodbi je pre- tresljivo samo, da se je sko- raj 4-milijonska vsota nabra- la iz 3.676,70 tolarjev, ki sta jih Topolškova »državi« dol- govala v letu 1991 za zava- rovanje, ter iz 33.273,00 to- larjev davčnega dolga. Mo- goče bi podrobnejši obraču- ni pokazali kakšne drugač- ne številke, toda sedaj je pre- pozno. Topolškova sta že prej prodajala zemljo, sedaj sta prodala celotno posestvo. »Če bi še nekaj časa čaka- la, bi morala na cesto, ostala bi brez strehe nad glavo, za- to sva se raje sama odločila za prodajo posestva. Prihod- nje leto bi bilo verjetno vse- ga konec,« sta v en glas pri- povedovala Topolškova. »Bog, da se rešimo vsega sku- paj. Delaš od jutra do veče- ra, denarja pa od nikoder - ob tem, da moraš nujno ku- piti potrebščine za osnovno življenje,« z grenkobo pravi Franc. »Mogoče bo kdo re- kel, da ne znam gospodariti: edino, kar bi mi v teh hribih ostalo, je, da bi šel v gozd in na skrivaj posekal kakšno dre- vo. Potem pa bi imeli še sod- nika in še kakšno drugo ka- zen na grbi!« Postopek na davčni upra- vi še ni končan, saj sta To- polškova pred časom vloži- la prošnjo za odpis dela dol- ga. Kakorkoli bo prošnja re- šena, bosta svoj dolg do dr- žave po dobrih desetih letih zagotovo poravnala, potem pa živela mirno življenje v novo prekriti hiši. V Kompo- lah bosta imela samo vrt, do ureditve pokojnin pa živela z 11 tisočaki, ki jih mesečno prejme Gabrijela. Da sta prav naredila, pravijo tudi sosed- je, čisto nekje potihem in od zadaj pa se v dno dušo pri- krade kletvica, namenjena tej državi. URŠKA SELIŠNIK Gabrijela in Franc Topolšek. Enkrat smo bili v Piranu To je pravilni odgovor na drugi mini kviz za sodelovanje na 30. izletu 100 kmečkih žensk na morje, ki bo 22. in 23. marca 2002! Tako kot v prvem kvizu so imele kmečke žene veliko težav s pravilnim odgovorom. Do ponedeljka dopoldne smo dobih 87 do- pisnic, med katerimi jih je bilo kar 57 z ne- pravilnimi odgovori. O letošnjem izletu pa še to: ne pošiljajte kuponov prej, preden ne bomo objavili vseh številk od 1 do 4 z rezervnim kuponom. Vse dopisnice, ki ste jih že poslale s prvo ali drugo številko, so - žal - končale v ko- šu. 54 kandidatk se je odločilo za Rovinj, kjer smo bih 12-krat in tri za Lucijo pri Portoro žu, kjer smo bili 16-krat. Samo dvajset kan didatk je pravilno obkrožilo Piran, kjer sme bili takrat, ko so obnavljali hotelske prosto- re v Luciji pri Portorožu. Nagrajenka in naša druga potnica za izlei 100 kmečkih žensk na morje je Marica Ka- pel, Svetli Dol 13, 3220 Štore. Počasi sestavljamo tudi spremljajočo eki- po, ki bo pripravila program na jubilejnem, 30. izletu. Osrednji glasbeni gostje bodo to krat člani ansambla Vitezi Celjski, ki so lani nastopih na štirih festivalih, letos pa so seže uvrstih na 8. festival Slovenske polke in val6 ka. TV Št. 4 - 24. januar 2002 NASI KRAJI IN LJUDJE 11 I Še dve leti brez priključka na Lopati J Magistralo zahod bodo razširili v štiripasovnico, a kdaj? Celje si avtocestnega priključka na Lopati vsaj še dve leti ne jaore obetati, so povedali na Darsu. Že sedaj pa je jasno, da se [)0 promet na zahodni obvoznici, ko bo priključek zgrajen, precej zgostil. Sedaj se po njej vozi več kot 20 tisoč vozil dnev- no, potem se jih bo 10 tisoč več, kaže prometna študija. Zato nameravajo zahodno magistralo razširiti v štiripasovnico. Kdaj, še ni znano, saj gre za državni projekt. Mestna občina Celje pa že pripravlja lokacijski načrt, ki je osnova za prido- • bitev lokacijskega in gradbenega dovoljenja. Od ponedeljka dalje je v jav- ni razgrnitvi osnutek lokacij- skega načrta ureditve štiripa- sovnice od križišča s Čopovo ulico do Medloga in izgradnje bencinskega servisa, ki ga bo gradil OMV Istrabenz. Tride- set dni bo osnutek v javni raz- grnitvi v prostorih mestne če- trti Slavko Šlander, krajevne skupnosti Medlog ter na občin- skem Zavodu za planiranje in izgradnjo. V tem času se lahko z osnutkom seznanijo občani in nanj dajejo tudi morebitne pripombe. V sredo ob 15. uri pa bo v spodnji stranski dvora- ni Narodnega doma še javna obravnava omenjenega lokacij- skega načrta. Sicer pa se gradnja avtocest- nega priključka na Lopati v Ce- lju umika v prihodnost. To gre pripisati predvsem sila okrnje- nemu Darsovemu proračunu, ki izvira iz premajhnega prili- va sredstev iz bencinskega to- larja. Lani je ta znašal okoli 74 milijard tolarjev, v nacio- nalnem programu pa jih je bi- lo predvidenih 156. Zaradi pri- manjkljaja so na Darsu dolo- čili prioritete, ki v drugi plan postavljajo gradnjo avtocestnih priključkov, v prvega pa izgrad- njo avtoceste od Šentilja do Ko- pra do leta 2005. Potem prideta z avtocestami na vrsto še Dolenj- ska in Gorenjska. Sicer pa so na Darsu že opra- vili sondažo območja, kjer po- teka predvidena trasa za izgrad- njo avtocestnega priključka na Lopati. Ta je pokazala, da na tem območju ni ostankov trupel po- vojnih pobojev, zato ekshuma- cija ne bo potrebna. Prav tako so zaključena arheološka izko- pavanja v križišču v Medlogu, ki so pokazala, da je bilo naj- dišče bistveno manjše, kot so pričakovali. Zemljišče so vrni- li v prvotno stanje. NATAŠA GERKEŠ LEDNIK Zima bo draga v občini Štore so za zimsko službo prejš- nji mesec porabili že približno 10 milijo- nov tolarjev, precej več kot so predvideva- li. Občina ima na skrbi vse ceste z izjemo magistralke proti Celju oziroma Šentjurju. Po občinskem odloku je v prvem prednost- nem razredu lokalna cesta Štore-Svetina, kjer je redna avtobusna proga, zato jo je treba oči- stiti, ko zapade 10 centimetrov snega. Vse ostale lokalne ceste so v drugem pred- nostnem razredu ter jih morajo plužiti, ko zapade 15 centimetrov snega. V zadnjem, tret- jem razredu so javne poti, ki pridejo na vr- sto za vsemi prej omenjenimi. Iz praktičnih razlogov jih plužijo obenem s prej omenje- nimi cestami. V občini Štore imajo zimsko službo na skr- bi podjetja Trgošped Štore, CE-KA, VOC Ce- lje ter dva domača samostojna podjetnika. BJ V Celju je bila predstavitev sabljanja, ki je v knežjem mestu postalo zgodovina. Predstavitev v Mladinskem centru Celje je bila uvod v počitniško delavnico ter morebitni tečaj. Vodil jo je Matjaž Fleischman, edini posebej šolani trener v Sloveniji ter nekdanji tekmovalec na svetovnem prvenstvu. Celjanke bi sabljale Bo sabljanje v knežjem mestu oživelo? - V Velenju poleg Ljubljane najboljši v državi Vse lepe stvari se začenjajo z " nekoč je bilo... Res, v Celju in Velenju so imeli že v času med svetovnima vojnama klub šport- tJega sabljanja. Medtem ko je sabljaški šport v Celju zgodo- vina, so Velenjčani danes poleg Ljubljančanov najboljši v drža- vi. Bo tudi v Celju bolje? Nekateri se že nekaj časa tru- dijo, da bi bilo. Tako je prejšnji ^eden Mladinski center Celje pri- pravil predstavitev tehnike sab- ljanja. Med sabljanja željne Ce- ljane (med maloštevilnim občins- tvom je prevladoval sabljaško raz- položeni nežni spol) je prišel glav- f^i trener Sabljaškega kluba Olim- Pija Ljubljana, enega od treh po- dobnih klubov v prestolnici. Matjaž Fleischman, glavni tre- ner Olimpije, je v Sloveniji edini posebej šolani trener, s končano fakulteto za šport (smer trener). Sabljati je začel s sedmimi leti ter se pozneje udeležil svetovne- ga prvenstva, nakar se je zaradi pomanjkanja kadra usmeril v tre- niranje drugih. Fleischman je predstavil Celjanom sabljanje v besedi ter praksi. Na Slovenskem ima športno sabljanje več kot stoletje in pol dolgo tradicijo. Nekoč je bil to bolj ali manj krvav šport, danes je drugače. Časi, ko je na svetov- nem prvenstvu sabljač prebodel nasprotnika skozi oko ter povzro- čil njegovo smrt, so mimo. Zara- di izpopolnjene zaščite ni bilo že več kot desetletje nobene nesre- če. Sabljajo že otroci. V sabljaš- ki velesili Franciji začnejo sab- ljati pri petih letih, v Italiji že prej. Otroške sablje so seveda nasploh krajše, v Italiji celo iz plastike. Duh proti duhu Fleischman je Celjane podrob- no seznanil s sabljačevo opremo, ki jo Slovenci kupujemo pred- vsem na Nemškem, kjer je treba zanjo odšteti okrog 200 evrov. V ozadju so vrteli posnetek franco- sko-italijanskega dvoboja z olim- piade, dveh največjih sabljaških športnih sil. Vse skupaj je navdušilo prvo prostovoljko, ki si je upala dvo- bojevati z uspešnim Fleischma- nom, ki bo v kratkem znova med Celjani. V Mladinskem centru so se na- mreč odločili, da bodo med po- čitnicami pripravili enotedensko sabljaško delavnico. Prve tri pri- jave odraslih kandidatk so preje- li že med tokratno predstavitvi- jo, druge še pričakujejo, je pove- dala programska koordinatorka Bernarda Barišič. Pričakujejo odrasle in otroške prijave, žen- ske in moške, nakar se bodo od- ločili. Sabljaško opremo jim bo- do posodili iz Ljubljane. Organizatorji, ki razmišljajo o poznejšem daljšem tečaju, raču- najo na dejstvo, ki ga sabljači ved- no znova ponavljajo; da sablja- nje vzgaja ljudi in značaje ter ugodno vpliva na mišice in no- tranje organe. Gre predvsem za boj duha pro- ti duhu, saj lahko po inteligenci močnejši borec premaga fizično močnejšega. Sabljanje priporoča- jo tudi v zrelejših letih. V svetov- nem pokalu so med boljšimi tek- movalci tisti med 30. in 45. le- tom, veterani imajo svoja tekmo- vanja... Slovenija je v svetovnem merilu nekje v sredini (med prib- ližno šestdesetimi najboljšimi dr- žavami), Ljubljančanki Petri Kladnik pa se je uspelo na lan- skem svetovnem prvenstvu na Poljskem uvrstiti med 16 najbolj- ših na svetu... Velenjski sabljaški klub je poi- menovan po velikem sloven- skem športniku Rudolfu Cvet- ku, evropskem prvaku v flore- tu in sablji iz leta 1911. Leto poz- neje, na olimpijskih igrah v Stockholmu, je postal prvi Slo- venec, ki je osvojil olimpijsko odličje... Poleg Ljubljane in Velenja na- daljujejo dandanašnji tradicijo športnega sabljanja tudi v Mari- boru ter Novi Gorici. BRANE JERANKO Foto: GREGOR KATIC Št. 4 - 24. januar 2002 12 NAŠI KRAJI IN LJUDJE Od voda do kadrov strokovnjaki in javnost opazili največje probleme v Žalcu Minuli teden so v Žalcu raziskovalci Inštituta za ekološke raziskave ERICo Velenje ob zaključku dru- ge faze Lokalne agende 21 za občino Žalec pripravili in izvedli javno delavnico evidentiranja okoljskih, so- cialnih in gospodarskih problemov občine. Delavnice se je udeležilo več kot 30 udeležencev, ki jim je po pozdravu žalskega žu- pana Lojzeta Posedela mag. Emil Šterbenk iz ERICa po- drobneje predstavil lokalno agendo. O lokalni agendi, lo- kalni samoupravi in regional- nem razvoju je govoril dr. Dušan Plut, ki je analiziral rezultate treh delavnic v Žal- cu. Matjaž Šalej je predsta- vil najpomembnejše ugoto- vljene probleme občine Ža- lec na okoljskem, socialnem in gospodarskem področju. Najhujši problemi v Žalcu so pitne in odpadne vode, po- plave, droge, pomanjkanje vrednot, padanje standarda, predraga država ter pomanj- kanje strokovnih kadrov. Po mnenju dr. Dušana Pluta bi bilo potrebno več pozorno- sti posvetiti problematiki raz- pršene gradnje v žalski obči- ni. Javna delavnica se je za- ključila z razpravo in pogle- di sodelujočih na doslej opa- žene lokalne probleme. Raz- pravljalci so nanizali tudi svoja razmišljanja o lokal- nih in regionalnih proble- mih, centralizaciji ter o na- daljnjem poteku delavnic. Fe- bruarja in marca bodo na treh delavnicah pripravili izho- dišča in usmeritve za akcij- ski program in določili stra- teške cilje Lokalne agende ob- čine Žalec, do konca aprila pa bodo pripravili osnutek ak- cijskega programa varstva okolja, o katerem bo razprav- ljal žalski občinski svet. S tem bo imela občina jasno izdelane cilje, tudi nekatere projekte, z njimi pa se bo lah- ko prijavila na razpise ali jih uvrščala v regijski razvojni program. Prednosti teh pro- gramov so v tem, ker so do- kaj realni, saj so jih pripra- viU strokovnjaki, ki pa so v svojem delu upoštevali tudi mnenje javnosti. U. SELIŠNIK Iskre ustvarjalnosti v organizaciji Kulturnega društva Grifon iz Šempetra in Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti - izposta- va Žalec je bila v dvorani Kmetijske zadruge Šempeter VI. revija Iskre ustvarjalnosti. Predstavili so se člani kulturnih društev iz Gotovelj, Pe- trovč, Prebolda in Šempetra. Iz Prebolda sta sodelovali mlada plesna skupina Bams ter plesno navijaška skupina Axis. Z narodnimi pesmimi, povezanimi s prikazom sta- rih običajev, sta sodelovali skupini Šentiljski pevci - Špri- car team in Ženski pevski zbor KD Gotovlje. S krajšim skečem se je predstavila domača dramska skupina, z ne- kohko daljšim programom in prikazom dejavnosti iz dram- skih vaj ter dvema avtorskima pesmima pa KD Petrovče. Po mnenju strokovne komisije je najbolj uspešna skupina KD Petrovče, medtem ko so bile simpatije občinstva po- razdeljene med petrovško in domače društvo Grifon. T. TAVČAR Pisana ženska noša iz Prebolda. Preboldske noše Narodne noše so del slovenske zgodovine, hkrati pa privlačna turistično-kulturna in narodopisna posebnost. Tega se zavedajo tudi v Preboldu, kjer so že pred časom izbrali svoje noše. V preboldski občini so ljudje svoje obleke šivali iz barvno pisanih in tiskanih tkanin, ki so bile narejene v njihovi to- varni. Ta se ponaša z že več kot 160 leti tekstilske tradicije. Spomin na stare čase so tudi izbrane noše, ki jih bodo še dopolnjevali, tako da bi jih čim bolj poistovetili z oblačili, ki so jih skozi desetletja nosili v Preboldu in okolici. Moško nošo sestavljajo temne hlače, »lajbič« z žepom za žepno uro in dolga bela srajca, glavo pa krasi temen klobuk s širokimi krajniki. Žensko nošo sestavljajo dolga pisana obleka brez rokavov, bela bluza in predpasnik. Noše so že večkrat pred- stavili ob različnih prireditvah, ž njo pa predstavljajo pre- boldsko občino tudi izven njenih meja. D.N. Manj ljudi v Peklu Turistično društvo Šempeter, ki upravlja z jamo Pekel in antičnim parkom, je lansko turistično sezono skleni- lo s prireditvijo Božična skrivnost v jami Pekel. Prireditev naj bi postala tradicionalna, tako da že razmišlja- jo o letošnji, ki pa naj bi doživela nekatere spremembe. Po besedah predsednice turističnega društva Šempeter Metke Vočko so v društvu z minulo turistično sezono kar zadovoljni. Jamo Pekel si je lani ogledalo nekaj manj kot 15 tisoč obiskovalcev, od tega slaba desetina tujcev. Vendarle si je jamo, predvsem na račun slabšega obiska šolskih skupin, ogledalo manj obi- skovalcev kot leto poprej. Zelo dober pa je bil obisk v antič- nem parku v Šempetru, kjer so med več kot U tisoč obisko- valci našteli tudi veliko tujih gostov. D.N. Zborovali čebelarji Med prvimi čebelarskimi društvi v Spodnji Savinjski dolini so se na občnem zboru sestali člani čebelarskih družin Braslovče in Polzela. Stanko Rizmal, predsednik braslovških, in Radivoj Verb- njak, predsednik polzelskih čebelarjev, sta poudarila, da so se njihovi člani udeležili raznih predavanja, skrbeli za nabavo zdravil, sladkorja, se udeležili raznih akcij, razstav in sejmov. Bera medu je bila dobra, program dela za letos pa je podoben lanskemu. Predsednik Zveze čebelarskih društev Spodnje Sa- vinjske doline Anton Rozman, ki se je udeležil obeh zborov, je največ govoril o izobraževanju čebelarjev, kar je predpogoj za dobro in učinkovito čebelarjenje. T.T. Centrihova vodi Upi S prvim februarjem bo vodenje Ljudske univerze Ža- lec kot vršilka dolžnosti direktorice prevzela Pranja Cen- trih. Svet zavoda Upi Ljudska univerza Žalec je namreč na zadnji seji na njegovo željo razrešil vršilca dolžnosti di- rektorja Andreja Sotoška, ki odhaja na drugo delovno me- sto. Svet zavoda je v začetku januarja objavil javni razpis za direktorja Upi - Ljudska univerza Žalec, do nastopa'no- vega direktorja pa bo funkcijo vršilke dolžnosti direktori- ce opravljala Pranja Centrih. US Pohodniki tik pred ciljem na Gori Oljki. Jajca za pohodnike Planinsko društvo Polzela je pripravilo tradicionalni, že 20. zimski pohod Zdravju naproti. Udeležilo se ga je nekaj več kot 800 pohodnikov, večina pa je na pot krenila z železniške postaje Paska vas, do ka- mor jih je pripeljal posebni vlak. Nekaj jih je na Goro Olj- ko krenilo tudi iz Velenja, Andraža, Šmartna ob Paki in Polzele. Pohod Je postal zelo priljubljen, kar je pokazalo veliko število udeležencev, ki so prišli iz različnih krajev Slovenije. Vreme je bilo letos pohodnikom naklonjeno, saj sta sneg in sonce pripravila idilično zimsko podobo. Pred- sednik Planinskega društva Polzela Zoran Štok je ob kon- cu pohoda na Gori Oljki petim, ki so se tokrat dvajsetič udeležili pohoda, podelil posebna priznanja. PrejeU so jih Štefka in Božo Jordan, Milan Grešnik, Nandi Glavnik in Stanko Štorman. Za deset opravljenih pohodov so podelili 17 priznanj. Posebnost pohoda so tudi trdo kuhana jajca, ki so jih poleg toplega čaja prejeli pohodniki v čast sv. Ne- že, zaščitnice kokoši. T. TAVČAR Za začetek na Polzeli Najbolj množična in pomembna dejavnost Območne- ga združenja Rdečega križa Žalec, ki združuje 17 kra- jevnih organizacij Rdečega križa, je prav gotovo krvo- dajalstvo. Po besedah sekretarke Območnega združenja Žalec Maj- de Pilih so lani pripravih 11 krvodajalskih akcij, od tega 4 za Zavod za transfuzijo krvi Ljubljana in 7 za Bolnišnico Celje. Vseh akcij se je udeležilo 1793 krvodajalcev, ki so darovali 717 litrov krvi. Tudi za letos načrtujejo 11 akcij, prva bo že jutri, v petek, 25. januarja, na Polzeli, kjer je že po tradiciji največ krvodajalcev. T.T. V športnem tudi vodni paric Žalčani vse bolj navdušeni nad gradnjo termalnih bazenov športni park v Žalcu bo letos doživel temeljite spre- membe. Do 25. maja, ko bo slovesna otvoritev, bodo končali lani začeto obnovo atletskih naprav, ki so jih posodobili in prevlekli z najsodobnejšo tartansko maso. Do otvoritve bodo nabavi- li tudi vso potrebno atletsko opremo ter organizirali teča- je za sodnike, ki bodo lahko normalno izpeljali mnoga at- letska tekmovanja. Obnovo at- letskega stadiona, ki bo med najlepšimi v Sloveniji, bodo po izjavi predsednika AK Ža- lec Adija Vidmajerja nada- ljevali marca, ko bodo vse ste- ze, skakališča in metališča prevlekli s še centimeter in pol debelo plastjo tartana. Ce- loten športni park bodo ogra- dili, ga dodatno ozelenili in zasadili drevje ter okrasno gr- mičevje, obnovili pa bodo tudi nogometno površino. Obno- vili bodo društvene prostore in uredili prostor za spravilo rekvizitov. Največja sprememba pa se obeta pri prestavitvi baliniš- ča v park ob obvoznici, kjer bodo postavili tudi večjo bru- narico in nekaj športnih na- prav za rekreacijo starejših. Sedanje balinišče bodo od- stranili, prav tako pa bodo podrli tudi bivšo Šarlahovo hišo, ki je bila predvidena za rušenje že pred skoraj tride- setimi leti, ko so nameravali na prostoru med hotelom. športnim parkom in vrtcem graditi olimpijski bazen. Zdaj naj bi začeli graditi vodni park s tremi bazeni v obliki ledvic. Za gradnjo bazenov se ogrevajo tudi na šoli, saj bi otroci dobili možnost za učenje plavanja, interes pa je tudi na občini, pri županu Lojzetu Posedelu, ki je v to- rek dopoldne (22. januarja) v pogovoru na Radiu Celje po- trdil informacijo o gradnji in položitvi temeljnega kamna, ki naj bi bila predvidoma - če se bo vse normalno razvi- jalo - na prvi pomladni dan, 20. marca. Po neuradni in- formaciji naj bi bazene na- polnili s toplo vodo, ki naj bi je bilo pod površino bo- dočih bazenov menda dovolj. To so v lanskih raziskavah na- kazali tudi strokovnjaki s Češke. Sodeloval in pomem- bno vlogo bo odigral Hotel ' Žalec. Žal nameravane grad nje bazenov Damjan Lamov- šek, ki v hotelu Žalec vodi projekt, ni želel komentira- ti, češ da je vraževeren in da "naj to razumemo in počaka- mo. Do kdaj? Vsaj mesec dni Z vodnimi površinami bi Športni park v Žalcu velikdl pridobil, saj bi s hotelom, šc^ lo s telovadnico oziroma športno dvorano, kuhurniiM domom, bližino avtobusm| postaje in ostalim premoge" vrhunsko ponudbo na po- dročju športa, rekreacije in razvedrila. T.VRABL Št. 4 - 24. januar 2002 NASI KRAJI IN LJUDJE 13 planinci z novimi cilji Konec tedna so se na let- nem zboru zbrali številni ko- [ijiški planinci. Kot je pou- (jaril predsednik planinske- ga društva Uroš Vahter, so lani uspešno izvedli vse iz- lete in delovne akcije, ki so jih načrtovali. Zadovoljni so lahko z za- nimanjem za planinstvo med osnovnošolci, saj so v vseh šolah oživeli planinski krož- l(i, pri dejavnosti društva pa pogrešajo mlade med petnaj- stim in tridesetim letom. Si- cer pa so lanska dogajanja v društvu predstavili s pomočjo skoraj 500 slik, ki jih je ko- mentiral Jože Kamenšek. Med letošnjimi načrti druš- tva je planinska šola na Bo- Ču, ureditev planinskih poti, ureditev ograje na Skali, šo- lanje planinskih vodnikov ter seveda številni izleti. Tudi tokrat so srečanje po- pestrile pevke z Brinjeve go- re in učenci OŠ Pod goro. J. G. Obnova po četrt stoletja V hotelu Dobrna začeli celovito obnovo z vzorčnimi sobami v turizmu na Dobrni ima- jo po dolgih letih končno velike načrte, katerih del je pred udejanjenjem. Pri- pravljajo se namreč na ce- lovito prenovo največjega hotela Dobrna, ki so ga po izgradnji pred četrt stoletja le sproti vzdrževali. Novi lastniki oziroma vods- tvo želijo obdržati štiri zvez- dice, zato urejajo šest vzorč- nih sob, ki so v najvišjem nad- stropju. Pred bližnjo obnovo bodo tako spoznali gradbeni vidik kot tudi lažje izbrali naj- primernejšo opremo. Izgotov- Ijene bodo do konca tega me- seca, nakar bodo preverjali pripombe strokovne javnosti. Celovita prenova hotela Do- brna, osrednjega v tem zdra- vilišču, bo nato potekala v po- letnem času, ko bo njegovih 170 sob zaprtih za približno mpsec dni. Hkrati bodo začeli z grad- njo povezovalnega hodnika s hotelom Vila Higiea, kar bo njenim gostom omogočilo vračanje z bazena pod stre- ho. V povezovalnem hodni- ku bodo nato uredili prosto- re za sprostitveno-lepotilne programe, manjšega bazena, ki so ga najprej predvideli, pa po novem tam ne bo. Lo- kacijski postopek še ni za- ključen. Zaradi zemljiškok- njižnega spora z občino za- muja naložba namreč za več mesecev. Končal se je pred koncem prejšnjega leta, ko je dobilo zdravilišče tudi no- vega direktorja, Danijela Bercka iz Obsotelja. Okvirna vrednost omenje- nih naložb Toplic Dobrna, kjer imata poglavitno bese- do Krekova družba in Alea Celje, znaša nad petsto mili- jonov tolarjev. Naslednja na- loga bo predvidoma obnova obstoječega bazenskega de- la ter gradnja prizidka z od- prtimi in zaprtimi bazeni. BRANE JERANKO Na operacijo v Anglijo Na Konjiškem so za Roka zbrali skoraj šest in pol milijonov tolarjev Rok Cugmas, desetletni četrtošolec iz Loč, je zbolel za adrenolevkodristrofijo. Edina pomoč pri tej zelo red- ki bolezni, gre za edini pri- mer v Sloveniji, je presadi- tev kostnega mozga. Ope- racijo lahko opravijo le v Veliki Britaniji, s čimer so povezani veliki stroški. Ta problem so rešili s huma- nitarno akcijo, s katero so na Konjiškem v pičlih šti- rih tednih zbrali skoraj šest in pol milijonov tolarjev. V Bristol sta z Rokom odš- li njegova mama in zdravni- ca, ki je Roka obravnavala v Ljubljani. Darovalca so že našli, sedaj pa morajo nare- diti še preiskave, da ugoto- vijo, če je ustrezen. Zdravljenje za Roka in bi- vanje mame v bolnišnici bo plačal Zavod za zdravstveno- zavarovanje Slovenije, stroš< ke potovanja za zdravnico, njeno 14-dnevno bivanje m, stroške prehrane za mamo pa morata plačati starša sama. Ocenila sta, da tega ne bosta zmogla, zato sta nesrečno uso- do sina Roka zaupala javno- sti. Območno združenje Rde- čega križa je v sodelovanju z lokalnim tednikom Novice in Radiom Rogla razpisalo hu- manitarno akcijo »Pomagaj- mo Roku«, s katero so želeli zbrati milijon in pol tolarjev. Akcija je presegla vsa priča- kovanja, saj so darovalci v do- brih štirih tednih zbrali kar 6.471.221 tolarjev. Prvi znaki bolezni pri Ro- ku so se pojavili lansko pom- lad. Starši so vedenjske spre- membe pripisovali odrašča- nju, pa tudi prvi obiski pri zdravniku niso pokazali nič neobičajnega. Ko pa je Rok: odšel v letno šolo v naravi, je bolezen napredovala. Sprva zdravniki niso znali pojasniti, za kakšno bolezen gre. Po- slali so ga v Ljubljano, kjer so mu slikali glavo in ugoto- vili, da gre za bolezen, s ka- tero se v Sloveniji še niso sre- čali, pa tudi v svetu je zelo malo takšnih primerov. Kot je razložil Ivan Pisa- nec, dr. med., iz celjske bol- nišnice, je to bolezen, ki se prenaša samo na moške po- tomce. Pojavlja se v obliki okvare obeh nadledvičnih žlez. Zaradi tega pride do ok- vare v možganih - natančne- je, do okvare mielinske ovoj- nice. Na zunaj se bolezen ka- že v motnjah vida, sluha in hoje. Prvi znaki bolezni se pokažejo šele po tretjem le- tu otrokove starosti, ali pa najkasneje do njegovega dva- najstega leta. Bolezen je ze- lo redka, tudi o njenem raz- voju je malo znanega. To pa je tisto, kar najbolj teži star- ša, saj ne vesta, kaj bo z Ro- kom in njegovim mlajšim bratom Leonom, ki je prav tako bolan, vendar se je bo- lezen po pravočasnem odkrit- ju ustavila. ANA FEVŽER Za zmajčkom po Konjiški gori Učna gozdna pot pod gradom bo vabljiva za staro in mlado Na Konjiški gori, v nepo-1 sredni bližini Slovenskih^ Konjic, so novembra lani' pričeli z gradnjo učne gozd-; ne poti pod gradom. Sadi skupnega dela občine, za-1 voda za gozdove in Osnov- ne šole Pod goro bo dozo- rel do aprila. 1 Na novo so uredih 1500* metrov poti, velik del pa jei speljan po že obstoječih po-^ teh. Do pomladi bodo posta-^ vili še dva lesena mostova čez' potok Gospodična in ograje,] kjer so potrebne, tako da bo ^ pot povsem varna. Točke uč- j ne poti, ki se bo pričela pri i Osnovni šoli Pod goro s ka--^ žipotom, vremensko posta- jo in zgodbo o konjiškem' zmaju (zmajčekbo usmerjaL popotnike), so določili že la- ni. Na njih bodo lahko po- potniki spoznali marsikaj: i Konjiško goro, ptice, divjad,] značilne rastline, listavce,^ geologijo, zgodovino stare-' ga gradu in Slovenskih Ko-.' njic... V pripravo gozdne učne po-' li so vključeni vsi učitelji in, eko krožek šole Pod goro, šča-1 soma pa bodo vključih šej preostale učence. To je že dru- gi odmeven projekt, ki je na- stal v okviru eko šole. Lani so celovito raziskali žički grobeljnik, endemit, ki raste samo v opuščenem kamno- lomu v Žicah. Letos ga na- meravajo v sodelovanju s Tu- rističnim društvom Žiče na dnevih žičkega grobeljnika predstaviti tudi širši javno- sti, prizadevali pa si bodo tudi za zaščito edinega rastišča. V Sloveniji je 105 eko šol, 54 jih ima podpisane eko li- stine. Osnovna šola Pod go- ro sodi med vzorne. Po oce- ni regijske koordinatorke za eko šole dr. Marinke Vovk predstavlja v slovenskem me- rilu vzgled, kako pristopiti k temu delu. Okoljsko vzgo- jo in osveščeno obnašanje vključujejo v vsakdanje živ- ljenje v šoli, v reden pouk in interesne dejavnosti. Eko li- stino so podpisali marca 2000, že leto prej pa so skrb za okolje izbrali za način živ- ljenja. Eko zastavo so si lani prislužili z obsežnim delom - precejšen del je bil vezan na vodo, letos se učitelji in učenci temeljiteje posveča- jo odpadkom. Tudi učenci in učitelji te šole so prispevali k zadovolj- ni izjavi župana Janeza Jaz- beca: »Odnos do okolja se v občini vztrajno izboljšuje. Z veseljem smo podprii tudi uč- no gozdno pot. Čudovita je, res prava stvar.« MILENA B. POKLIC Koordinatorki eko šole kot načina življenja v Osnovni šoli Pod goro Dragica Tomše (na posnetku s člani eko krožka) in Lidija Bombek usklajujeta številne dejavnosti, z veseljem pa učencem pomagata pripraviti tudi priložnostno razstavo. 14 NASI KRAJI IN LJUDJE Bodo klali zgoraj ali na sredini? Solčevani pridobivajo dovoljenja za gradnjo klavnice, lokaciji pa nasprotujejo v Upravnem odboru Zadruge Mozirje v Zgornji Savinjski vre zaradi klavnice, z gradnjo katere se v Solčavi ukvar- jajo približno dve leti, se- daj pa gradnji zaradi nepri- merne lokacije nasprotuje Upravni odbor Zadruge Mo- zirje. Solčavsko klavnico so na- meravali zgraditi pri čistilni napravi, zanjo je veliko za- nimanja med kmeti, vsa pri- zadevanja pa podpira tudi ob- čina. Za klavnico je poleg idejnega projekta izdelana presoja vpliva na okolje, za kar je podano pozitivno mne- nje. Solčevani so načrtovali, da bi v klavnici klali pred- vsem živino s Solčavskega, mogoče še iz Luč; ter da bi poleg klanja poskrbeli za gro- bo predelavo mesa. Klanje naj bi bilo ena od dopolnilnih de- javnosti, ki bi jo opravljah po potrebi. Dejavnost so si Solčevani ogledali pri sose- dih v Avstriji, kjer lahko za- radi drugačne zakonodaje svojo klavnico zgradi nekaj kmetij, organiziranih v ob- liki društva. V Sloveniji to še ni mogoče. Seveda se ob tako velikem projektu pojavlja še precej vprašanj, ki jih zaenkrat še niso rešili, med drugim tu- di, kdo bo delal v klavnici in kdo bo obrat vodil. V Solča- vi razmišljajo, da bi preko tečajev ali certifikatnega izo- braževanja za delo usposo- bili nekaj domačinov, pred- vsem kmetov, ki bi v klavni- ci delali samo takrat, kadar bi bilo to potrebno. Tudi po trditvah župana Vojka Klemenška bi gradi- li manjšo klavnico, ki bi bi- la v pomoč kmetom pri uva- janju dopolnilnih dejavnosti - torej predvsem uresničeva- nje želja, da bi lahko kmetje žival legalno zaklali in meso tudi prodajali. Na Solčav- skem nastaja vse več doma- čij, ki so oziroma bodo tudi uradno registrirane za oprav- ljanje dopolnilnih dejavno- sti - od približno 50 kmetij se jih skoraj 20 ukvarja s kmečkim turizmom, radi pa bi poskrbeli še za dodatno po- nudbo. Tako predvidevajo, da bi v Logarskem kotu us- posobih tržno mesto za do- mače proizvode, na tej trž- nici pa bi prodajali izključ- no izdelke s Solčavskega. V Solčavi se že ponašajo z last- no znamko - latvico Solčav- skega, z njo pa bodo v pri- hodnje opremili izdelke, ki ustrezajo predpisom (na Ljubnem so kot znamko re- gistrirali flosarsko rihto). Lokacija ni primerna Solčavski načrti pa bodo, kot kaže, morah počakati. Iz Zadruge Mozirje so vsem ob- činam poslah pobudo, v ka- teri sicer ne nasprotujejo gradnji komunalne klavnice, saj je najbližja klavnica za Zgornjesavinjčane oddaljena od 30 do 80 kilometrov, kar poleg visokega stroška kla- nja povzroči tudi visok stro- šek prevoza. Vendar pa »v pri- zadevanjih občine Solčava vi- dimo člani upravnega odbo- ra predvsem eno pomanjklji- vost. Prepričani smo, da lo- kacija klavnice na Solčav- skem ni najprimernejša, ker je za precejšen del kmetov oziroma koristnikov uslug klanja od predvidene loka- cije preveč oddaljena,« so za- pisali v upravnem odboru, ka- terega predsednik je Rafko Kerznar. Prav tako naj ne bi bili tovrstni klavnici naklo- njeni niti veterinarski pred- pisi, zato v zadružnem uprav- nem odboru predlagajo us- tanovitev konzorcija za ko- munalno klavnico, v katerem bi strnili vse razpoložljive strokovne in ekonomske si- le v dolini, z usklajenim na- stopom pa bi pri postavitvi in delovanju komunalne klav- nice lahko računali tudi na pomoč »od zunaj«. Po besedah direktorja mo- zirske zadruge Mozirje An- tona Vrhovnika odgovora iz zgornjesavinjskih občin še ni- so prejeli, neuradno pa je sli- šati, da se v zadrugi zavze- majo, da bi klavnico posta- vili v središču doline, v Rad- mirju ali na Ljubnem (mimo- grede, kar nekaj let je že mi- nilo, kar je zadruga zaprla klavnico na Ljubnem). Poleg Solčevanov so v zgor- njem delu dohne tudi Luča- ni in Ljubenci, kjer sta žu- pan Mirko Zamernik in žu- panja Anka Rakun podpi- sala pismo o nameri, skupaj pa so se prijavili tudi na raz- pis ministrstva za kmetijstvo. Sicer so Lučani prijavili bla- govno znamko, Ljubenci tr- govino z dobrotami Ijuben- skih kmetij, Solčevani pa klavnico; vsem skupaj pa so v ministrstvu odobrili manj- ši del potrebnega denarja. V Solčavi večkrat poudarjajo, da bi klavnico gradili zaradi potreb kmetov s Solčavske- ga, lučki župan Mirko Zamer- nik meni, da so zadružna pri- zadevanja precej pozna ter da se Solčevani in Lučani itak dovolj pogosto vozijo v Mo- zirje, ljubenska županja An- ka Rakun pa pravi, da bi ob- čina za dobrobit lokalnega prebivalstva pomagala pri gradnji klavnice, vendar je treba predlog prej konkreti- zirati tudi s številkami. Zaradi vsega skupaj se zna zgoditi, da kot v podobnih zgornjesavinjskih primerih iz netopirja ne bo nastal ne tič ne miš, temveč bodo kmetje še naprej vozili živino na za- kol v Celje ali Kamnik. Zato bi bilo dobro, če bi, kot je napovedano, solčavski župan Vojko Klemenšek in direktor zadruge Anton Vrhovnik ure- dila vprašanje komunalne klavnice v korist večine - v korist vseh zagotovo ne mo- reta. URŠKA SELIŠNIK Milijona za sneg Dobra dva milijona tolar- jev je Mestna občina Vele- nje podarila smučarskemu klubu Velenje, da bi ta lah- ko še pred počitnicami us- posobil smučišče Šalek. Smučarski klub bo podar- jeni denar porabil za uredi- tev in umetno zasneževanje smučišča, na katerem se bo- do lahko smučali Velenjča- ni, otroci in šolska mladina pa po zelo nizkih cenah ah celo brezplačno. S tem naj bi pospešili tudi razvoj smu- čanje med najmlajšimi. Del donacije bo šel še za popla- čilo dolgov iz preteklih zim ter za nakup umetnega gno- jila za poravnavo škode last- niku zemljišča. Dela na smu- čišču so že začeli, zasneže- vanje pa bo mogoče, ko bo na smučišču najmanj 5 cen- timetrov snega in ko bo tem- peratura -3 stopinje Celzija. Nekdaj zelo popularf mestni poligon je zadnja ta umiral na obroke, v z^^^ njih dveh letih pa smul^, praktično sploh ni bilo. Smu carski klub sam ni mogel kriti stroškov vzdrževanja jj menjave nekaterih delo, vlečnice. Hrib, ki ima izred no zanimivo lokacijo, sj praktično leži v samem stu, poleg tega pa ima ugod no senčno lego, je primerei predvsem za otroke in vse Zj četnike, ki se želijo naučii smučanja. Če bodo v kratkec uredili vsa lastniška razmei ja, so v klubu prepričani, d bo Šalek znova pridobil svc nekdanji ugled - v zadnjen letu obratovanja se je v pij lih desetnih dneh zimskih pc čitnic smučalo kar 2O0i otrok - in morda bo že na slednje leto mogoča tudi nof na smuka. BS, M Na lučko sankališčj tudi poleti Kar precej let je že mini- lo, kar v Lučah razmišlja- jo o novi vlečnici. Da želje še niso zamrle, so z anketo pokazali lučki četrtošolci - v anketi je namreč večina vprašanih trdila, da Luče najbolj potrebujejo smučar- ski center. Tudi odgovorni v občini se zavedajo, da bi v tej gorski vasici potrebovali smučarsko središče, zato so že pred ča- som objavili razpis za grad- njo smučarsko-sankaškega centra. V centru bi bilo po- leg sedežnice letno zimsko sankališče, na katerem bi s posebej prirejenimi sankami po stezi, dokaj podobni bob stezam, lahko vozili tudi v poletnem času. Razpis so za- radi precejšnje zahtevnosti in tudi zanimanja podaljšahzj teden dni, tako da bodo p& nudbe odpirali v začetku fe bruarja. Za center je izdelac investicijski program in štu dija vpliva na okolje, sed^ pa poleg izbire izvajalca il čejo še investitorje. Po predračunski vrednost bi gradnja smučarskega cen tra veljala 250 milijonov to larjev, kar bi bilo za lučfo občino prevelik zalogaj Gradnjo centra načrtujejo i petih sklopih, in sicer bi bil na vrsti naprej energetski del, nato zasneževanje, oprema, sedežnica in sankališče. Po napovedi lučkega župan^ Mirka Zamemika bodo smi^ carski center začeli graditi ži letos. Ul Krajevni urad v Šoštanju ostaja Minuli teden smo v prispevku O krajevnih uradih v Ljubljani napovedali ukinitev krajevnega urada v Šoštanju. Kakor je po- jasnila načelnica Upravne enote Velenje Milena Pečovnik, je res, da ni toliko vlog, kot so jih mogoče pričakovali, vendar o zapiranju krajevnega urada ne razmišljajo. US V torek o graščini Brdce Na podlagi civilne pobude skupine krajanov je mozirski župan Jože Kramer za torek, 29. januarja, sklical občni zbor, na katerem bodo odločali o usodi graščine Brdce. Zbor krajanov bo ob 18. uri v dvorani Kulturnega doma Mozir- je, na njem pa naj bi dokončno odločili, ali bodo graščino Brdce porušili in zgradili nova stanovanja aU pa bodo obstoječi objekt obnovili. US Po iedeniumu do zmage Solčavski planinci so v samem središču kraja že postavili ledni poligon, ki ga imenujejo ledenium. Gre za večjo železno konstrukcijo, prekrito z ledom, na njej pa solčavski planinci v sodelovanju z alpinisti tretje leto omogočajo plezanje po ledu. Plezanje je seveda varovano, na ledni poligon pa vabijo vsak dan vse, ki se želijo preskusiti v tej veščini. Posebej pestro bo v Solčavi konec tedna, saj bodo v soboto ob 10. uri pripravili prvo odprto državno prvenstvo v lednem pleza- nju. Hitrostno težavnostnega tekmovanja se bodo udeležili naj- boljši ledni plezalci iz Slovenije in onkraj njenih meja, z izjemo plezalcev, ki tekmujejo v svetovnem pokalu. V okviru prvenstva bodo skupaj s komisijo za alpinizem pri Planinski zvezi Slovenije podelili nagrade najboljšim alpinistom v lanskem letu, v nedeljo pa bodo pripravili še hitrostno paralelno tekmo. US Godbeniki se predstavijo Minulo soboto so se v Nazarjah predstavili zgornjesa- vinjski godbeniki, ki so v nabito polni športni dvorani pripravili novoletni koncert. Godbeniki so združeni v Kulturnem društvu Godba Zgor- nje Savinjske dohne, vodi pa jih dirigent Tomaž Guček. Na koncertu so predstavili bogat repertoar, dogajanje pa so kot sohsti obogatih Uroš Benetek in Ciril Sem na tolkalih, tro- bentač Tomaž Podlesnik in flavtistka Alja Koren, kot gostj pa so nastopili Primož Kranjc, Mojca Bitenc, Karmen Peč nik in Klemen Matk. Izkupiček z novoletnega koncerta bodo namenili za na kup instrumentov in uniform, godbeniki pa bodo sredi fe bruarja s koncertom v Mozirju proslavili četrt stoletja dela US, Foto: C Solisti na koncertu Kulturnega društva Godba Zgornje Savinjske doline. NASI KRAJI IN LJUDJE 15 eleli zagotovila, dali jamstvo ški Bogner ostaja pomembni poslovni partner šentjurskemu E-Športu V sanaciji poslovanja bo pomagalo ministrstvo vodnja v šentjur- Sportu se bo, kljub , v poslovanju pod- idaljevala - so v pe- ^otovili Michaelu I, predstavniku ga poslovnega part- ognerja. Zagotovi- meljila na jamstvu, logner ohranil ozi- elo povečal obseg naročil, brez kate- entjurske tekstilke liskale. Do sredine ko bodo zaključeni ni posh za tekočo se- čni pričakovati več- lanizacijskih spre- obiskom v Šentjurju lel Hiller pohvalil ka- zdelkov, ki jih v Bog- obivajo iz E-Športa. Bto, da so v matič- idjetju zaprli nekaj šentjurskim tekstil- nujajo za letos celo ije naročil. Tudi po- 0 v naprej delno pla- )delavne posle, kar je lekloleto vvehkopo- jiortu, vendar pa kon- omoč (vlaganje v pod- ohranjanje delovnih Šentjurju ne pride v "rav po Hillerjevi za- sklenjen tudi spora- dmgim največjim E- im partnerjem, prav Dškim proizvajalcem ENicovvo, po katerem 10 od podjetij po svoji more umakniti iz po- entjurju. Po zagotovilih šentjurske- ga župana Jurija Malovrha, bo do sredina marca treba po- staviti temelje za delo v pri- hodnje. Odločitev ah spustiti E-Šport v programiran stečaj ali izboljšati poslovanje z nujnimi sanacijskimi ukre- pi kot sta reorganizacija vods- tva in zmanjšanje števila za- poslenih, se preveša k sled- nji. »Programiran stečaj bi bil s kadrovskega vidika si- cer boljši, a veliko enostav- nejše bo sanirati poslovanje znotraj obstoječega podjet- ja,« pravi Malovrh in doda- ja, da bo v E-Športu treba od- pustiti do 15 odstotkov za- poslenih, med viški pa naj bi bile delavke, ki zadnje me- sece ne dosegajo 80 odstot- kov delovne norme oziroma so dlje časa v bolniškem sta- ležu. V ministrstvu za delo, dru- žino in socialne zadeve pod- jetju zagotavljajo finančno pomoč v obeh primerih; v pr- vem v obliki dotacij za odpi- ranje novih, v drugem pa za ohranjanje obstoječih delov- nih mest. Za nemoteno proi- zvodnjo je pomembno še to, da v E-Športu obdržijo proi- zvodno dvorano, v kateri de- lajo. Kot je znano, je lastnik slednje trgovsko-gostinsko podjetje Ahac, direktor pod- jetja Roman Moškotevc pa je že doslej pokazal več kot zvrhano mero potrpežljivo- sti, saj E-Šport dolguje za na- jemnino že blizu 30 milijo- nov tolarjev. »Najemnino,« pravi župan Malovrh, »naj bi poslej plačevali sproti. Raz- liko za nazaj pa poravnali po- stopoma; na način, da bi me- sečna višina najemnine os- tala enaka, ne glede na to, da se bo najemna pogodba skle- pala le za eno in ne več dve proizvodni dvorani, kot je ve- ljalo do konca oktobra.« IVANA STAMEJČIČ Foto: GREGOR KATIC Kovinska vrata pred E-Športom se ne bodo zaprla. PESKANJE PO SPLETU V olimpijskem duhu Zimska olimpijada je pred vrati in spodobi se, da si ogledamo, kako so se spleta lotili v Salt Lake Cityu. Uradna stran go- stitelja iger nosi naziv Salt Lake 2002(www.salt- lake2002.com) in če vaše srce bije v olimpijskem ritmu, je ne smete spre- gledati. Kaj boste našli na njej? Naj- prej seveda vrsto informacij, ki zadevajo trenutne dogod- ke, seveda pa je na voljo še vrsta drugih podatkov. Osred- nja stran je razdeljena na tri glavne sklope, ki se delijo po vertikali, torej po kolonah. Malce nenavadno, vendar ni moteče. V levi koloni boste našli novice, biografije, izja- ve, zgodbe in podobne zani- mivosti, srednja kolona je na- menjena nakupu vstopnic, na- povedim, urnikom, logistič- nim informacijam in korist- nim povezavam, desna kolo- na pa oglaševanju brez kate- rega ne gre več, tako v špor- tu, kot na svetovnem spletu. Za lažji dostop do podat- kov je na voljo še horizon- talni meni, v katerem so na- slednje rubrike: športi, urni- ki športnih prireditev, šport- niki, informacije za gledal- ce, nakupni center, olimpij- ski programi in vstopnice. Morda velja pojasniti, da ur- niki in programi niso isto, saj programi obsegajo pred- vsem obolimpijske dejavno- sti, razne prireditve in po- dobno, medtem ko se urni- ki posvečajo predvsem sa- mim igram. Zanimiva podrobnost na strani je podatek o trenutnem vremenu in temperaturi v Salt Lake Cityu, kar daje vedeti. da se vse dogaja v realnem času. Najbrž tudi se, saj gre končno za precej velik pro- jekt, ki bi že zaradi slovesa iger samih moral imeti moč- no spletno ekipo. Vsekakor ne dvomim, da bo stran pred in med igrami zelo lepo obi- skana. Poleg angleške verzije je na voljo tudi francoska. Ker je na strani precej multime- dijskih vsebin, torej avdio in video posnetkov, je pri dnu osrednje strani seznam pri- ključkov (pluginov), ki jih potrebujemo za prikaz vseh vsebin. Na tem mestu boste tudi našli zemljevid celotne- ga spletišča, če boste hoteH najti kaj posebnega. Moti me le, da nisem nikjer zasledil iskanja po ključnih besedah. V tej rubriki smo v zadnjih treh letih obiskali že kar ne- kaj športnih spletišč, toda tale si zasluži še posebno pohva- lo. Že ob prvem obisku je na- mreč mogoče videti, da so snovalci strani posvetili kar precej časa in truda obliko- vanju, preglednosti in funk- cionalnosti. Nalaga se hitro in brez težav. Informacije so lahko dostopne, uporabnik pa se kljub množici podatkov ne počuti izgubljenega. In to kljub uporabi sicer motečih okvirjev (frames) in že ome- njene odsotnosti iskanja po ključnih besedah. Vendar sta ta minusa bolj majhna v pri- merjavi z ostalimi prednost- mi. Prav simpatična stran. Vasja Ocvirk vasja@slowwwenia.com Kozjanski park v Ljubljani Kozjanski park pripravlja predstavitev v Ljubljani z razstavo Narava - kultura. Odprli jo bodo 7. marca v prostorih Kulturno informacijskega centra Križanke in bo na ogled do 15. aprila. Razstava bo namenjena Ljubljančanom, obiskovalcem iz tujine in tistim Kozjancem, ki živijo v Ljubljani. Zelo podrobno bodo predstavili celoten park in njegov pomen v slovenskem prostoru. Ob naravnih zanimivostih bodo pred- stavili programe in novo blagovno znamko Sožitje, s kate- ro bodo v bodoče doma in v tujini tržili proizvode ljudi s Kozjanskega. Predstavili bodo tudi novo celostno podobo Kozjanskega regijskega parka. T V ed trto in soncem do zlate poroice ja in Slavko Topli- 'Ostince sta se zad- 'oto v lanskem letu [at poročila v cerkvi lice v Virštanju. Za ^50 let skupnega in ^§a življenja. Kot se 'i'se je slavje začelo 'Hiši in nadaljeva- ^kvi, kjer ju je po- ^ naslednjih 50 let 'župnik Jože Hriber- l^e bila rojena v Vi- ^Pri Sv. Emi, Slavko ''•nem. Dom sta si po- idilični Gostinci, ••^ti med zemljo in ne- '^e življenje sta bila Poštena kmeta. Nju- '^fja ljubezen poleg 'otroka - hčerko Ma- ^'na Slavka - je bila ''^ z zemljo, še pose- "ogradi. Z dobro vo- ■"^ogla premagati vse ''^ čeprav so bile mno- ^lo hude. Oče Slav- '''tudi lepo in dobro ^0 da je šlo vse laž- 'j^o poročnem slav- Vosebej vesela če- ''fih vnukov, ki so ji- ma zapeli pesem Adija Smo- larja »Daleč, daleč je za na- ju pomlad«, pevska skupina domačih fantov s sinom Slavkom pa je dodala Po- Ijanškovo »Za vedno skupaj«. Mama Marija še vedno rada kuha, njena specialiteta je posebna sirova pogača. Vnu- ki pa staro mamo pohvali- jo, da peče najboljše pala- činke na svetu. Slavkova lju- bezen je še vedno vinograd in 3. januarja je že začel obrezovati 7500 trsov. Rad zavije v klet, popije kupico dobrega domačega, rad pa tudi postreže gostom ter jim pripoveduje o zanimivostih v domačih krajih in okoli- ci. TONE VRABL Priči, vnuka Silvo in Natalija, ter med njima zlatoporočenca Marija in Slavko Toplišek, za njimi sin Slavko z ženo Angelo (delno zakrita) ter hčerka Marija z možem Tonetom. Št. 4 - 24. januar 2002 16 NASI KRAJI IN LJUDJE S košuto do sreče Originalni pustni lik, ki je nekakšen kozjanski kurent Srečko Anderlič iz Ime- nega je pred dvema letoma prišel na idejo, da bi ponov- no obudil pustni lik doma- činov, ki so košuto ali cer- vulo, kot so jo tudi imeno- vali, prevzeli še iz časa Kel- tov. Značilna je bila zlasti za Kozjansko in okolico, Laško, Planino pri Sevni- ci, Bistrico ob Sotli in Pod- četrtek. Na pustno soboto in torek košuta s svojim go- njačem ali po domače traj- berjem veselo vandra po va- si in zabavala živelj. Vsako leto nosi povorka s košuto in njeno družino na čelu svojevrstno sporočilo. Lani je bila to ekologija, za domiselnost pa so sodelujo- či prejeli tudi posebno pla- keto na Ptuju in poželi prvo nagrado na plesu mask v Atomskih toplicah in bliž- njem gostišču. »Naša košuta je pravzaprav nekakšen kozjanski kurent, ki ima še daljšo tradicijo kot ptujski,« je pojasnil Srečko Anderlič, ki ima vsako le- to več sodelavcev. Z njiho- vo pomočjo pripravi zani- miv scenarij na izbrano te- mo in tako vsebinsko oživi pustne like in predmete. Svoje mesto v povorki je ta- ko na primer našel tudi roč- no izdelan kozolec v neko- liko pomanjšanem obsegu, ki na kolesih spremlja na- stopajoče. Pri izdelavi košute je Sreč- ko uporabil naravne mate- riale, kot so les, koža, juta in drugo, pri tem pa je zla- sti pomembno, poudari, da so le-ti karseda lahki. Ko- šuto je naredil po spominu iz otroških dni, ko je stra- šila mladež iz vasi. Otročaj, ki se ji je namreč preveč približal, je izkusil gonja- čev bič. Z glasnim treska- njem lesenih zob je vzbu- jala še večjo grozo. Za srečo in plodnost Košuta je bila vprežena v plug, da je lahko orala po vasi in tako prinašala srečo ter plodno zemljo. Na obhodih je povorka med drugim upri- zorila tudi domiseln >porod<, pri čemer rdeča cev iz ste- klenice z vinom, ki jo oseba v košutini preobleki nosi pri sebi, nadomešča popkovino. Gonjač le-to prereže in z bo- kalom prestreže kri (beri: vi- no) . Košuto so lahko mimoi- doči tudi molzli in zanjo ce- lo barantali. Tema letošnje maškarade bo vstop Slovenije v Evrop- sko unijo. Kozolec na kole- sih bo predstavljal našo dr- Simpatična košuta ali cen/ula, kot so jo tudi imenovali, je prevzeta od Keltov, prinašala pa je srečo in plodno zemljo. žavo. Drugi del povorke bo predstavljalo neprijazno oko- lje, na podstavku pa bo hu- diček, ki si bo brusil kremp- lje, smrt in pa rabelj, ki bo Kranjskemu Janezu kot sim- bolu slovenskih kmetov vsa- ke toliko odsekal jezik in s tem prikazal izginjanje slo- venščine v evropskem prosto- ru. Na pustno soboto se bo tovarišija sprehodila od go- stišča Lipa do hotela Breza, v torek pa se bodo udeležih maškarade pred termami. Kot je že v običaju, sledi v sredo pokop pusta. Na Ptuj letos, pravi Srečko, ne bodo šli, saj bodo dovolj zaposle- ni že doma. B. JANČIČ Foto: MESTINŠEK Prizor Iz lanskega pustovanja v domačem Imenem. V ospredju je košuta, za njo trajber ali gonjač s pomočniki in pomanjšani skedenj na kolesih. Rdeči icriž med ljudmi Na sedežu Območnega združenja Rdečega križa v Laškem bodo letos odprli knjigo donatorjev, v kate- ro bodo vpisovali vse daro- valce prostovoljnih prispev- kov za pomoč ljudem v sti- ski. Na svojem območju bo- do pripravili predlog za raz- glasitev naj donatorja leta, z razglasitvijo pa se bodo tudi javno zahvalili doma- čim dobrotnikom. V združenju so potrdili letni plan krvodajalskih ak- cij za letos. Po besedah se- kretarja Vlada Marota na- črtujejo osem krvodajalskih akcij, najprej, že sredi fe- bruarja naj bi kri darovalo okoli 180 ljudi iz širšega ob- močja Radeč. V Radečah bo krvodajalska akcija tudi po- leti, septembra še v Rimskih Toplicah, vse tri pa priprav- ljajo v sodelovanju z Zavo- dom RS za transfuzijo kr- vi. Preostale krvodajalske akcije; v Pivovarni Laško, v Šentrupertu ter trikrat v Laškem, pripravljajo za po- trebe Splošne bolnišnice Ce- lje. V Laškem pričakujejo, da bo letos kri darovalo oko- li 1.100 ljudi, glede na spre- menjeno oziroma bolj zao- streno zakonodajo pa je pri- čakovati manjši upad krvo- dajalstva. V Laškem je zadnja leta izjemno dobro zaživelo pro- stovoljno humanitarno delo v krajevnih organizacijah Rdečega križa. Zato želijo letos vzpostaviti delovanje krajevne organizacije tudi na območju krajevne skup- nosti Jurklošter. V območnem združenju bodo tudi letos ohranili eno zaposlitev preko programa javnih del, skupaj z občina- ma Laško in Radeče pa bodo skušali zagotoviti denar še za eno dodatno redno zaposli- tev. Skladno z usmeritvami RK Slovenije bodo letos za- gotovili pogoje za civilno slu- Z delom denarja, zbrane- ga v vseslovenski akciji Ni- koli sami, bodo letos v ob- močnem združenju RK za- gotovili letovanje osmim otrokom iz socialno ogro- ženih družin. Otroci bodo na Debelem rtiču letovali v času počitnic, prav tako na Debeli rtič pa bodo na leto- vanje napotili tudi tri sta- rostnike. ženje vojaškega roka trem fan- tom. Civilniki bodo svoje de- lo opravili po marcu, juliju in decembru. Skupaj s kra- jevnimi organizacijami RK so že pred leti organizirali pre- ventivne preglede za zgodnje odkrivanje raka na dojkah po manjših krajih v občini. S te- mi pregledi bi radi letos spet nadaljevali, zlasti ženskam pa pripravljajo tudi nekaj pre- gledov oziroma merjenj kost- ne mase za zgodnejše odkri- vanje osteoporoze. I. STAMEJČiC Pomoč n< domu osta V Centru za socialno de- lo Šentjur delujeta kot dve samostojni negospodarski javni službi tudi enoti za pomoč na domu in za po- moč družinam v socialni stiski. Tako bo ostalo tudi letos, saj so v centru uspeli zgladiti nesporazum z mi- nistrstvom za delo, druži- no in socialne zadeve, ki je konec decembra zavrnilo vlogo Šentjurčanov za iz- vajanje programa pomoči na domu. Enota za pomoč na domu z januarjem šteje pet redno zaposlenih in še pet delavk, ki ostarelim in invalidom na domovih pomagajo pri naj- bolj nujnih opravilih preko programa javnih del. Na ob- močju šentjurske občine skr- bijo za 65 občanov, za po- moči na domu potrebne skr- bi ena skrbnica tudi na ob- močju občine Dobje. V eno- ti za pomoč družinam v so- cialni stiski je zaposlena ena delavka, še štiri pa^ to vključene prekop, javnih del. Skrbijo2^ žin, v katerih živi 4^ Z zaposlenimi pf^ grama javnih del zag jo pomoč na domu si/| čanom zadnje deset|( pred koncem leta pa, tru za socialno delo (i, pis, s katerim so vn tvu za delo, družin cialne zadeve zavrni vo vlogo za izvajanjj či na domu. V minist| mreč zahtevajo, daj slitve preko prograiJ del čim bolj skrčijo] me pa morajo v financirati občine. I dah direktorice centi ke Jager so nesporai tro rešili, ministrstvi je zaenkrat še priznali merno število rediio) nih ter skrbnic, ki svi opravljajo preko pn javnih del. I. STAI Vrnitev Centra pozornosti v šmarskem kulturnem domu so v petek članil skega amaterskega gledališča Center pozornosti) letih ponovno uprizorili gledališko predstavo z vom Davidova rdečelasa smrt. Dramo pisateljice Kramer je zrežiral Aleš Novak. Zgodbo o lezbični ljubezni, samomoru in prekini ze zaradi občutka krivde so drzno odigrali Andr^ Milena Haramija, Goran Koražija in Boštjan SeliH igralski upi, ki bodo skupaj z ostalimi člani skupil praznovali že deseto leto delovanja, so s svojo igroi li, da so se kljub govoricam o medsebojnih neso^ zadnjih letih še dodatno izpopolnili in si utrli potni liške odre. Najraje gre po nakupi v Jezercah pri Dobju je bilo sredi januarja veselo, saj je Zimškova mama Ma- rija praznovala 90 let živ- ljenja. Ob jubileju, s kate- rim se Marija Zimšek uvrš- ča med najstarejše občan- ke Dobja, so jo obiskali pred- stavniki Občinskega odbo- ra RK Dobje in župan obči- ne Dobje. Predsednica RK Dobje Marija Novak je ju- bilantki izročila darilo, žu- pan Franci Salobir pa ji je zaželel veliko zdravja. Marija Zimšek je še vedno čila in zdrava. Skozi težko življenje se je prebijala s po- štenim in trdim delom ter ve- liko mero optimizma in do- bre volje. Rodila je štiri otro- ke, žal sta dva kmalu po po- rodu umrla. Odrasli sta hčer- ki Greta in Dragica, ki imata danes vsaka svojo družino. Marija Zimšek je bila poro- čena s pridnim in skrbnim delavcem Alojzem, ki je de- nar za kruh služil tudi v Nem- čiji in Belgiji ter nazadnje v domačem kamnolomu v Dobju. Marija Zimšek danes živi pri hčerki Greti, ki je ostala doma, je poročena nom Fehcijanom i dva sinova. Hčerka živi z možem in štiri ki v Oplotnici, rada platno in veliko rai Lani se je predstavil Dobju. Mati Marija, ki jil soki starosti ni nik( čas, pa je najbolj sr< jo odpeljejo v trgovi lahko sama kaj kup pogovori s prijatelii njenih vrstnikov bolj Št. 4 - 24. januar 2002 KULTURA 17 I smehom v praznik in čez pusta S komedijo ožarjeno mesto kulture, smeha in zabave jvenskem ljudskem ijtu Celje bodo jutri |() ob 19.30 z uvod- femonialom, ki ga v ,,anju z igralcema Ogorevc in Davidom plesalci Plesnega fo- jn Petro Škofič ter uikom prof. Edijem jin, pripravlja Miha ič, slovesno nazna- 5etek 11. Dnevov ko- ]Stvo bo, kot je to že ji, tudi na 11. Dnevih ije ocenjevalo predsta- biralo komedijanta ali ijantko večera. Žirija jialcev: Miran Kenda ednik) in Nada Božič ik Primož Jesenko pa njevala umetniške do- inagrade: »žlahtni ko- nt«, »žlahtna komedi- lin »žlahtna režija«. komedije bo odprl Mestne občine Celje, Šrot. Na zaključni nosti jih bo s svojo Dostjo in govorom mila v prihodnje, 12. linistrica za kulturo ja Rihter. £, prispele na anonim- ii] za nagrado »žlaht- ledijsko pero« (razpi- mdi nov natečaj za le- 5), ki jo bodo skupaj limi razglasili 17. fe- i,na zadnji dan festi- ebira komisija dr. Mat- ecl, dramaturg Krištof n dosedanji umetniš- I Matija Logar. Sled- udi uskladil program ih Dnevov komedije, rletošnjih Dnevov ko- i obsega osem tekmo- I predstav, tri v jevalnem programu in predstavo zaključnega veče- ra festivala, ki ne bo tekmo- valna. Od klasike do novitet s slovensko klasiko, ko- medijo A.T. Linharta z na- slovom v gorenjščini: Mati- ček se bo ouženu, začenja fe- stival zamejsko slovensko gle- dališče iz Trsta. Celjsko ob- čihstvo je komedijo A.T. Lin- harta v režiji Vita Tauferja na Dnevih komedije že videlo: tudi v celjski »inačici«. Toli- ko več priložnosti za ocenje- vanje in primerjanje. Naslednji večer (v soboto) bo prišla v Celje SNG Dra- ma z Eksibicionistom, na- slednji teden pa kranjsko gle- dališče z Antigono v New Yor- ku in mariborska Drama s ko- medijo Peep show. Celjani bodo s Podnajemnikom na- stopili na slovenski kulturni praznik, dan kasneje Novo- goričani z Zdrahami. Špas teater bo v Celju zaigral ko- medijo Stevardese pristaja- jo. Ministrstvo za kulturo bo tudi prispevalo dobršen del denarja za nagrado »žlaht- no komedijsko pero« (en del bo prispevala Mestna obči- na Celje), ki je v višini 1 mi- lijon 200 tisoč tolarjev raz- pisana za najboljši tekst. Na minuli natečaj je prispelo 18 tekstov. Za konec tekmovalnega programa, v soboto 16. fe- bruarja bo Kar hočete, kome- dijo W. Shakespeara predsta- vilo MGL Ljubljana. Zadnji, zaključni večer, ko bodo v Ce- lju podeljevali nagrade za umetniške dosežke, bo »iz- ven« konkurence gostoval Ca- fe teater iz Ljubljane s Part- Ijičevo komedijo Edlvajs. Občinstvu se je v minulih sezonah priljubil tudi sprem- ljevalni program Dnevov ko- medije, ki tudi letos ponuja in obljublja veliko smeha in zabave. Z gostovanjem Tea- tra u gostima iz Zagreba, ki bo v Celju 27. januarja zai- gral Zlate dečke, pa celjski festival znova pljuska čez dr- žavne meje. V tej, spremlje- valni ponudbi komedij, bo- sta še dve predstavi na mali sceni gledahšča. SNG Drama bo 3. februarja gostovala s ko- medijo Pitje po Evropi, te- ' den dni kasneje pa bodo Ma- riborčani nasmejali s kome- dijo Lenny. MATEJA PODJED Grafika v Savinoiiem salonu V Savinovem likovnem salonu v Žalcu je do 31. januarja odprta razstava grafičnih del akademske- ga slikarja in grafika Pol- deta Oblaka. O slikarju in razstavi je ob odprtju spregovorila li- kovna kritičarka Marlen Premšak. Poudarila je, da je Pavle Oblak na eni strani nesporen mojster čopiča, pri srcu sta mu zlasti olje in tempera, na drugi strani pa v črti kompozicije in ko- loritu docela obvlada gra- fični medij v njegovih naj- zahtevnejših tehnikah, zlasti jedkanici in litografiji. De- setletja likovnega ustvarja- nja Poldeta Oblaka v nobe- nem pogledu niso utrudi- la, v nizanju vedno novih in novih podob ohranja mladostno radoživost, bla- gohotno čudenje in pristno čustveno odzivanje, ki pa so v zgovorni navezi s spo- kojnostjo, mirom in ravno- težno zrelostjo. T. TAVČAR Festival začenja »graditi« SSG iz Trsta, z Matičkom: Danijel Malalan, v vlogi barona bo Boris Cavazza. kladno muziciranje 'retjem abonmajskem Zavoda za kultur- feditve Celje so v to- 5- januarja, nastopili '^sbeniki: hornistka in istka Zora Slokar, tro- *Jean-Francois Michel Nst Branimir Slokar. TOvitelj zasedbe Bra- ^lokar je priznan slo- ! glasbenik, ki živi in v tujini. Odločitev, '•^ovi komorno zaseb- ni tuja. Uspešni '■^•ki-solisti pogosto *'iiianjših zasedbah ka- ^^anovitelji so sami, ter '^slušalcem predstav- ''^)znane skladbe, na- izvedbam raznih ko- F skupin. ki ga je umet- ^a tria Branimir Slo- '^^1 za celovečerni kon- ^bii premišljeno iz- ^redbe La morra-He- ^artinella nizozem- ^^nesančnega mojstra ^ha IsaacaLSOMta. št. 5 v G-duru za violino, tro- bento (oboo) in pozavno (bas- so continuo) skladatelja poz- nega baroka Georga Friedric- ha Handela; Trio v Es-duru za violino, trobento in pozav- no (basso continuo) predstav- nika zgodnjega klasicizma Carla PhiUppa Stamitza, so se menjavale s skladbami na- pisanimi za tovrstno zased- bo tria oz. za trobila, ustvar- jalcev 20. stoletja (Francisa Poulenca, Leonarda Bernstei- na in Jean-Francoisa Miche- la). Med slednjimi lahko iz- postavimo skladbi Trigo Frig- yesa Hidasa in Trio za trobi- la Georgesa Barboteua, dveh izvrstnih sodobnih skladate- ljev, znanih predvsem po skladbah za pihalne in tro- bilne zasedbe, ki sta v izved- bi Tria izveneli profesional- no dovršeno. Jean-Francois Michel (predstavil se je tudi kot skla- datelj - uvodoma smo slišali iHegovo Suito} in vodja tria Branimir Slokar sta izvrstna glasbenika z odličnim tehnič- nim znanjem in prepoznava- njem posameznih stilnih zna- čilnosti skladb ter bogatimi glasbenimi izkušnjami. Oz- načili bi ju lahko za virtuo- za, ki do potankosti obvla- data vse skrivnosti inštrumen- ta. Skupaj z Zoro Slokar, mla- do in obetavno glasbenico (prikazala in dokazala je, da se razvija v dobro in vsestran- sko umetnico) so skladno in uglašeno muzicirali ter pous- tvarili lep in prijeten komor- ni koncert, ki bo zaradi svo- je visoke profesionalne rav- ni in izvrstne izvedbe marsi- komu še dolgo ostal v spo- minu. KATJA KRAŠEVAC Odstrta zavesa v Galeriji sodobne umet- nosti v Celju bodo jutri (v petek) ob 18. uri Dneve ko- medije na pot pospremili na izviren, »gledališki« način, z odprtjem kostumografske razstave Vlaste Hegedušič, z naslovom Odstrta zave- sa. Vlasta Hegedušič je priz- nana kostumografinja, ki de- la za SNG Drama Maribor že skoraj 50 let. Gostovala je tu- di v številnih gledališčih po nekdanji Jugoslaviji, med drugim tudi v Celju. Njen opus obsega več kot 400 ko- stumografskih in scenograf- skih postavitev. Razstava, ki bo na ogled v galeriji sodobne umetnosti, bo vsebovala skice in mode- le sedmih gledaliških, oper- nih in baletnih predstav, ki bodo s klasično postavitvi- jo dopolnjevali prostorsko kostumsko instalacijo. Po- seben poudarek bo dajala krokijem, v katerih bodo prepoznavne risarske zasno- ve Vlaste Hegedušič. In prav z njimi se odpira zanimiva likovna komponenta, ki lah- ko zaživi tudi kot samostoj- ni slikarski zapis. »Razsta- va bo izpostavila nemalokrat zakrite pomene doživljanja predstave, ki gledalcu ob be- sedni in igralski inscenaciji uhaja iz kompleksnosti,« pravi o dogodku v galeriji viš- ja kustodinja Alenka Dom- jan. Sicer pa je razstava izbor iz pregledne razstave v Umet- nostni galeriji Maribor, av- torja Maria Berdiča. MATEJA PODJED Štegerin Pratuberance V soboto, 19. januarja je v prostorih Mladinskega centra Celje, v soorganiza- ciji knjigarne Antika, go- stoval Aleš Šteger, ki je pred tremi leti prejel Veronikino nagrado za pesniško zbir- ko Kašmir. Šteger piše ob pesmih tu- di prozo (Včasih je januar tudi sredi poletja), je prevajalec (med drugim je prevedel ese- je znanega nemškega pesni- ka Gottfieda Benna) in eden ustanoviteljev vsakoletnega pesniškega srečanja v Meda- ni in urednik filozofsko-ese- jistične zbirke Koda. V Celju je predstavil svoj pesniški diskurz, za katere- ga moremo reči, da je eden najpomembnejših v zadnjem času pri nas. Vsekakor velja za del pomembne pesniške osi na Slovenskem, ki teče v smeri Kocbek, Šalamun, De- beljak, U. Zupan, Šteger. Pogovor, ki ga je vodil Zo- ran Pevec, je bil namenjen predstavitvi Šteger je ve najno- vejše zbirke pesmi z naslo- vom Protuberance, ki bo v kratkem izšla pri založbi Be- letrina. Z. P. Videčnik gost Mohorjeve Minulo sredo so v knjigarni Mohorjeve družbe pripra- vili mohorski večer, v goste pa povabili Aleksandra Vi- dečnika (na sliki levo ob uredniku Mohorjeve Matiji Remšetu). Gost, publicist iz Mozirja, je v zanimivem pogovoru obu- dil spomin na Mohorjevo med dvema vojnama, nemško nasilje in osebnosti, ki so krojile celjsko mohorsko zgodo- vino. Aleksander Videčnik je eden najstarejših živečih Mo- horjanov, leta, ki so jih obujali na mohorskem večeru, pa je preživel v Celju. Foto: TRIARTES Št. 4 - 24. januar 2002 18 ŠPORT Nogometaši 200 iciiometrov od raja Tudi pozimi: manj denarja, manj morja - Kranjčani si podajajo kljuko na Skalni kleti - Tudi Era v Poreč - Rudar tokrat v Medulin Prava zima je prišla ob nepravem času. Ko se je Slovenija uvrstila na sve- tovno prvenstvo. In se bo prva državna liga začela ze- lo zgodaj - 23. februarja ali dan kasneje. Pogoji za pri- prave v notranjosti države pa so nemogoči, kar za me- sec januar seveda ni nič ne- navadnega. A na uradnih preizkušnjah morajo biti nogometaši ne le telesno pripravljeni, temveč kar se da tehnično izurjeni. Tega se na snegu ali celo ledu ne da vaditi. Od juga pa igral- no površino spremeni v blat- no njivo. Vehko boljši pogoji so ob morju, v našim klubom do- segljivi Istri ali Dalmaciji. Največ denarja ima očitno Maribor Pivovarna Laško (Mali Lošinj, Antalya, Makar- ska), ki bo čez mesec dni, re- lativno gledano v izvrstni for- mi. Po dvakrat bosta »na lep- še« krenila CMC Publikum in Rudar, Era Šmartno pa le en- krat. Piastovsici namesto Radosavijeviča Novinec Dejan Plastovski v dobesednem smislu ne bo nadomestil odhoda Aleksan- dra Radosavijeviča, ki je podpisal triletno pogodbo z novim ruskim prvoligašem Shinnikom. Bo pa v uvodu. popestril konkurenco na sre- dini igrišča. 20-letni Kranj- čan je (177 cm, 67 kg) igral za Savo in Živila Triglav. Za sabo ima 15 prvoligaških te- kem, enkrat je zadel mrežo nasprotnika. »Prišel sem v klub, ki na čelu z odličnim članskim trenerjem zelo do- bro dela z mladimi igralci«, je uvodoma dejal Plastovski, ki je s podpisom zvestobo ob- ljubil za štiri leta. Direktor Darko Klarič je spretno po- vezal prestopa. Kranjski klub je bil deležen določene vso- te od transferja Radosavije- viča, ki je pred poltretjim le- tom na Skalno klet prišel tu- di iz Triglava. Zato je bila odš- kodnina za Plastovskega (prejšnja pogodba mu še ni potekla) nekoliko višja. Celjani so v Umagu na pri- jateljski tekmi prvič ugnah Dinamo (1:0), strelec edine- ga zadetka pa je bil Mirjan Mikolič, branilec Jadrana Še- piča. Tudi Kristjan Penica, napadalec Bele Krajine, je bil gost na pripravah. » Oči ima- mo uprte v vsaj 50 možnih novincev, med njimi sta tudi omenjena igralca, ki sta se izkazala v Poreču. Nakup je opcija, a trenutno malo ver- jetna. Odhod »Radeta« je za nas hendikep. Vizuelno med njim in Dejanom skorajda ni razlik, a slednjega čaka še ve- liko dela, da bi dosegel ra- ven predhodnika, ki pa re- snici na ljubo jeseni ni pri- kazoval vsega, kar zna. V so- boto bomo v Piranu igrali z Domžalami, naslednji teden pa še z Železničarjem in Alu- minijem,« je pripovedoval tre- ner Marijan Pušnik. Neodločeno s prvakom Nogometaši velenjskega Rudarja so že opravili prve priprave na Malem Lošinju. Trener Vojislav Simeunovič je bil zelo zadovoljen s po- goji, ki jih je imela njegova ekipa za delo. Vreme jim je bilo več kot naklonjeno, ta- ko da so lahko tri dni opti- malno izkoristili. Kratke pri- prave so bile pomembne predvsem zaradi tekem, ki so jih Rudarji tam odigrali. Pr- vo prijateljsko srečanje z Ma- riborom Pivovarno Laško se je končalo z 2:2. »Za priprav- ljalno obdobje je bila to res dobra tekma. Pohvalil bi vse za igro, ki je zadovoljila moja pričakovanja. Zadovoljen sem tudi z obema novince- ma Novakovičem in Kambe- rovičem, ki sta se izkazala kot dobri okrepitvi,« je vtise o srečanju strnil Simeunovič. Na drugi tekmi proti Male- mu Lošinju so priložnost za dokazovanje dobili mlajši igralci in srečanje prepričljivo dobili s 6:0. Na poti domov so Velenjčani odigrali še tek- mo na Reki z drugoligašem Orientom in zmagah z 2:0. Do začetka februarja bodo va- dili v domačem kraju. V moštvu še ni težav s poškod- bami, v ekipi osta^ men Lavrič, tako d nje v taboru Rudaij^ no zelo dobro. Dan »knapi« v Mozirju prijateljsko tekmo^ v nedeljo pa bodo. v Kidričevem pri fi^^ 1. februarja se bod,; no podali na morje, Medulin, kjer že \^ govorjeni tekmi z dj šema iz Pule. Tudi Risf Tudi v taboru Erg; zivno pripravljajo Ijevanje prvenstva imajo predvsem s p jim v letošnji zimi naklonjeni. Sicer pa je v ekipi odlično, s nestrpno pričakujej tekme, prisotna pal želja po doseganju d zultatov tudi v drug sezone. Era je odigr, prijateljske tekme.; s Šenčurjem je izgul) vendar je to tekmo tn ne Bevc izkoristil p za ocenjevanje staii meznih igralcev, tal priložnost za igro d di mladinci, ki se pri; s prvo ekipo. Tekm lezničarjem pa so š odigrali v naj močnei vi in jo zasluženo dot Ekipi se je poleg Rai in Turka priključili ran Ristič, ki se jezi razšel, vendar še ved sno, kolikšna je njegi kodnina. Pri Eri si se lijo podpisa pogodbi vendar mora Ristif razrešiti spore s sobo voligašem. Včeraj j( domačem igrišču odi prijateljsko srečanje vogradom. Stane Bevi rai iz širokega spisi cev izbrati 22 tistih, v nedeljo odpotovali na enotedenske prip PETRA Š DEAN I Foto: GREGOlj Aleksander Radosavijevič Dejan Plastovski NA KRATKO Imperia: Na tekmi svetov- nega pokala v plavanju v Ita- liji sta v pomlajeni reprezen- tanci Slovenije nastopili tu- di Tina Pandža in Maja Sovi- nek iz Mladinskega servisa Velenje. Obe tekmovalki sta nastopili zelo dobro in v fi- nalu osvojili končno sedmo mesto. Melbourne: Velenjska te- niška igralka Katarina Srebot- nik se je s Tino Križan uvr- stila med najboljših osem pa- rov odprtega prvenstva Avstra- lije. Slovenki sta v osmini fi- nala premagali Nicole Arendt (ZDA) in Liezel Horn (JAR) s 6:4 in 6:4. Srebotni- kova je v igri posameznic s 7:5 in 6:3 izgubila v drugem krogu s Francozinjo Amelie Mauresmo, v igri mešanih pa- rov pa se je z Američanom Bryanom uvrstila v četrthna- le po zmagi nad češko-slo- vaško navezo Damm-Nagy s 6:0 in 7:6. Celje: V 10. krogu 1. lige za ženske v kegljanju je eki- pa Miroteksa premagala Lju- belj z 2:0. Najboljša posa- meznica je bila s 465 podrti- mi keglji Marika Kardinar. Kobla, Kranjska Gora: V soboto in nedeljo sta bili dve državni tekmi za pokal Ra- denske v veleslalomu za mlajše in starejše dečke in de- klice. Tekmovalci smučar- skega kluba Unior Celje se tokrat niso najbolje odreza- h. V soboto je sedmo mesto osvojil Denis Srebot v kate- goriji starejših dečkov, pri mlajših dečkih pa je bil z de- vetim mestom najboljši An- že Seničar. V nedeljo je edi- ni rezultat med deseterico do- segel Jošt Funtek, ki je bil še- sti pri mlajših dečkih. P.Š. Ljutomer: V četrtem kro- gu 1. državne hge v strelja- nju s standard zračno pišto- lo je strelsko društvo Dušan Poženel osvojilo ekipno pr- vo mesto. Posamezno pa se je z najboljšim rezultatom iz- kazal Damjan Sajovic. Rogla: Smučarsko društvo Unior Celje bo danes in jutri spet pripravilo slalomski tek- mi za evropski pokal. Ude- ležbo je potrdilo 122 tekmo- valk iz 22 držav, med njimi tudi Marlies Oster, šesta v skupni razvrstitvi slalomske- ga svetovnega pokala, Tanja Poutiainen, Henna Reita, Claudia Riegler, Monika Bergmann, Annemarie Gerg, Ana Ottosson, Corina Grue- nenfelder, Veronika Zuzulo- va in vse naše prvokategor- nice. Starta prvih voženj na progi Jurgovo bosta ob 10. uri, drugih pa ob 12.30. Ker je do olimpijske tekme v sla- lomu v Salt Lake Cityju le še 27 dni, organizatorji na Po- horju pričakujejo ogorčen boj precejšnjega dela svetovne elite. Celje: Na otvoritvenem dvoranskem atletskem mitin- gu je domačinka Marina To- mič zmagala v tekih na 60 m (7,91) in 60 m z ovirami (8,68). Od Celjanov so zma- gali še Polimac na 60 m (7,11), Voglar na 60 m ovire (8,45), Jelen v skoku v dalji- no (6,94) in Marinčeva v sko- ku v višino (163). Ljubljana: Med 41 pot- niki na zimske 01 ne bo predstavnikov s Celjskega. Celjan Jože Ivačič je v akro- batskem smučanju (skoki) s 16. mestom na tekmi sve- tovnega pokala sicer izpol- nil normo, a ga 10 Olimpij- skega komiteja Slovenije za- radi težav z zdravjem ni uvr- stil na spisek. Njegov someš- čan Matic Kosmač je tudi lo- vil normo, a na zadnji tek- mi SP v ZDA ni odpotoval zaradi denarnih težav in ma- čehovskega odnosa krovne zveze. Quebec: Na mednarod- nem hokejskem turnirju do 14 let bo za reprezentanco Slo- venije zaigral tudi Celjan Aleš Šišmanovič, ki pri HK Celje izstopa med svojimi vrstni- ki. J.K. Ping - ponj osamljeni! Konec tedna je v Velenju minil v znamenju namiz- nega tenisa. V četrtek sta nastopili obe naši članski reprezentanci v zadnjem krogu 1. evropske lige pro- ti Izraelu. Fantje so bili boljši s 3:0 in si prigrali končno 20. me- sto v Evropi, medtem ko so bila dekleta še uspešnejša. Če- prav so do zmage prišla pre- cej težje, saj je odločalo zad- nje srečanje, ki pa ga je Ha- lasova dobila. Z zmago 3:2 so naše zasedle 17. mesto. Pester namiznoteniški pro- gram se je nadaljeval v pe- tek. Na sporedu je bil turnir do 21 let ter kvalifikacije za 3. odprto prvenstvo Slovenije za moške in ženske. Za glav- ni turnir se je prijavilo 56 moš- kih in 47 žensk. Brata Sla- tinšek, oba velenjska aduta, sta klonila že v kvalifikaci- jah. Kljub temu je imela Slo- venija med 32 tekmovalci šest svojih predstavnikov. V finalu je naturalizirani Bel- gijec Bratanov ugnal Madža- ra Lindnerja. Žensi« movanja je bil po vse menju madžarskih i! so se vse štiri uvrstil nale. Končna zmagf postala simpafičnaV lo, ki je v finalu 7i že s 3:0 v nizih, a ji uspel čudežen pred Potrebno je poud je bil turnir odlično, prav brezhibno org^ a kaj, ko namizni' nas ni popularen, ^ čudi zelo, zelo slab' kem, čeprav je šlo s valnega vidika za izt^ čan mednarodni turJ terem je bil nagrad kar dva milijona td MITJA GAV KOMPAS CELJE d.d. Glavni trg 1, 3000 CELJE Tel.: 03/428 03 06, 428 03 04 Kompas Celje in Rokometni klub Celje Pivovarna Laško vabita v Berlin na vročo rokometno tekmo z Magdeburgom. Odhod s posebnim letalom 22. februarja! Pohitite s prijavami! Št. 4 - 24. januar 2002j ŠPORT 19 Mali, agresivni in uspešni V Šentjurju vse po starem: zmage brez denarja - Hopse zdelal obisk »plavih« - Elektra klonila pod Triglavom Niti 13. krog Hypo lige še pi prinesel odločitve, kate- re štiri ekipe bodo v drugem delu sezone igrale v ligi za prvaka, katere pa v ligi za obstanek. Prvemu, zgornje- jiu delu lestvice sta po tem krogu že zelo blizu Alpos Kemoplast in Savinjski Hop- ji, medtem ko sta Rogla in že prej Elektra izpadla iz te- ga boja. Seveda je bil v zadnjem kro- gu v ospredju zanimanja sta- ri dobri derbi v Hruševcu. Pol- na dvorana, odlična košarka in prepričljiva zmaga Šent- jurčanov so tiste značilnosti derbija, ki je lahko zadovo- ljil vse ljubitelje košarke, tu- di tiste zahtevnejše. Kar pet domačih igralcev je doseglo več kot 10 točk, odlično je igro vodil Ilija Petrovič, še bolje pa jo je »zrežiral« stra- teg Šentjurčanov Igor Puc- ko. Z nizko postavo in agre- sivno igro je prisilil negoto- ve Zrečane v številne napa- ke, o čemer priča tudi 13 dob- ljenih žog domačinov. Odli- čen met (64 odstotkov) in sla- ba predstava Rogle (izjemi sta bila Boštjan Sivka in Miloš Šporar), sta bila dovolj za os- mo zmago Šentjurčanov, ki jim je široko odprla vrata med vodilne štiri, kljub te- mu, da denarja v klubu mi- nuli teden še ni bilo - igralci ga niso videli že dva meseca in pol. A to jih ne ovira, da ne bi še naprej presenečali s svojo igro in zmagami, ki so plod predvsem zavzete in borbene igre. Igralce Alposa Kemopla- sta, ki so prav gotovo še na- prej prvo presenečenje lige, bo vsekakor razveselila tu- di novica, ki nam jo je zau- pal predsednik kluba Peter Lapornik ob zmagovitem kozarcu. Povedal je, da so v upravi uspeli doseči do- govor, ki bi naj prinesel fi- nance v klub in poudaril, da bodo igralci del zaostan- ka dobili že ta teden. Prav gotovo so si ga pošteno za- služili. Njihov trener je dejal: »Mo- fam čestitati svojim igralcem, so odigrali zares pravo tek- iio, zahvala pa gre tudi na- jini navijačem, ki so nam bili ^Veliko pomoč. Zaradi te- ^av z višino smo prisiljeni 'Srati agresivno v obrambi, seveda pa igramo tudi cono, ^ katero smo ustavili nalet ^•"ečanov. Menim, da smo do- "''0 preprečili napadalni skok gostov, v napadu pa smo Odigrali dovolj preudarno in predvsem natančno za zanes- 'J'vo zmago, za katero so za- služni prav vsi igralci, tako [jsti na parketu, kot tisti na •^lopi. O denarju pa vprašaj- odgovorne v klubu, mi smo ^^oje do sedaj naredili, prav bi bilo, da podobno stori tu- di naše vodstvo.« Na drugi strani preostane Zrečanom (v Šentjurju so igrali brez Mitje Starovasni- ka in Ticiana Mazije, ki sta poškodovana), da uredijo svoje vrste in si v drugem de- lu sezone zagotovijo obsta- nek v ligi. Morda jim bo se- daj, ko pred njimi ne bo več psihološkega pritiska zmage na vsaki tekmi, lažje. Podob- no meni tudi njihov trener Faruk Kulenovič: »Odigrali smo še eno slabo srečanje in očitno je, da je psihološka blokada pri mojih igralcih ve- lika. S takšno obrambo eno- stavno ne bi premagali niti slabšega nasprotnika kot je Alpos, ki igra sicer netipič- no košarko, ki pa jim gre še kako od rok. Mi enostavno nismo imeli igralca, ki bi lah- ko ustavil odličnega Petrovi- ča, ki je ob koših razigral še celotno ekipo in je po mo- jem junak derbija. Sedaj mo- ramo poskusiti urediti vrste, upam pa, da bo zdaj, ko nad igralci ne bo več pritiska zma- ge za uvrstitev med četveri- co bolje. V boju za obstanek v ligi ne bi smelo biti preveč težav.« Zanimiva je bila reakci- ja Veljka Petranoviča, sicer rednega obiskovalca tekem v Hruševcu, ob polčasu der- bija. V pogovoru je povedal, da so gostje odigrali prav tako kot je bilo potrebno za Šentjurčane. Na nizko po- stavo Kemoplasta so namreč tudi gostje odgovorili z niz- ko postavo, kar pa je bila voda na mlin Šentjurčanov, pri katerih je bil Petrovič neulovljiv za branilce go- stov. Zanimivo je, da naj- višji igralec tekme Slobodan Benič sploh ni stopil na par- ket. Petranovič naj bi v teh dneh dobil slovensko dr- žavljanstvo, o nadaljevanju kariere pa «e še ni odločil. Savinjski Hopsi so na der--^ biju v Domžalah imeli sijaj- nega Brandona Hughesa (35 točk), ki pa je bil sam žal pre- malo proti odličnemu Helio- su, ki je zabeležil še peto za- poredno zmago in je sedaj sam na vrhu lestvice. Kljub porazu Hopsi še naprej osta- jajo kandidati za vrh razpre- delnice. Neuspeh je trener Miloš^Sagadin slutil, saj je imel prejšnji teden težave s potekom in udeležbo na tre- ningih. V sredo sta namreč vadbo prekinila policista, tuji košarkarji, ki nimajo delov- nih viz pa so morali na zasli- šanje. Kazen za peterico je 30 tisočakov »po glavi«. Elektra je v Kranju sicer do- bro pričela-srečanje, a po- tem, ko se je utrudil natanč- ni Vladimir Rizman, je bi- lo kaj hitro vsega konec, saj imajo Kranjčani bistveno boljše moštvo od Šoštanjča- nov. V drugem delu sezone se bodo slednji borili za ob- stanek v druščini najboljših, kar pa nikakor ne bo lahka naloga, kajti za predzadnji- mi Koprom, Loko kavo in Ro- glo zaostajajo že za dve zma- gi- V prvenstvu sledi premor zaradi reprezentančnih tekem v kvalifikacijah za EP, prva februarska sobota pa prina- ša nov velik lokalni in tudi derbi za sam vrh na Polzeli, kamor prihajajo Šentjurča- ni. Elektra gosti vodilno eki- po Heliosa, Rogla pa moštvo Kopra, na čelu katerega je Bo- ris Zrinski. JANEZ TERBOVC Foto: GREGOR KATIC Pravi derbi: Boštjan Kočar in Igor Zinrajh (št. 11). ŠPORTNI KOLEDAR PETfK25.l. MALIHOGOMET 1. SL, 12. krog, Sevnica: Sevnica - Dobovec (19), Ko- per: Koper - Nazarje (21). SOBOTA 26.1. ROKOMET 1. SL - ženske, 11. krog, Kočevje: Gramiz Kočevje - Ža- lec. ODBOJKA 1. DOL - moški, 13. krog, Šoštanj: Šoštanj Topolšica - Fužinar (19). 1. DOL-ženske, 13. krog, Ljubljana: Kamp Pivka jama - Savinjska Šempeter (18). PANORAMA NOGOMET MALI NOGOMET 11 . krog: Dobovec - GIP Beton MTO 4:5 (1:2); Vreč- ko (4, 22), Kurtič (26), Sve- telšek (34). Nazarje - Napo- h 4:4 (2:2); Adamič (1, 12, 35), Mastnak (24). Vrstni red: Puntar 28, Svea Lesna 26, Beton MTO 23, Beton Lu- cija 22, Sevnica 16, Koper 12, Napoli 10, Mizarstvo Širov- nik 7, Dobovec, Nazarje 5. KOŠARKA GOODVEAR LIGA 16. krog: Gibona - Pivovar- na Laško 93:92 (54:60, 35:37, 17:18); Duščak 24, Walker 18, Pavič 17, Jurak 14, Vujičič 11, Novak6, Bro- lih 2. Vrstni red: Union Olim- pija 31, Gibona 28, Krka, Pi- vovarna Laško 27, Budučnost 25, Široki brijeg, Sloboda Di- ta 24, Zadar 23, Split 21, Tri- glav osiguranje 20, Bosna, Geoplin Slovan 17. HYPO LIGA 13. krog: Helios - Savinj- ski Hopsi 91:86 (68:58, 52:42, 28:23); Hughes 35, Tovornik 20, Ručigaj 15, Ci- zej 8, Kadič 5, Ščepanovič 3. Alpos Kemoplast - Rogla 107:92 (79:62, 52:42, 27:25); Novakovič 25, Petro- vič 21, Kočar 18, Kahvedžič 16, Novak 14, Ribezi 5, Rov- šnik, A. Maček 4; Šporar, Siv- ka 21, Dundovič 17, Badžim 15, Temnik 8, Zinrajh 7, Str- nad 3. Triglav - Elektra 86:73 (8:16,33:29, 59:47); Rizman 29, Dražovič 13, Božič 10, Malinovič 8, Šaporac 5, Be- lanovič, Rupreht, Tajnik, Po- povič 2. Vrstni red: Helios 22, Savinjski Hopsi, Alpos Kemoplast, Triglav 21, Zagor- je, Kraški zidar 20, Koper, Ro- gla, Loka kava 18, Elektra 16. KORAČEV POKAL 6. krog: Pivovarna Laško - Prokom Trefl 86:76 (65:62, 39:43,14:24); Walker 23, Ju- rak, Lerič 15, Pavič 13, No- vak 10, Vujičič 6, Duščak 4. Končni vrstni red: Prokom Trefl 11, Pivovarna Laško 10, Mlekarna Kunin 9, Euras 6. POKAL SLOVENIJE - ženske Polfinale: Merkur - Ko- bram Jesenice 89:42 (58:25, 38:14, 18:7); Temnik 19, Pr- lina 15, Erkič 13, Perlič 10, Potočnik, Deak, Tratsiak 8, Kuštro 6, Fendre 2. Finale: Lek Jezica - Mer- kur 62:56 (52:43, 35:29, 9:12); Deak, Kuštro 15, Trat- siak 13, Temnik, Prlina 5, Perhč 3. SAVINJSKA KOŠARKARSKA LIGA Play - off, finale: Ločica - Gomilsko 73:69, za 3. me- sto: Veterani Pivovarne Laš- ko - Velenje 66:57, za 5. me- sto: Polzela - Prebold 58:60, za 7. mesto: Parižlje - Gornji Grad 20:0. Končni vrstni red: Ločica, Gomilsko, Ve- terani Pivovarne Laško, Ve- lenje, Prebold, Polzela, Pa- rižlje, Gornji Grad, Nazarje. ROKOMET 1. SRL-ženske 10. krog: Krim ENR - Ža- lec 46:20 (20:10); V. Dolar 6, Potočnik, Čerenjak 5, Zi- dar 2, T. Dolar, Randl 1. Vrstni red: Krim 20, Piran 16, Olim- pija 14, Jelovica 12, Žalec 10, Izola 9, Sava Kranj 8, Gra- miz 7, Škocjan 2, Burja 0. ODBOJKA 1. DOL - moški 12. krog: Šoštanj Topol- šica - Stavbar IGM 3:0. Vrst- ni red: Kamnik 32, Salonit 28, Fužinar 24, Bled 20, Po- murje 17, Stavbar IGM 15, Granit 14, Šoštanj 12, Olim- pija, Žužemberg 9. 1. DOL - ženske 12. KROG: NOVO MESTO -SAVINJSKA ŠEMPETER 3:1. VRSTNI RED: BRANIK 34, UUBUANA, N0VAG0RICA29, _MiyiAV7on Mnvn_ Petranovič popeljal Ločico na vrh Prvak Savinjske košarkarske lige je ŠD Savinja 2000 Ločica (na sliki), ki je v finalu ugnala Gomilsko United s 73:69, predvsem po zaslugi Veljka Petranoviča in njegovih 28 točk. Skupno je bilo odigranih 53 tekem. Najboljši strelec je bil Boris Kovačič (Air Pariž- lje) z 289 točkami. Foto: GREGOR KATIC Št. 4 - 24. januar 2002 20 REPORTAŽA Ko veš^ za koga delaš voščilnico Ob zaključku naše akcije Izbiramo najlepšo voščilnico smo podelili priznanja najboljšim Zaključek petega izbora najlepših prazničnih voš- čilnic 2002 v organizaciji NT&RC in pod pokroviteljs- tvom Občine Vojnik je bil tokrat v prijaznem gostiš- ču Koprivnik v Socki. Vsi nagrajenci z gosti so si naj- prej ogledali lepo priprav- ljen nastop otrok s podruž- nične osnovne šole v Soc- ki, ki so se predstavili z dramskim prizorom »Pri- čarajmo si...« z mentorica- ma Stanislavo Štravs in Su- zano Jelinski. Po odigranem prizoru so si dobitniki priznanj za naj- lepše doma izdelane voščil- nice ogledali razstavo vseh izbranih voščilnic in tako lahko primerjali svoje izdelke z izdelki drugih nagrajencev. Razstavljene voščilnice so bi- le izredno pestre, narejene z različnimi tehnikami in iz različnih materialov. Večina voščilnic je bila opremljena z ustreznimi teksti. Med so- delujočimi smo letos pogre- šali večji odziv vrtcev in os- novnih šol, razveselili pa so nas posamezniki, ki se vsa- ko leto številneje vključuje- jo v našo akcijo. Mnenje stro- kovne komisije (Jože Žlaus, Tatjana Cmok in dva pred- stavnika NT&RC) je bilo, da so voščilnice sicer vsako le- to kvalitetnejše, žal pa letos ni nobena izstopala tako, da bi podelili prvo, drugo in tret- jo nagrado, ampak se je ko- misija preprosto odločila za enakovredna priznanja. Navdušena sta bila tudi predstavnika pokrovitelja ob- čine Vojnik, župan Beno Po- dergajs in Alenka Vodonč- nik. Oba sta se z nekaterimi nagrajenci že na prireditvi do- govorila, da bodo za letoš- nje decembrske praznike in novo leto 2003 za občino pri- praviH doma narejene voščil- nice. Med nagrajenci je bila družina Majcen iz Zadobro- ve, ki je v izboru sodelovala že drugič in bila tudi tokrat nagrajena. Sabina Majcen je prišla po priznanje s tremi hčerkami: Urško, Nino in Ano. Medtem ko sta prvi dve že pomagali izdelovati voš- čilnice, pa je petletna Ana ob- ljubila, da bo svojo prvo tek- movalno voščilnico izdelala za prihodnje leto. Majcnovi so tokrat poslali trinajst raz- novrstnih voščilnic, ki so jih izdelovali predvsem ob ne- deljah popoldne. »Posedli smo za mizo, izbrali mate- rial in začeli. Ideje smo do- bih šele takrat, ko smo vzeli v roke škarje, svinčnike, le- pilo, barve in ostalo, kar po- trebujemo za lepo voščilni- co. Ker sama tudi rada kaj lepega napišem, sem vse voš- čilnice opremila s primerni- mi voščilnimi teksti,« je po- vedala Sabina. Eno izmed voščilnic, za ka- tero so Majcnovi uporabili različna semena (pšenica, riž, kava, poper itd.), je Sa- bina opremila s tekstom: »...Naše življenje bi bilo brez začimb pusto in neokusno... Tako pa si včasih kakšen dan posladkamo, odišavimo ga z optimizmom, poživimo z močno voljo. Življenje zna tudi zap.eči, huje kot poper ali pekoča paprika nas pre- glasi naša vest, vendar je prav tako močna začimba sprave in odpuščanja, ki nas spet na- redi močne in mirne. Sol na- šega življenja pa so naši najb- ližji, brez njih ne bi mogh okušati, da je življenje zares vredno svojega imena...« Šest izredno prijetnih voš- čilnic smo dobili od najm- lajših, ki obiskujejo Vrtec Zarja v Celju, enota Iskrica. Kot izdelovalci so bili pod- pisani šestletni ustvarjalci Maruša Breznik, Denis Arnšek, Manja Cahita in Sa- ra Romih, medtem ko so dve voščilnici naredili v oddel- ku Deteljica. Otrokom sta po- magali mentorici vzgojiteljici Milena Kosmač in Sonja Za- cirkovnik, tekste pa je na- pisala Ana Cesar. Med rednimi sodelujočimi v razpisu za najlepše voščil- nice so predstavniki osnov- ne šole Vojnik z mentorico Mileno Jurgec, ki so letos poslali kar 30 razhčnih voš- čilnic, ki so jih opremih z raznimi liki, izdelanimi v gli- ni. Štiri žensife in mošid Med posamezniki je do- bilo priznanja pet izdeloval- cev voščilnic. Bernarda Obreza s Ponikve je sodelo- vala prvič: »Na Kmetijsko- gospodinjski šoli v Šentjur- ju poučujem šivanje. Prste imam kar spretne za izdelo- vanje drobnih predmetov, tu- di voščilnic. Za božič in no- vo leto jih izdelam 35 do 40. Štiri primerke mi je na NT&RC odnesla sodelavka, saj sama nisem imela name- na sodelovati. Ko sem si og- ledala vse razstavljene voš- čilnice, sem ugotovila, da je ena lepša od druge. Sama sem se letos odločila za pre- proste in enostavne linije, kar je - tako kaže - navdušilo ko- misijo.« Vladka Lajh iz Celja je bi- la med nagrajenci že lani. Tu- di letos je poslala kolekcijo lepih voščilnic, komisijo pa je prepričala z voščilnico, na- rejeno z zlato nitko: »Z iz- delovanjem voščilnic se že več let kar precej ukvarjam. Za vsako unikatno voščilni- co vem, kdo jo bo dobil, saj jih delam z mislijo na ose- bo, kateri je namenjena. Do- bitniki teh voščilnic znajo moje delo ceniti. Sama - žal - takih voščilnic ne dobivam, vendar sem z njimi vseeno zadovoljna.« Prvič je sodelovala tudi Gi- zela Fidler - Lorbek iz Do- briše vasi: »Hčerka mi je re- kla: >Če ne boš sama poslala voščilnic, jih bom jaz!< In sem zbrala pogum, poslala eno in bila nagrajena, kar je popolno presenečenje. Doma se veliko ukvarjam z ročni- mi deli, tudi voščilnicami, ko je čas za to. Mož mi pra- vi, da je za kaj takega še prez- godaj in naj bi raje sedla na kolo! Vendar mene veseli in bom pri tem vztrajala. Rada bi se naučila še klekljati, ker je to nekaj imenitnega. Na- daljujte s to akcijo, imenit- na je!« Natalija Jager s Straže na Gori pri Dramljah je komisi- jo razveselila z dvema voš- čilnicama, ki sta bih oprem- ljeni tako, kot morata biti: v ustrezni obliki, s tekstom in lepo ter skrbno izpisanim na- slovom: »To so moje prve voščilnice! Naredila sem jih okoli 70 in razposlala prija- teljem in znancem, dve pa na natečaj. Delala sem jih me- sec in pol. Pri delu sem na- tančna, saj imam rada lepe stvari. Voščilnice izdelujem tudi za druge priložnosti. Za zlato poroko sem izdelala voš- čilnico z zlato nitko na mo- dri podlagi drug proti druge- mu obrnjena laboda z zlatim prstanom vmes... Slavljenca sta bila prezadovoljna!« Edini moški nagrajenec je bil Janko Selič iz Loke pri Žusmu, ki zadnji dve leti živi v Domu Nine Pokorn na Gr- movju: »Voščilnice sem izde- loval že prej, letos pa sem se opogumil in dve poslal na vaš razpis. Posebnost mojih voš- čilnic je doma izdelan papir iz raznih odpadkov. Tako sem med star papir, ki sem ga po- novno oživel, primešal tudi razne suhe rože, ostanke ka- ve in čaja... Lani smo dobili delovnega inštruktorja Dam- jana Reberniška, ki nam je v veliko pomoč pri ročnen delu.« Janko Selič je voščil niči dodal tudi pesem: »K( sem razpoložen, tudi sam ka napišem. Sicer pa je moja ve lika strast branje in izpiso vanje zanimivih verzov. Tel imam že okoh 600. Če b( kdaj priložnost, bi jih rad iz dal v drobni knjižici.« Sicer pa je bilo srečanje i Jankom Seličem zanimivo tu di zato, ker smo se skupa spomnili ene prvih pravih al cij Novega tednika pred trid« setimi leti, ki jo je organizira in izpeljal takratni novinar Ja nez Sever ob sodelovanju Drag Medveda in avtorja reportaže Janko Selič je bil kot otrok iž jemno močne postave in je zel težko prišel do ustreznih ofc lačil. Tudi na kmetiji so mal sikaj potrebovali. Novi tedni! je v takrat izredno odmevni ak- ciji uspešno pomagal. Upamo, da se bo naša ak- cija z voščilnicami tudi v pri- hodnje uspešno razvijala. Med nagrajenci smo opazili enotno misel, da izdelujejo voščilnice s srcem in jih pri- lagajajo naslovniku. To pa je mnogo lepše kot voščilnice zaradi voščilnic, ki nimajo te- že in vrednosti ter ponavadi iz roke naslovnika romajo di- rektno v koš. TONE VRABL Foto: GREGOR KATIC Skupinska slika nagrajencev z vojniškim županom Benom Podergajsom (na desni). Nagrajene voščilnice so bile na ogled na zaključni prireditvi. Občina Vojnik pa jih je razstavila v knjižnici v Vojniku, kjer bodo na ogled štirinajst dni in tako mnogim za vzgled, kako naj se tega dela v bodoče tudi sami lotijo. Skupina iz podružnične šole Socka je zaigrala prizor s čarovnicami. Št. 4 - 24. januar 2002 KRONIKA S CELJSKEGA 29 Celjski poldnevniki in vzporedniki Zanimivi svetovni popotniki iz kraja Alme M. Karlinove - Celjanov najdražji sončni zahod - Pri popotnikih bodo zibali - Celjanova ohcet na nepalski način v teh zimskih dneh se ljudje najrajši zapirajo med štiri stene. Obenem mislijo na toplejše, dru- gačne kraje, tako kot pred krat- kim v knjižnici v Laškem, kjer je predaval o sončni Tuniziji Ce- ljan Franci Horvat. Med svetov- nimi popotniki iz Celja je Horvat najbolj predan potem v daljne kra- je- Svetovni popotnik, alpinist in fo- tograf je bil oktobra na popotova- nju po Tuniziji, poleti po zahod- nem delu ZDA. Doslej je obiskal vse celine, z izjemo Antarktike, iz Evrope pa se je prvič odpravil pred dobrim desetletjem in pol. V dalj- nem svetu sta ga najbolj prevzela indijanski svet Peruja in Bolivije, saj ga je inkovska civilizacija pri- tegnila že v osnovnošolskih letih. Če ne spoznaš ljudi, ne spoznaš dežele, pravi Franci Horvat, ki so ga podobno navdušili Tibetanci, nji- hova pokrajina in samostani. Nav- dušila so ga tudi plemena avstral- skih Aboridžinov ter kenijskih in tanzanijskih Masajev. Veliko zanimivih doživetij je na takšnih poteh, tako kot v prestol- nici Tibeta, kjer se je Horvat sre- čal s tam živečo Celjanko Uršulo Rechenbach, študentko tibetanš- čine. Srečanj s Slovenci je bilo kar nekaj, med posebnostmi pa je bi- lo snidenje na vrhu najvišje avstral- ske gore Mount Kosciuszko.'^ Slo- venski pogovor Francija in njego- ve sopotnice Andreje (zdaj njego- ve soproge) je slišala avstralska Slo- venka Darja, ki ju je brž pozdravi- la... Franci je veliko potoval po ne- varnih deželah, vendar je njegova najneprijetnejša dogodivščina po- vezana z razmeroma varno peto ce- lino. Bilo je predlani, na mestni plaži pri zahodnoavstralski prestol- nici Perth, med fotografiranjem sončnega zahoda. To je bil daleč najdražji sončni zahod celjskega fotografa, ko so mu tatovi razbili avtomobilsko steklo ter ukradli pot- na lista, letalski vozovnici, precej denarja in deset tisoč dolarjev vred- no fotografsko opremo, ki jo je ku- poval celo desetletje. Kaj storiti? Bolj kot slovensko veleposlaniš- tvo so pomagali avstralska polici- ja, Avstralec Franci Es (Celjan ži- vi v Darvvinu) in prijatelji od do- ma. Za las ušel smrti Najbolj nevarne poti so poveza- ne s Horvatovim alpinizmom. Še posebej iz Peruja, kjer je skupaj z Zasavcem Jocom Razpotnikom osvojil šest tisočakov visok vrh Ar- tensonraho v Cordilleiri Blanci. Noč sta preživela v snežni luknji, nekaj metrov pod vrhom, brez opreme za bivakiranje. Bilo je minus 30 stopinj Celzija, prišlo je do hude- ga viharja in Slovenca sta za las - preživela. Horvat je odšel v gore prvič, ko je bil star tri leta; skupaj z mamo Julijano, navdušeno planinko, so se odpravili na Klemenčo jamo nad Logarsko dolino. V preteklih letih je plezal na Grossglockner, po dva- krat na Mont Blanc in Matterhorn, v italijanskih Dolomitih in grški Meteori, osvojil je perujske ter bo- livijske pet in šesttisočake, afriš- ka Kilimandjaro in Mount Kenyo, pettisočaka v Himalaji, najvišji vrh Avstralije, plezal v Skalnem gorov- ju ter kalifornijskem narodnem par- ku v ZDA... Svoje vtise s številnih poti med zemljo in nebom je predstavil med več kot petsto predavanji po vsej Sloveniji ter v Zagrebu. Prav tako piše potopisne reportaže. Povsod ga spremlja fotoaparat, tako da ima v arhivu več kot trideset tisoč dia- pozitivov. Prikazuje jih na preda- vanjih in številnih samostojnih raz- stavah (na teme Vode, Lepote Slo- venije, Beneške maske. Velika dre- vesa Celja...), objavlja v knjigah, v stenskih koledarjih, na razgledni- cah... Po izobrazbi je inženir organi- zacije dela. Od predlani je samo- stojni kulturni delavec na področ- ju fotografije, več kot desetletje in pol je delal v šempterskem SIP- u, kjer je zaposlena njegova so- proga. Tudi Andreja je navduše- na nad popotništvom, skupaj sta doživela in preživela Avstralijo, Severno Ameriko in Tunizijo. Najsrečnejši dogodek ju čaka v prihodnjih dneh, ko se bo rodil njun prvorojenec. Teden dni vlaka Med najbolj znanimi svetovnimi popotniki iz Celja je tudi Vinko Skale, pomočnik načelnika domače upravne enote. Lani je bil mesec dni po nemirni Indoneziji, med dru- gim na otoku Sulavvesi (Celebes), med plemenom Toraja. Pleme slovi po slikovitih pogrebnih obredih, z darovanjem domačih živali. Na ru- meni celini je bil pred leti med dru- gim mesec dni na Kitajskem, proč od glavnih turističnih znamenito- sti. V Peking je prispel s transsi- birsko železnico, po enotedenski vožnji z vlakom iz Budimpešte ozi- roma Moskve. Diplomiranega pravnika je naj- bolj prevzela raznolikost Bolivije, kjer se je med večkratnimi obiski srečeval celo z nekaterimi Sloven- ci, ki živijo v tej divji državi. Tako s slovenskim parom iz ljubljanske okolice, ki je preživel dve leti v džungli, kjer sta se preživljala z od- strelom. Zanimivo je bilo tudi v ZDA in Mehiki, kjer je bil teden dni med Indijanci plemena Tara- humara, znanih po maratonskih te- kačih. Na prvo pot v tujino se je odpravil v srednješolskih letih, ko so s prijatelji v Celju stavih, da bo plačal rundo piva v Londonu tisti, ki bo tja pristopal kot zadnji. V glav- nem potuje sam, doma pa preživi veliko prostega časa s sinkom Jo- štom, ki je praznoval pred dnevi peti rojstni dan. Vinko Skale je posebej znan kot fotograf motivov iz tujih in doma- čih logov (med drugim fotografij časa iz celjske okohce, ki ga sko- raj ni več). Samostojne razstave je imel tudi v Avstriji ter na Danskem, na skupinskih je sodeloval na raz- ličnih celinah. Prejel je številne do- mače in tuje nagrade. Na štiri mesece dolgo pot okoH sveta se je pred nekaj leti odpravil svetovni popotnik Boštjan Leben iz Celja. V zadnjem času se je po- sebej posvetil Aziji, kjer se je za- ljubil v Kambodžo. Sicer pa je Le- ben profesor športne vzgoje ter zu- nanji sodelavec fakultete za šport, kjer predava o korelaciji zvoka in giba ter doživljanja glasbe. Poseb- no poglavje je njegovo glasbeno udejstvovanje, saj je skladatelj, studijski glasbenik in glasbeni pro- ducent. Za najboljšo instrumental- no, scensko in filmsko glasbo je bil nominiran za Zlatega petelina, igra precej različnih zahodnih in vzhodnih glasbil (med njimi arab- sko lutnjo in indijski sitar), vodi glasbene oddaje na Radiu Celje... Nepalka v Celju Med svetovnimi popotniki iz Ce- lja je treba omeniti Igorja Košto- maja, ki je prepotoval veliko sve- ta. Odločilno je bilo njegovo poto- vanje po Nepalu, kjer se je poročil z domačinko Durgo Bhandary-Ko- štomaj, zaposleno v tamkajšnji tu- ristični agenciji. Poroka je bila pred sedmimi leti v Katmanduju, na ne- palski način. Dan poroke določi as- trolog, nevesta obleče rdeč sari sreče in ljubezni, mladoporočenca pa mo- rata poskusiti več kot 80 jedi, da bi se v prihodnosti izognila pomanj- kanju. Sicer pa se je popotnik iz Celja pravkar vrnil s popotovanja po Vietnamu, Kambodži in Tajski, kjer je bila soproga Durga na izo- braževanju. Pred tem je preživel skoraj leto dni v Avstraliji. Igor Ko- štomaj dela v družinskem podjet- ju, kjer se posveča računalništvu. Zanimivi popotniki so prav tako v okolici Celja. Svetovnega popot- nika, alpinista in jadralnega padalca Jožeta Cajzka iz Rimskih Toplic, ki je prepotoval več držav Južne Amerike, je najbolj pritegnil Pe- ru. Lani je bil tam štirikrat, pred- lani trikrat. Novembra je bil soor- ganizator ter sponzor indijanske- ga tekmovanja v čolnih iz trstičja, ki je bilo na jezeru Titicaca, naj- višjem plovnem jezeru na svetu (na 3810 metrih višine). Pred tem je bil kot popotnik, alpinist in jadralni padalec v Himalaji, kjer se je z le- talom na višini blizu šest tisoč me- trov hudo poškodoval ter potem sam reševal. Zanimivo je, da mu je uspelo s pomočjo jadralnega pa- dala vzpostaviti stike celo z naj- bolj zaprtimi ljudstvi po svetu. Cajzek dela kot strojevodja Slo- venskih železnic ter je med dru- gim vključen v šentjurski plezalni klub Rifnik (najbolj znan po alpi- nistu Acu Pepevniku). BRANE JERANKO Celjanova ohcet na nepalski način. Durga in svetovni popotnik Igor Koštomaj sta si obljubila večno zvestobo v Katmanduju. Franci Horvat, popotnik, alpinist in fotograf. Boštjan Leben, glasbenik in športni predavatelj. Vinko Skale, pomočnik načelnika upravne enote. Št. 4 - 24. januar 2002 30 kronika Muha ostaja za zapahi Glavnega akterja celjske heroinske naveze. Muho Amidžiča, videli na prostosti? Kar nekaj bralcev nas je v začetku januarja opozo- rilo, da naj bi v Celju videli Muho Amidžiča, leta 2000 obsojenega na sedem let in šest mesecev zapora zara- di vpletenosti v t.i. celjsko heroinsko navezo. Zadevo smo preverili, čeprav smo imeli pri tem nemalo težav. Neuradno smo izvedeli, da bi se omenjeni moral naha- jati v zaporu na Dobu oziro- ma v Kopru, zato smo po po- slani prošnji na Upravo za iz- vrševanje kazenskih sankcij v Ljubljani, dobili dovolje- nje za pogovor z njihovima upravnikoma, Jožetom Podr- žajem in Igorjem Černeti- čem. Toda tu smo naleteli na bore malo informacij, kje točno naj bi se nahajal Amidžič, vseskozi pa so nas opozarjali na 39. člen Zako- na o izvrševanju kazenskih sankcij, ki določa, da lahko podatke o posameznem ob- sojencu posredujejo samo z njegovo privolitvijo. Potem- takem Amidžič ni bil na be- gu. S poizvedovanjem smo prišh do podatka, da se obso- jenec trenutno nahaja v zapo- rih v Kopru. Tja naj bi ga na lastno željo začasno preme- stili z Doba. Zakaj, nam ni želel povedati nihče, čeprav naj bi bili največkrat razlogi za premestitev obsojencev var- nostnega značaja, kar lahko pomeni, da prihaja med nji- mi do konfliktov in groženj, ali pa so posredi grožnje in spori z zaporniškimi delav- ci. Toda Amidžič naj bi bil »vzoren« obsojenec. Ali so po- tem grozili njemu ali pa so razlogi za začasno premesti- tev v Koper povsem drugje? Ker naj bi bil Amidžič to- rej »vzoren« obsojenec, mu pripadajo za to vse »bonite- te«. Tudi prosti izhodi, kar je bil več kot očitno razlog, da so ga mnogi opazili v Ce- lju. Skrivališče V gozdu Amidžič je bil pred leti ključni člen sumljivih poslov trojice, v kateri sta bila tudi Željko Žavski in Davorin Da- kič, oba obsojena na večlet- no zaporno kazen. Sodišče je uspelo dokazati, da sta Amidžič in Žavski v Ljublja- ni kupila pol kilograma he- roina, Dakič pa naj bi poskr- bel za prodajo na celjskem heroinskem tržišču. Žavski je mamilo, potem ko ga je pripeljal iz Ljubljane, neke- ga večera zakopal na Lahov- ni pri Celju, ko pa se je z Da- kičem še istega dne vrnil ponj, je doživel presenečenje, saj mamila nista našla. Za to so poskrbeli celjski kriminali- sti, ki so Žavskega v gozdu tajno opazovali, potem pa ma- milo izkopali in zasegli. Za- radi številnih groženj med ak- terji v heroinski navezi zara- di ugibanja, kdo je mamilo vzel, je policija v javnost da- la nekoliko prirejeno infor- macijo, da je v gozdu po opo- zorilu dveh občanov našla he- roin in ga zasegla. Po letu dni trajajočem so- jenju in številnih obravnavah in pričevanjih so v obrazloži- tvi takratne sodbe poudarili, da so trije obsojenci delovali konspirativno, da so se torej dobro zavedali teže kaznive- ga dejanja in da so delovali z naklepom, kar je bil zanje pri odločanju senata o kazni moč- na oteževalna okoliščina, zlasti pa dejstvo, da bi s pol kilo- grama heroina, če bi ga pro- dali, lahko zastrupili najmanj tisoč mladih ljudi. Kot olaj- ševalno okoliščino pa je so- dišče takrat upoštevalo, da na- meravanega dejanja ni so us- peh uresničiti. S.Šol. Roparju v Lučah je pomagal brat Kriminalisti sumijo, da je pri ropu NLB v Lučah sodelovalo več ljudi - Doslej so pridržali 3 osumljence, rop je bil skrbno načrtovan Na novinarski konferenci minuli četrtek sta direktor Policijske uprave Celje Edo Mlačnik in načelnik Ura- da kriminalistične policije Policijske uprave Celje Ro- bert Mravljak pojasnila po- tek iskanja storilcev, ki so pred dvema tednoma oropa- li poslovalnico Nove Ljub- ljanske banke v Lučah. Rop se je zgodil 10. januar- ja ob 11.37 uri, ko je zama- skiran in oborožen ropar vstopil v prostore Nove Ljub- ljanske banke in iz nje odne- sel za okoli 12 milijonov to- larjev denarja v razhčnih va- lutah. Kriminahsti so takoj sprožili preiskavo, v okolici Luč je bilo postavljenih več blokad, policisti so na dan ropa ustavili okoli 600 vozil in uporabili nekatera druga posebna sredstva, s pomoč- jo katerih se je krog osum- ljencev kmalu zožil. Tako so že 11. januarja odvzeli pro- stost roparju, 30-letnemu M. Č. iz okolice Mishnje. Dva dni pozneje so odvzeli pro- stost enemu od pomočnikov, 26-letnemu S. V. iz Dravo- grada, ki so ga po opravlje- nih pogovorih izpustih. V to- rek, 15. januarja, pa so ta- koj po prihodu iz tujine pri- držali še drugega pomočni- ka, 27-letnega M. Č., ki je ro- parjev brat. Pomagal mu je tako, da ga je pripeljal do banke in ga pozneje obveš- čal o policijskih patruljah v okolici, zaradi česar se je ro- par skril v bližnji gozd. Vsi osumljeni so dejanje priznali, orožja, denarja in oblek še vedno niso našli, kriminali- sti pa sumijo, da je doslej zna- nim osumljencem pri pripra- vi in izvedbi vnaprej načrto- vanega ropa pomagalo še več storilcev, zato s preiskavo na- daljujejo. Eden trdnih doka- zov za to, da so roparji deja- nje načrtovah v naprej, je tu- di dejstvo, da so posebej za ta rop kupili nove mobitele, preko katerih so se obvešča- li o tem, kje so pohcijske pa- trulje, da se jim je ropar lah- ko vsaj začasno izognil. ALMA M. SEDLAR Policisti darovali kri V torek je bila v slovenskih bolnišnicah krvodajalska akcija Varujemo, darujemo, rešujemo, v sklopu katere so kri darovali policisti, ki skrbijo za varnost v cestnem prometu. Kot je povedala Irena Gorenak, pooblaščenka za stike z javnostmi pri PU Celje, se je na Celjskem za darovanje krvi odločilo 58 prometnih policistov, kar je več kot tretjina vseh, ki so zaposleni na prometnih oddelkih Policijske uprave Celje. Skupno se je za darovanje krvi odločilo okoli 350 policistov iz vse Slovenije, povod za akcijo pa je dejstvo, da policisti vseh nesreč ne morejo preprečiti, zato so se odlo- čili, da bodo poškodovanim v prometnih nesrečah pomaga- h še na drugačne načine. AMS Radarske kontrole bodo... • petek, 25. januarja, dopoldne na območju Celja, popoldne na območju Žalca in Slovenskih Konjic; • sobota, 26. januarja, dopoldne v Laškem, popoldne v Velenju; • nedelja, 27. januarja, dopoldne na območju celotne celjske regije, popoldne v Šentjurju; • ponedeljek, 28. januarja, dopoldne v Laškem, popoldne v Slovenskih Konjicah; • torek, 29. januarja, dopoldne v Rogaški Slatini, popoldne v Velenju; • sreda, 30. januarja, dopoldne v Šentjurju, popoldne v Laškem; • četrtek, 31. januarja, dopoldne v Slovenskih Konjicah, popoldne v Velenju. Smrtna žrtev na Kersnikovi! Boljše in suhe ceste zad- nje dni pomenijo večjo hi- trost vožnje in prav ta je^ najpogostejši vzrok pro-l metnih nesreč, zlasti tistih z najhujšimi posledicamL Taka nesreča se je v torek, 22. januarja, ob 22.45 uri, pripetila na Kersnikovi uli- ci v Celju. 46-letni V.Š., voznik osebnega avtomobila, do- ma iz Celja je vozil po Ker- snikovi ulici proti Dečko- vi cesti. Za križiščem s Stritarjevo ulico je s sprednjim delom vozila tr- čil v 56-letnega pešca A.J. iz Celja, ki je cesto preč- kal po prehodu za pešce z voznikove leve strani. Pri trčenju je pešec utrpel tako hude telesne poškod- be, da je umrl kmalu po prevozu v celjsko bolni- šnico. prometne nezgode Z avtom v policijsko postajo čeprav je bil konec tedna na področju kriminalitete na Celjskem dokaj miren, je v noči z nedelje na ponedeljek za pestrost poskrbel voznik osebnega avtomobila, 34- letni L. R., ki je zgodaj zjutraj z avtom namerno zapeljal skozi vhodna vrata Policijske postaje Slovenske Konji- ce. Voznik, stari znanec konjiških pohcistov, je kmalu spoz- nal, da z avtom ne more po stopnicah, ki so ga ustavile. Na srečo ob nenavadni vožnji ni bil nihče telesno poškodovan. Policisti so med preiskavo ugotovih, da je voznik, 34-letni L.R. iz Zbelovske Gore, stari znanec policije. Preizkusili so ga tudi z alkotestom, ki je pokazal, da je imel voznik 2,40 promila alkohola v izdihanem zraku. Sodnik za prekrške je odredil pridržanje v zaporu, konjiški policisti pa ocenjuje- jo, da je z nenavadno vožnjo na stavbi povzročil za okoli 300 tisoč tolarjev škode. AMS Foto: SHERPA Druga smrtna Žrtev V Žalcu V soboto je za posledicami prometne nesreč«, ki se je zgodila minuli ponedeljek, umrla 69-letna R. P. iz Žal- ca. 37-letni D. S. iz Kasaz je vozil avtobus po Ulici heroja Staneta proti križišču s Savinjsko cesto, kjer je zavijal na levo. V semaforiziranem križišču je pri zeleni luči zavijal brez ustavljanja, pri čemer je na prehodu za pešce s čelno stranjo trčil v 69-letno R. P., ki je pravilno prečkala voziš- če. Voznik avtobusa je peško zbil po vozišču, kjer je oble- žala hudo telesno poškodovana, poškodbe pa so bile tako hude, da je v soboto umrla. Kot so sporočili iz Operativno komunikacijskega centra Celje, je to druga smrtna žrtev na cestah celjskega območja letos. Trčil v betonske ovire V petek zvečer se je na lokalni cesti izven naselja Rja- vica pri Rogaški Slatini zgodila prometna nesreča, v kateri se je ena oseba hudo telesno poškodovala. 31-letni I. C. iz Svetega Florijana je vozil osebni avto iz smeri Brezovca pri Rogatcu proti Rogaški Slatini. Ko je pripeljal v oster desni ovinek izven naselja Rjavica, je izgu- bil oblast nad vozilom in zapeljal v levo čez cesto ter trčil v betonske ovire na travniku. Med trčenjem se je voznik hu- do telesno poškodoval, materialne škode pa je za okoli milijon tolarjev. Modra Dravinja V ponedeljek okoli šti- rinajstih so bili celjski po- licisti obveščeni, da je re- ka Dravinja obarvana z modro barvo. Policisti so ugotovili, da je po odtočnem kanalu v Dravinjo odteklo nekaj sno- vi za impregnacijo iz pod- jetja Konus Konex. O do- godku, pri katerem ni priš- lo do pogina rib, bodo ob- vestili inšpekcijske službe. vnočne cvetke • V petek je policiste pokli- cala receptorka zdravilišča Do- brna in povedala, da je nezna- ni nesramnež njihovemu go- stu z mercedesa ukradel štiri okrasne pokrove. Kako je to vplivalo na zdravstveno stanje gosta iz tujine, ostaja skrivnost, žalostni voznik pa bo razmi- slil, ali ne bi bilo na sončno stran Alp prihodnjič bolj var- no prileteti z letalom. • Anton je policistom spo- ročil, da mu je nekdo iz avta ukradel lovsko puško znam- ke ZoUi, vredno okoli 400 ti- soč tolarjev. Policish so ugo- tovih le, da je puška verjetno izginila na relaciji Laško-Šmo- hor, če vidite po Laškem ho- diti koga s podobno puško, pa se mu raje izognite, saj je ob tem, da nima dovoljenja za no- šenje orožja, očitno tudi pre- drzen tat. • Bodoči natakar je čevlje pustil v garderobni omarici go- stinske šole v Celju, kjer pa jih po končanem pouku ni več našel. Odsvetujemo vam, da svetio rjave čevlje znamke Air- walk, številka 43, v bližnji pri- hodnosti kupujete od neznan- cev. • Dama iz Šentjurja je poli- ciste obvestila, da se v njihovi hiši zadržuje druga dama, ki pri njih nima prijavljenega bi- vališča, vendar noče oditi. Po- licisti so se nemudoma poda- li po sledi nenavadnega obve- stila in ugotovili, da je mlajša od dam želela le prespati pri svojem fantu, ki pa je brat pr- ve dame. In ker se dami naj- bolj ne preneseta, se je želela slednja mlajše iznebiti s po- močjo modrih angelov. • Gospodična s Polzele je po Celju prodajala plastične vreč- ke. Na Čopovi ji je odprla pri- jazna gospa in jo spustila v sta- novanje. Za zaprtimi vrati je gospa postala malo manj pri- jazna, saj je gospodično želela na vsak način prepričati, naj pri njej prespi. Obiskovalke ponud- ba ni ravno navdušila, v kar je uspela gostiteljico prepričati še- le čez uro in pol, pozneje pa je o dogodku obvestila policiste. Št. 4 - 24. januar 2002 T v VODIC 31 NE PRESLIŠITE NA RADIU CELJE CETR1EIC24JANUARJA,OB 10.10: POPČVEK Čevapčiči Korada in Brendija Korado in Brendi sta konec minulega le- ta skuhala nov glasbeni projekt z naslovom Čevapčiči. Gre za lahkotno, zabavno in na trenutke humoristično glasbo, katere glav- ni namen je zabavati. Skladba Čevapčiči je nekakšna parodija na slovenske veseUce, ki ne morejo brez čevapčičev. Večino pe- smi s plošče bosta Korado in Brendi posne- la tudi v hrvaškem jeziku in jih izdala na plošči za južno tržišče. Oddajo bo vodila Simona Brglez. SOBCMA.26ljANUARIA,OB 11.10: Znanci pred milcrofonom Znanec pred mikrofonom bo tokrat Raj- ko Pintar, ravnatelj osnovne šole na Ljub- nem, občinski svetnik, profesor telovadbe, ki se ukvarja tudi z novinarstvom. Pred mi- krofon ga je povabil Mitja Umnik. ~TO^^Suiij£'(i'i7!00; Avdicija za mlade glasbene talente Simona Brglez letos že šesto leto zapored pripravlja odmevno oddajo in festivalček FuU Cool Demo Top. V okviru te oddaje se vsako leto predstavi pribUžno 30 mladih pevcev, starih do 18 let, ki v glasbenem ateljeju Go- da v Celju posnamejo svojo prvo skladbo. Mlade pevce, ki tako naredijo svoj prvi ko- rak v glasbeni svet, predstavimo na Radiu Celje in če jih izbere občinstvo aH strokov- na komisija, se nato uvrstijo na javno final- no oddajo konec decembra v Memphis clu- bu v Celju. Prvo nagrado, snemanje lastne skladbe, že tradicionalno poklanja glasbeni atelje Goda. Vsi mladi, ki bi radi preizkusili svoje znanje, pridite v torek, 29. januarja, ob 17. uri, na avdicijo za mlade glasbene ta- lente. Izkoristite priložnost, ki vam jo Ra- dio Celje poklanja brezplačno. SREDA,30.JANUARJA,OB RJU.COOL Full Cool Spidi in Gogi Spidi in Gogi bosta v klepetu s Simono Brglez predstavila svojo novo ploščo s hito- ma Elastik buble gume gimnastik in Adio Mexico. V živo boste Spidija in Gogija lah- ko videli v nedeljo, 3. februarja, ob 16. uri, ko Radio Celje v okviru otroške oddaje Full Cool pripravlja predstavitev plošče v živo s Spidijem in Gogijem. Dobimo se v Memp- his clubu, v bivši diskoteki Jungle, na Lavi 7 v Celju. Vstopnine seveda ne bo! ~ SREDAjaJANUARIA^Om^" POPČVEK 6Pack Čukur Velenjski reper 6Pack Čukur je izdal debi- tantski album Ne se čudit, zato ga je Simona Brglez tudi povabila v studio Radia Celje. Besedila, ki jih je prispeval 6Pack, so na tre- nutke nalezljivo zafrkantska, drugič social- no kritična, glasbeno pa se je izkazal Saša Lušič, nekdaj vodja zasedbe Funk You. Sin- gle Šluk Šluk je že prava uspešnica. Zanjo je 6Pack v Velenju posnel tudi svoj prvi videos- pot. TEDENSKI SPORED RADIOCELJE 90,6 95,1 95,9 100,3 ČITRTEK, 24. {anuarfa 5.00 Začetek jutranjega progromo, 5.30 Narodno-zobavno me- lodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Hort)- skop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajnico, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.10 Med zaprošenimi bukvami, 10.00 Novice, 10.10 Pop čvek, 11.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Utrips Ceijskego, 14.30 Rimsko platno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ponovitev oddaje Odmev, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30 Poglejte v zvezde - z Gordono in Dolores, 23.00 Musicafe, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije PETEK, 25. innuaria 5.00 Začetek jutranjega programo, 5.30 Norodno-zabavno melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Porodlo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 10.10 Halo, Terme Zreče, 11.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Tarča, 13.40 Halo, Zdroviliš- če Laško, 14.00 Utrip s Celjskega, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RoSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 20 vročih, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30 Študentski servis, 20.00 Minute zo di(v)jake, 23.00 Dee Jay Time, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regio- nalnih rodijskih postoj Slovenije SOBOTA, 26. januarja 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Norodno-zabovna melodijo tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranjo kronika RoSlo, 7.40 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.30 V vrtec na obisk, 10.00 Novice, 11.00 Novice, 11.10 Znonci pred mikrofonom, 12.00 Novice, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo po- poldneve, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi Ro- Slo, 16.15 ŠKL, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 23.15 Oddaja Živimo lepo s Sašo Einsidler, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije NEDEUA, 27. januarja 5.00 Začetek jutranjega progroma, 5.30 Norodno-zabovna melodija tedno, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutronjo kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 11.10 Domačih 5, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 20.00 Glasbo iz studia Radio Celje, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokolnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije PONEDEUEK, 28. januarja 5.00 Začetek jutranjego programa, 5.30 Narodno-zabovno melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.4S Horoskop, 7.00 2. jutronjo kronika RaSlo, 7.40 Tečajnico, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pol, 9.10 Ponedeljkovo športno dopoldne, 10.00 Novice, 11.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15Bingojock, 13.15 Bingo jack, 14.00 Utrip s Celjskega, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RoSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Vaše najljubše, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Vrtiljak polk in valcicov, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokolnih in regionalnih rodij- skih postoj Slovenije TOREK, 29. januarja 5.00 Začetek jutranjega progroma, 5.30 Narodno-zabovno melodijo tedna, 5.50 Porodlo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutronjo kronika RaSlo, 7.40 Tečajnico, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Iz županove pisarne (oddajo vsakih 14 dni), 11.00 Novice, 12.00 Novice, 12.10 Fidiform, zdrovsNeno od- dajo, 14.00 Utrip s Celjskega, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RoSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 19.00 Novke, 19.10 Večerni program, 19.30 Rodi ste jih poslušali, 21.00 Biti ali ne biti (nogrodni kviz), 23.00 Soute surmodi, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postoj Slovenije SREDA, 30. januarja 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zobavno melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Novice, 11.15 Zeleni vol, 12.00 Novice, 13.3i; Moli 0,14.00 Utrip s Celjskega, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RoSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pof, 18.00 Full cool, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.20 Pop čvek, 21.00 Biti ali ne biti (nagradni kviz), 23.00 Dobra Godbo, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih PISMA BRALCEV 35 ODMEVI Beseda, ki povezuje stoletja Člani nekdanjega Študent- skega recitacijskega krožka pri Občinski matični knjiž- nici Žalec smo prebrali čla- nek v prvi letošnji številki No- vega tednika in ga želimo do- polniti, da bi dober namen novinarke ne ostal zgrešen. Leta 1976 smo se zbrali v Občinski matični knjižnici Žalec na uvodnem sestanku, ki ga je kot potem vsa naša naslednja srečanja vodila di- rektorica knjižnice Ana Les- jak. Na prvi predstavi v po- častitev 100-letnice rojstva Ivana Cankarja je z nami, člani krožka, sodeloval Ciril Ja- grič, ki pa so ga potem novi izzivi odpeljali drugam. Mi pa smo ostali, skoraj šest let vsaj enkrat tedensko, obi- čajno pa večkrat, prihajali v knjižnico: na vaje, na dogo- vore o novih nastopih, na po- govore o poeziji, ki je bila od nekdaj naša ljubezen, z Anino pomočjo pa je vse bolj postajala nepogrešljivi del nas samih. To niso bila navadna študentska leta, v katerih se običajno ukvarjaš še s kak- šnim konjičkom, bila je po- sebna življenjska šola, v ka- teri smo se vsi veliko naučili in tudi vehko dali svojim poslušalcem. Prirejali smo sa- mostojne večere poezije, v katerih smo predstavljali pe- snike, kot so: Kosovel, Žu- pančič, Enzensberger..., so- delovali na odprtjih mnogih razstav v Žalcu in drugod po dolini, nastopali na krajev- nih in občinskih priredi- tvah... Lahko bi naštevah še in še, vendar število priredi- tev in obujanje spominov ne zanima nikogar, razen naš sa- mih, niti ne to, kje smo in kako živimo danes. Pomem- bno se mi zdi, da je poezija v nas za vedno našla svoje me- sto. In kar smo v sebi doži- veli sami, smo lahko daU po- slušalcem. Poezija je živela, je segala v srca, je tolažila in radostila, je pomagala živeti in je pomagala jokati. Ni os- tajala zaprta v knjigah, kot se z liriko največkrat doga- ja. Poezijo je z glasbo dopol- njevala Brina in jo bogatila: poslušalci so jo lahko tako slišali, videli in čutili, si pred- stavljali pesnikov svet in ga vzeli za svojega. Vsak lahko tudi jemlje, kolikor potrebu- je in vendar je vedno dovolj za vse. To je največja kvali- teta našega delovanja. Brez Ane bi tega ne znali. Ona je izbirala avtorje, je izbirala poezijo in prej kot mi sami zaznala, kaj se koga od nas najbolj dotika in ona se je do- govarjala za nastope. Mi pa smo komaj čakali, kaj bo no- vega, ko smo v petek aH v so- boto dopoldne drug za dru- gim »prikapljali« v knjižni- co. Samo enkrat je bila opa- zovalka. Njeno delo je takrat prevzel Igor. Pripravljali smo večer poezije sodobnega nemškega pesnika Hansa Magnusa Enzensbergerja. V delu smo uživali, ni se nam zdelo pomembno, ko so ne- kateri študentje rekli, da je bilo sicer lepo, vendar poe- zije niso preveč razumeli, po- membno je bilo, kaj bo re- kla Ana. In je rekla, da smo bili presneto dobri in mi smo presneto vedeli, da je to res. Znamenja, kakršna smo do- bili v teh letih, nikoli ne odi- dejo od nas. To smo spoznali po 25 letih, ko smo se ponov- no srečali. Kar nekaj vaje smo potrebovali, saj smo želeli poezijo Franceta Oniča, ki nam je bila takoj vsem pri sr- cu, predstaviti tako, da bi po- slušalci začutili vso mehko- bo, liričnost, otožnost, ljube- zen in navezanost pesnika na Savinjsko dolino. Uspelo je, ker je bilo narejeno z ljubez- nijo. Res: dve uri po petind- vajsetih letih pa sta bili do- volj za ugotovitev, da smo prav takšni, kot smo bili nekoč. Da je bilo vedno v nas, le da tega prostora ves ta čas nismo od- pirali. Ana je vnovič izbrala pesmi in na vaji je bilo slišati kot nekoč: »Daj Igor, ti pre- beri tole; Biba, tale je pa tvo- ja; beri še enkrat, prosim; si tole pesem mogoče kdo za- res žeh ipd.« Nič nismo ugo- varjali, jemali smo in brali, popravljali in brali vnovič. Brina je poslušala in v sebi is- kala glasbo - kot nekoč, kot vsakič. Izjemno bogato je bi- lo tudi spoznanje, da smo medsebojno popolnoma raz- lični in najbrž smo se prav zato tako dobro ujeli. Nikdar ni- smo želeli pesmi drugega, saj je vsak dobil svoje. Mi tega takrat niti nismo vedeli - ve- dela je Ana. Zdaj vemo vsi. Predsednik žalskega štu- dentskega kluba nas je poslu- šal in doživetje je v njem spro- žilo željo, da bi v Žalcu spet imeli podobno skupino. Čas je zanjo res pravi. Ljudje po- trebujemo, kot pravi France Onič, »samo par tophh besed, da jih nekomu boš dal.« Sliši se malo in vendar je to vse, kar v resnici potrebujemo. LIDIJA KOCELI PREJELI ^SMO Poziv k odgovor- nosti Pod vladavino liberalne de- mokracije se v naši državi do- gajajo čudne stvari. V tisku- blizu kroga vladajoče koali- cije (predvsem Združene li- ste in Liberalne demokraci- je), se pojavljajo članki, ki hočejo prikazati kloniranje človeka kot nekaj zelo pozi- tivnega, v DZ pa se priprav- ljata" dva zakona, ki sta, po mišljenju mnogih, povsem nesprejemljiva. Gre za zakon o legalizaciji mehkih drog in legalizaciji prostitucije. Vest o uspešnem kloniranju človekovih zarodkov je bila pri nas v nekaterih medijih, predvsem v tisku, posprem- Ijena s prikazovanjem pred- vsem pozitivnih pridobitev, skoraj nič, ali pa zelo malo pa je bilo možno prebrati o negativnih posledicah le-tega. Vsiljeval se je občutek, da ho- čejo nekateri skozi stranska vrata pridobiti čim več naklo- njenosti, da ne rečemo splo- šnega navdušenja za to početje, ob tem pa seveda prikriti vse tisto, kar se za tem skriva ozi- roma kakšne posledice prina- ša tako poseganje v naravo ro- jevanja človeka. Kloniranje človeka in pri- dobivanje matičnih celic za pridobivanje tkiv in organov v te namene, bi bil zelo do- bičkonosen posel, posledice pa bi itak nosile generacije za nami. Da ne govorimo o etičnih in moralnih pomisle- kih, o kršenju človekovih pravic in dostojanstva. Kaj pa je narobe z legali- zacijo mehkih drog? Pripravljavci zakona o tem navajajo kot argumente, da veliko mladih že zdaj uživa travo, da to ni tako zelo ško- dljivo, da je v nekaterih dr- žavah to že legalizirano, da bi se tako izognili prekupče- vanju in podobno. Delno je to res. Raziskave pa kažejo tudi to, da 10 odstotkov uži- valcev mehkih drog pozneje preide na trde droge in da le- galizacija skoraj vedno tudi povečuje število uživalcev. Na to sta opozorila tudi don Pierino in rimski sodnik Inpozinato, ki sta nedavno predstavila svoje izkušnje s tem v zvezi našim sodnikom, ki so ju povabili medse. Vemo tudi, da države, kjer so mehke droge legalizirane, vlagajo ogronma sredstva v os- veščanje mladih glede tega. Nekdo, ki te zadeve dobro poz- na na Nizozemskem, je po- vedal, da osnovnošolček ve več o drogah kot pri nas študent na visoki šoli oz. fakulteti. Za- to imajo te države s tem v zvezi največ problemov s priseljen- ci. Pa še nekaj je treba pove- dati. Vrednote v teh državah so splošno priznane, pravila in zakoni se dosledno upošte- vajo in spoštujejo. Kaj pa pri nas? Še daleč smo od tega. Na- ša še zelo mlada krhka demo- kracija je skrajno ranljiva. Pa tudi premalo nas je, da bi mo- gli biti brezbrižni do izgube slehernega mladega življenja. In kakšne bodo naše šole z omamljenimi učenci, kaj se bo dogajalo na cestah, kjer se bodo vozili mladi pod vpli- vom drog? Ali ni dovolj prob- lemov že z alkoholom? Kdo pri nas želi omamljene mla- de, da bi jih lažje vodil? Tudi za droge velja tisto, kar je v Delu zvezi z alkoholom zapi- sala dr. Zdenka Čebašek Trav- nik: Mladi se opijajo tudi za- to, ker jim to dovoljujemo in omogočamo; družba ne po- stavlja nobenih omejitev, starši pa ničesar ne ukrenejo, ali pa jim za to dajejo celo denar. Kje je tu skrb za narodovo zdravje? In legalizacija prostituci- je? Zdi se, da ta zakon bolj po- trebujejo potrošniki teh sto- ritev, saj so nekatere prosti- tutke same izjavile, da ne že- lijo nobene legalizacije. Za- govorniki govore sicer o ubo- gih prostitutkah, mislijo pa pri vsem tem bolj na varnost potrošnikov ali morda celo na lastno korist. Tudi država bi s pobiranjem davkov od seksualnih podjetnikov in podjetnic precej pridobila. Seveda pa ni govora o tem, da bi morali biti zdravstveno neoporečni tudi koristniki teh uslug. Zato je legalizacija pro- stitucije kot pomoč prostitut- kam na zelo trhlih nogah. Po- moč bi bila v tem, da se tem izvajalkam najstarejše obrti omogoči dostojno življenje z zagotovitvijo poštenega dela in tako prisluženega denarja pošteno življenje. Vse nape- Ijevalce, posiljevalce in zvod- nike in morda iskalce teh us- lug pa bi bilo treba dosledno preganjati. Sicer pa je jasno, da bi podobno kot pri drogah tudi tu pomenila legalizacija povečanje dejavnosti. Ali res želimo bordele v vsaki ulici, v vsaki vasi, v neposredni bli- žini svojih domov pa najbrž ne. Zato vsemu temu: legali- zaciji mehkih drog, prosti- tucije in kloniranju človeka recimo odločen »ne«. ČLANI SOCIALDEMOKRATSKEGA FORUMA SDS CEUE, ČLANICE ŽENSKEGA ODBORA SDS CEUE, ČLANI SLOMŠKOVEGA KLUBA CEUE Sodelo- vanje z Američani Vojaško strokovnega uspo- sabljanja, ki je bilo v Žalcu in ki ga je organiziralo Zdru- ženje slovenskih častnikov ob pomoči GŠ SV in Centra vo- jaških šol ter projekta vojska - vojski, smo se poleg viso- kih strokovnjakov Nacional- ne garde iz Kolorada udele- žili tudi člani ZVVS in člani ZB občine Štore. V prisrčnem pogovoru z majorjem ameriške vojske g. Adamom Suchom me je pri- jetno presenetilo njegovo poz- navanje partizanskega voj- skovanja med NOB in njego- vo globoko spoštovanje do te- ga obdobja ter do obdobja osamosvojitve Slovenije. Pripadniki ameriške vojske so bili nad vabilom, da se ude- ležijo različnih proslav, ki jih organiziramo v občini Štore člani ZB in ZVVS, izredno navdušeni. Nenazadnje smo bili veliki zavezniki tudi med drugo svetovno vojno. SREČKO KRIŽANEC Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Štore ZAHVALE, liOHVALE Skrb za krajane Vsako zimo, če so le dovolj časa nizke temperature, vo- da, ki napaja Presarski ribnik, zamrzne in postopoma pre- stopi korito Struge. Tudi v zad- njih dneh decembra se je zgo- dilo, da je Struga prestopila bregove, se razlila po polju in poplavila del naselja Male Braslovče. V teh trenutkih ne- gotovosti se je poleg drugih služb angažiral predvsem žu- pan Dušan Goričar. Kot novi priseljenec sem imel prilož- nost spoznati svojega župana, ne na proslavi, pač pa na te- renu, sredi blata, vode, v mra- zu, ko je pomagal reševati naše težave. Da mu skrb za kraj in krajane niso le volilne oblju- be, je vsaj meni dokazal s svo- jim ravnanjem zadnje dni de- cembra. MARJAN DREV, univ.dipl.ing.. Male Braslovče Stojnica spet lepo obisicana Za članice Lions kluba Ce- lje Mozaik je mesec decem- ber še posebej delaven, ustvar- jalen in poln pričakovanj. Tak- šen je bil tudi letošnji, ko smo pridno pekle pecivo ter izde- lovale številne praznične pred- mete in okraske, da bi bila naša božično-novoletna stoj- nica v središču mesta čimbolj bogato obložena in privlač- na. Takšna, da bi privabila čim več dobrih ljudi. In teh je bilo tudi letos zelo veliko; vsako leto jih je več. Zato smo bile neizmerno vesele, ko smo ugotovile, da bomo spet lah- ko osrečile nekoga, ki ga je zaznamovala bolezen in ki po- trebuje pripomoček, s kate- rim bi se lažje vključval v vsak- danje tokove življenja. Z va- šo pomočjo, dragi obiskovalci stojnice, nam je to uspelo. Hvala vam, ker ste bili z na- mi pri našem glavnem vodi- lu: Pomagajmo! ČLANICE LIONS KLUBA CEUE MOZAIK Srečanje in obdaro- vanje v Trnovijah Božično-novoletno srečanje in obdarovanje naših najmlaj- ših je tudi letos v naši krajevni skupnosti Trnovlje pri Celju privabilo veliko število otrok in njihovih staršev. V kultur- nem domu smo se zbrali 22. decembra. Dvorana je bila na- bito polna. Otroke smo že pri vhodu pričakali s papirnatimi kapicami in baloni ter staršem razdelili koledarje. Program se je pričel z ljubko kratko igri- co Ptičji Božiček, ki sta jo na oder postavili naši mladi kra- janki Polona Rezar in Mateja Boštjančič, igrali pa so jo kar domači otroci. Nato so otroci pred dvorano pričakali prihod Božička, ki se je tudi letos pri- peljal s kočijo. Sledila je ob- daritev za otroke od prvega do osmega leta starosti in pogo- stitev za prisotne. Sama prireditev pa seveda ne bi uspela, če nam ne bi po- magali številni sponzorji, pri katerih tudi letos nismo nale- teli na gluha ušesa. Prireditev so nam omogočili: Krajevna skupnost, KUD »Zarja« Trnov- lje Celje, Banka Celje ter pod- jetja Bimex, Alba, Isar, Sinte- za Lining, Dikplast- Ivan Kre- gar, V.P.C. - grafične storitve, Cetis, Grafika Gracer, Pavlic d.o.o.. Avto Ahtik, Dejan Gor- jak s.p.. Avto Goleč, MIK d.o.o., Bistro Zidanšek, Bistro Friškovec, Instalacije Razgor- šek. Slada d.o.o., Bial d.o.o., Felix-brusilstvo. Zlatarji knež- jega mesta d.o.o., Jožica Vi- denšek - Josephine Collection s.p., Interdent d.o.o., Simona Podpečan s.p.. Bife Ivan Pun- cer. Slaščičarna Mignon, Far- fallina - Breda Stvarnik s. p.. Pekarstvo Rafael Brance - Pe- karna Andrej Gerš s.p., Inox- Ratej A.s.p., Franc in Denis Pire, Brane Čretnik Ko-Ga d.o.o., Alenka Sitar, T&Graf d.o.o.. Kozmetični salon Na- taša Avgustinčič in kozmetič- ni salon Marta Zagožen ter re- stavracija McDonald's. Za vso pomoč, ki ste nam jo naklonih tudi letos, se še enkrat vsem skupaj iskreno zahvaljujemo, v letu, ki se je pravkar začelo, pa želimo obilo poslovnih uspehov ter osebne sreče in zadovoljstva. KS TRNOVUE PRI CEUU in organizacijski odbor srečanja Veselje za praznik Večer pred božičem je priš- la k meni poverjenica Kari- tasa Tinka, s paketom v ro- kah, in mi voščila ter stisni- la roko, pa še objela me je, kar me je spravilo do solz. Kaj pomeni bolniku topla be- seda, lahko pove samo on. Par dni pozneje je prišla še Anica od KORK in mi prav ta- ko zaželela vse dobro in zdrav- ja v novem letu. Bila sem pre- senečena in vesela, saj se je zgodilo prvikrat. Ne vem, če so vsi obdarovanci tako z ve- seljem sprejeli dobro misel in tudi darilo, kot jaz. Če so, potem je bil namen dosežen. Tudi lepo vreme je pripo- moglo, da so si tudi zdravi lahko privoščili kakšen izlet v naravo v času, ko smo bol- ni gledah skozi okno prele- po zimsko naravo. Naj na koncu dodam še tole misel: Za vse je svet dovolj bogat in srečni bili bi vsi, ko kruh de- hl bi bratu brat, s prav srčni- mi čutili in srečni vsi bi bili. HELENA ZUPANC, Šmartno Vizitke za varovance Minili so praznični dnevi, dnevi polni pričakovanj in le- pih želja. V vrtcu Velika Pire- šica smo se odločili, da polep- šamo praznične dni varovan- cem doma Nine Pokorn. Z otroki smo se pogovarjali, ka- ko bi razveselili varovance. Predlagali so, da jih obiščemo, zapojemo pesmice, narišemo risbice. Dogovorili smo se, da izdelamo vizitke. Potrebova- li pa smo pomoč naših star- šev, zato smo se zbrali v vrtcu in skupaj izdelali vizitke. De- lo nam je šlo dobro od rok, saj smo vedeli, komu so na- menjene vizitke z lepimi že- ljami. Ker otroci še ne znajo pisati, so voščila napisali nji- hovi starši. Ob koncu smo bili zadovoljni vsi. Posebej pa smo se razveselili, ko so nam varo- vanci poslali svojo vizitko in zahvalo za vse naše lepe želje. IVANKA OŠTIR, ZDENKA GJURAS VVZ Janko Herman Velika Pirešica Št. 4 - 24. Januar 2002 36 za avtomobiliste Lani je šlo samo navzdol Lani je bilo na sloven- skem trgu prodanih 54.156 osebnih avtomobi- lov. Rezuhat ni posebej pre- senetljiv, saj je bilo jasno, da bo svetovna recesija vpli- vala tudi na prodajo avto- mobilov v Sloveniji. Lan- ski rezultat je za 13,6 od- stotka slabši od predlanske- ga, ki pa je bil v primerja- vi z onim v letu 1999 slab- ši za 20 odstotkov. Osnov- no vprašanje tako ostaja: ko- likšna naj bi bila prodaja letos? Lani je bilo na sloven- skem trgu le nekaj tovarn, ki so prodajale bolje kot leto prej. Najbolje je v vsakem primeru prodajal Renault (skupaj 11.326), katerega rezultat pa je vendarle za 3,2 odstotka skromnejši od predlanskega. Na drugem mestu je bil Volksvvagen (7150 avtomobilov, minus 6,8 odstotka), na tretjem pa Peugeot s prodajo 5290 vo- zil, kar je bilo za 15,2 od- stotka bolje kot leta 2001. Peugeot je ob tem tudi ti- sta avtomobilska hiša, ki je letos dosegla boljši rezul- tat kot leto nazaj. Fiat je padel na četrto mesto (4376, minus 24,9 odstot- ka), Opel pa je pristal na petem s prodajo 3404 vo- zil, kar je bil za 1,6 odstot- ka skromnejši rezultat kot leta 2000. Med tovarnami, ki jim je šlo lani bolje kot leto prej, je recimo Audi, ki se mu je pri nas posreči- lo prodati 1614 avtomobi- lov (plus 16,7 odstotka). Bolje je prodajal tudi Mer- cedes Benz (skupaj 961 vo- zil oziroma za 2,8 odstot- ka več), vsekakor je šlo bo- lje tudi japonski Toyoti (763 vozil ali za 12,8 od- stotka več), pa tudi Alfa Ro- meo je Slovencem prodala za 4,9 odstotka več avto- mobilov oziroma 472. Nas- ploh pa je res, da je proda- jo lani najbolj povečal Vol- vo (plus 79 odstotkov), naj- večji minus pa je zabeležil Daevvoo, saj je bilo kupcev njegovih avtomobilov kar za 75 odstotkov manj. Končna lestvica najbolje prodajanih vozil tudi ni po- sebno presenečenje, kajti pr- vo mesto je z naskokom os- vojil renault clio (5161), na drugo se je po pričakova- nju prerinil peugeot 206 (3385), na tretje pa fiat pun- to (3139). Do desetega me- sta so se uvrstili še VW golf, pa VW polo, Oplova astra, renault twingo, VW passat, škoda fabia in na deseto mesto renault megane. V le- tu, ki je za nami, je bilo največ avtomobilov, in to kar 36,5 odstotka, proda- nih v nižjem razredu, v niž- jem srednjem jih je bilo 29,6 odstotka. Lani so pri nas prodali tudi 1,89 od- stotka vozil višjega razre- da, 6,6 odstotka enopro- storcev in 2,66 odstotka te- renskih vozil. Prenovljeni jaguar S in novi XJ Jaguar, ki je že precej let v Fordovi lasti, bo imel le- tos vsaj dve novosti. Najprej bodo nekoliko spremenili jaguarja S type, avtomobil, ki gre zelo do- bro v promet. Najpogosteje so se kupci tega avtomobila pritoževali nad preveč ljud- skimi oziroma običajnimi materiah v notranjosti. To naj bi po novem popravili oziroma naj bi jaguar S type po tej strani postal bolj pa- tricijski. Nekoliko naj bi do- polnili oziroma spremenili tudi podvozje, ob vsem dru- gem pa naj bi tovarna na ce- sto postavila tudi dirkaško izvedenko R. To bo poganjal V8 motor s približno 400 KM, kar pomeni, da hočejo konkurirati predvsem raz- ličnim izvedenkam merce- desov AMG ipd. Letos naj bi videli tudi po- vsem novega jaguarja XJ. To bo še vedno klasična li- muzina, ki pa bo nekaj šir- ša in tudi višja. Pri izdela- vi tega avtomobila bodo uporabili tudi aluminij, ta- ko da bodo občutno zmanj- šali težo. Carrera GT gre v proizvodnjo Na lanskem pariškem avtomobilskem salonu je nemški Porsche pokazal študijski avtomobil z oz- nako carrera GT 10. Bolid izjemne oblike in seveda tudi izjemnih zmog- ljivosti je marsikomu padel v oči in se zapisal v srce, vendar v tovarni niso hote- li jasno povedati, ali ga bo- do v resnici začeli izdelo- vati ali bo zapeljal v muzej. Sedaj je odločitev znana: carrera GT (po novem brez številčne oznake 10) gre v serijsko proizvodnjo. Kot pravijo, naj bi se na cestah pojavila proti koncu prihod- njega leta. Podatki kažejo, da bo ta nova carrera kilo- gramski lahkokategornik, saj bo tehtnica pokazala vse- ga 1250 kilogramov, saj so pri izdelavi uporabili števil- ne lahke materiale. Seveda je.mogoče o zunanji obliki tega športnika oziroma dvo- seda pisati na dolgo in širo- ko, vendar pa ostaja bistven motor. To bo desetvaljnik V postavitve z 68-stopinjskim kotom med eno in drugo vr- sto valjev. Delovna prostor- nina je 5,5-litra, zato agre- gat zmore zelo prepričljivih 558 KM in ima kar 600 Nm navora. Menjalnik naj bi bil ročni šeststopenjski, moč pa bo prenašal na zadnji kole- sni par, končna hitrost bo približno 330 km/h in pos- pešek manj kot štiri sekun- de do 100 km/h. In cena? Za- jemite zrak in poglejte v de- narnico - od 85 do 110 mili- jonov tolarjev. Pa to ni in ne bo najdražji avto pod son- cem... Porsche carrera GT bo stal okoli 100 milijonov tolarjev. Tropska vročina kot alpska sapica Afriška tržnica sredi Karibov - V ravnem Haitiju je tudi ta odraz razmer Na haitski meji so naš av- tobus na tesno obstopili ra- dovedni črni obrazi. Otroci že vedo, da se splača pohi- teti k malemu avtobusu, ki prihaja iz bogatejše Domi- nikanske republike. Vedno se najde kak »dobrotnik«, Id na vse strani brez prave- ga razloga deli slaščice in domačine počasi navaja na prihod novih in novih turi- stov, ki bodo po letih poli- tične nestabilnosti začeli brez dvoma kmalu ponov- no odkrivati Haiti. In mi smo jih imeh kar ne- kaj. Dobrotnikov namreč. Zalitih hc, zdolgočasenih po- gledov in tresočih se rok so izstopali iz avtobusa maha- joč z odprtimi vrečkami bon- bonov, kot bi si hoteli izbo- riti prehod na prosto ali pa v najslabšem primeru potlačiti občutek krivde za revščino, ki naj bi nas čakala tostran meje. Otroci kot otroci so se seveda zapodili za frlečimi bonboni in kmalu tudi sprič- kali v pogohnem pehanju za nevsakdanjimi dobrotami. K sreči smo kmalu odbrzeli na- prej. Pravzaprav odskakali. Cesta je bila na prvi pogled najbolj podobna kakšni do- bri afriški kolovozni poti. Iz- gubljala se je med kaktusi, redkim drevjem, sem ter tja preprostimi vasmi in potem zavijala mimo rek, ob kate- rih se je na tleh sušilo prav- kar oprano pisano perilo. V dolgi vrsti so bežale mimo preproste lesene hiše, pred katerimi so brezdelno pose- dali ljudje. Mesto brez nebotičnikov Norega vijuganja med ko- tanjami je bilo naenkrat ko- nec. Mali avtobus je odslej le še vsake toliko divje stre- slo in negotovo zaneslo, dru- gače pa so se kolesa zadovolj- ilo vrtela prek že davno as- faltirane ceste. Nekaj deset kilometrov pred drugim naj- večjim mestom države. Cap Haiti, se jo je vendarle spo- dobilo obleči v uglednejšo opravo. Namesto polj in red- kih dreves so obzorje kmalu Zapolnile pločevinaste stre- he prvega pravcatega naselja. Kot v vsa večja mesta tretje- ga sveta se tudi v to mesto zliva na tisoče priseljencev z dežele, ki si najdejo borno streho nad glavo v najrevnej- ših četrtih ob rečnem obrež- ju. Zaposlenih je le malo ljudi ^ večina skuša preživeti pred- vsem s skromnim trgova- 'ijem. Po ulicah nekoč pre- dložnega mesta se danes po- mika na stotine uličnih trgov- cev, čistilcev čevljev, zbiral- cev odpadnih stvari... Ohra- njenih je le malo starih fran- coskih kolonialnih hiš, ki da- jejo vsaj slutiti nekdanjo po- membnost pristanišča, ki je bilo v kolonialnih časih eno najpomembnejših na Karib- skih otokih. Naš vodnik se medtem ni zmenil za dogajanje okoli nas. Preveč opravka je imel s šo- pi hudo zdelanih bankovcev, katere je menjal pred nekaj minutami. Menjava na črno je več kot še enkrat donosnej- ša od tiste v banki. Pri tem domačini najraje vidijo do- larje, ne branijo pa se niti do- minikanskih pesov, ki so na črnem trgu vredni približno toliko kot haitski gourdi. Pravzaprav so za domače pre- kupčevalce še najuporabnej- ši, saj do meje ni tako daleč, za bolj podjetne pa je z leta- lom hitro dosegljiv tudi najb- ližji nakupovalni paradiž, do- minikanska prestolnica Santo Domingo. Zatohla ponudba Cap Haiti nima kakšnih po- sebnih znamenitosti Ponu- ja le življenje, kakršnega ži- vijo domačini. In vsakdanji utrip je najlažje začutiti na mestni tržnici. Velikanska tržnica je pravi kraj, kjer je mogoče dobiti vse in nič.- Stisnjena med stene pretež- no lesenih hiš in rjastih plo- čevinastih streh, je z ene iz- med glavnih ulic domala neopazna. Njenega obstoja se zaveš šele v neuglednem prehodu, ki napoveduje pra- vi labirint poti med celimi kupi vsakovrstnega blaga in na tleh čepečimi prodajal- ci. Sprva sumničavi, že sko- raj neprijazni pogledi, se ob vsakem »bonjour« (dober dan) spontano raztegnejo v bleščeč nasmeh. Od zablo- delih turistov si tako nima- jo kaj obetati. Le kdo bi ku- pil z vseh vetrov zbrane re- zervne dele za bicikle, alu- minijaste piskre, oglje, gro- bo stolčeno kameno sol...? Več kot za vedno bolj zaup- ne nasmeške in še besedico ali dve kar tja v dan pa tako ni časa, ne možnosti. Brez francoščine tod ne gre. Prav- zaprav tudi z njo ne, saj na tržnici kraljuje pogovorna kreolščina. Pot me vodi mimo bolj ali manj dobrovoljnih obrazov, katerih poteze se tudi skozi objektiv fotoaparata še ved- no odobravajoče. Razen lo- kalnih pridelkov na provizo- ričnih stojnicah in v pletenih košarah ni videti kaj dosti užitnega. Tu in tam se prika- žejo ostanki kdo ve katerega dobrodelnega paketa (najbrž s pretečenim rokom). Barva- ste vrečke in konzerve pa vzbujajo še mnogo manj zau- panja kot ne posebno pestra ponudba sadja in zelenjave. Osrednji del tržnice zavzema velik pokriti prostor. Skozi gnečo na vhodu se komaj pre- rinem noter, toda že nasled- nji trenutek si zaželim, da ne bi nikoh vstopil. V obupno zatohlem prostoru se znaj- dem sredi na vse konce raz- metane drobovine, krvavečih kosov mesa in rojev debelih muh, ki se pasejo med izbu- ljenimi očmi govejih, kozjih, kokošjih, ribjih in še kakšnih glav. Obide me slabost in v tistem postanem zaprisežen vegetarijanec vsaj za nasled- njih nekaj dni. Toda za vrni- tev je prepozno, saj se tok kupcev počasi a vztrajno po- mika le v eni smeri, proti iz- hodu na drugi strani. Toda kupci in prodajalci, kot da ne vidijo in ne vonjajo niče- sar. Veselo se prerekajo oko- li najmanjšega koščka mese- ne gmote ali pa vsiljivo po- nujajo razkosana trupla raz- ličnih štirinožcev. In nihče se ne zmeni za zablodelega ble- doličneža, ki se mu kar naen- krat nekam tako mudi. Z za- drževanim dihom in brez naj- manjše volje za fotografira- njem se v najkrajšem mož- nem času vendarle prebijem do širokih vrat in svežega zra- ka, ki ga je zunaj kljub trop- ski vročini čutiti kot blago- dejno alpsko sapico. Dovolj mi je mesta in veselim se že odhoda na podeželje... IGOR FABJAN Oprano perilo posušijo kar na tleh. Št. 4 - 24. januar 2002 38 Ljubezen na tri načine Celjska revija art filmov se nadaljuje! Preostala sta še dva ted- na uživanja v neameriški oziroma ameriško neodvi- snejši produkciji. Predstav- ljamo vam nove tri celuloid- ne bombončke. Pot domov: Vushengu, mestnemu poslovnežu, umre oče, ki je živel na podeželju. Vdova ga želi pokopati na stari način: da bi nosili njegovo krsto od mrtvašnice do po- kopališča. Kar pa se zaradi razdalje in pomanjkanja no- sačev zdi nemogoča zahteva. Toda ko mati Vushengu po- ve zgodbo o tem, kako sta se ona in oče spoznala, on po- časi začenja razumeti njeno odločitev... Kako jokati ob lju- bezenskem filmu? Če vas gmote saharina po ameriško ne prepričajo več, je morda Pot domov pravi odgovor. Ki- tajsko Cvetje v jeseni, ki obi- čajno moško žensko roman- co poveže tudi z ljubeznijo do preteklosti in ljubeznijo do staršev, vse to pa nazad- nje zavozla v tako harmonič- no gmoto, da se ta povsem samoumevno spremeni v cmok v grlu. Pravijo, da je bil režiser Zhang Vimou ob snemanju tega filma zaljub- ljen v mnogo mlajšo Zhang Ziyi, kasneje junakinjo Pre- žečega tigra, skritega zma- ja. Povsem razumljivo. Nenavadna usoda Ame- lie Poulain: Amelie je nata- karica, zaljubljena v podrob- nosti in pomoč drugim. Nje- no lastno ljubezensko življe- nje je seveda na psu. In po- trebno bo mnogo podrobno- sti, da se bo kaj zgodilo na tem polju... Beseda »podrob- nost« je zanalašč omenjena tolikokrat; tole je hlm detaj- lov, kljub temu, da je obe- nem film hitre montaže, hi- tre naracije - in da se ga da žanrsko opredeliti kot roman- tično komedijo. Nenavadni pridevniki? Čakajte, to ni še nič. Audrey Tautou, glavno igralko, ne primerjajo z Au- drey Hepbum brez vzrokov in samo zaradi imena; pun- ca je izredno močna meša- nica nagajivosti in nedolžno- sti, in njen pogled s platna je radoživ pogled ročk zvezd- nice, ki zlahka najde vsake- ga posameznika in mu da ob- čutek, da govori direktno z njim. Soigralec je Mathieu Kassovitz - režiser Škrlatnih rek. Režiser je Jean - Pierre Jeunet, ki je naredil Osmega potnika 4; film pa je franco- ski kandidat za nominacijo za Oskarja 2002 in skoraj goto- vo vsaj nominacijo tudi že ima. Celo to še zdaleč ni vse, kar se da zapisati v zvezi z Amelie, ampak nekaj mora ostati za ogled filma, ali ne? Italijanščina za začetnike. edina stvar, ki prebivalce ma- lega Danskega mesteca »gor dr- ži«, je tečaj italijanščine. Po- tem pa še njihov učitelj umre... Reči »peti film Dogme 95« na- redi Italijanščini krivico, če- prav je povsem resničen po- datek. Do zdaj so filmi s to na- lepko obdelovali psihično ne- stabilne posameznike in se z- žanri niso mešali kaj preveč [Mifuneje delna izjema). Ita- lijanščina pa je tipična roman- tična komedija, le da se vozi z dokumentaristično kamero in neolepotičenimi igralci ter ozadjem, no, nestabilnost os- taja, je pa poškropljena s kar veliko sladkorja. Zanimivi ka- rakterji in konec s priokusom Italije, duhovitost in obilica srečnih naključij sredi realiz- ma. Režirala je Danka Lone Scherfig. PETER ZUPANC Audrey Tautou - Audrey Hepbum novega tisočletja - je mešanica nagajivosti in nedolžnosti. Italijanščino reklamirajo kot peti film filmskih pravil Dogma. celjskih pet prvakov Tedenski pregled od ponedeljka do nedelje (14. 1. do 20. 1.) Začel se je veliki obračun, Harry vs. Gospodar. Mali ča- rovniški vajenec je v prvem tednu v celjskih kinematografih zbral 3296 frenetičnih gledalcev, ki so drveli gledati film- sko verzijo najbolj razprodane mladinske literature v zad- njih nekaj desetletjih. Gospodar prstanov pa je v prvem ted- nu nabral skoraj tri tisoč oboževalcev mitičnega in epskega Tolkienovega literarnega opusa. Tehtnica se nagiba k Harryju, ki je tudi v tujini začel z boljšim blagajniškim izkupičkom, vendar se je izkazalo, da je Gospodar večji vztrajnež, saj je število gledalcev počasneje upadalo. Verjetno pa bo študent z Bradavičarke vseeno na koncu imel več obiska, kot pa hobiti z magičnim prstanom, saj je prvi nehote postal »ob- vezen« del učnega progama osnovnih šol, ki so prirejale romanja v kinematografe... In ostali? Poslovili smo se od Krokodila Dundeeja in trilerja Brez besed, Zoolander je popolnoma zapuščen, poslavlja se tudi Divja dirka, Denzel in Ethan držita drugo mesto, solidno pa je bil obiskan tudi prvi odcep celjskega Art festa, Rekvijem za sanje... Uspešni amaterji Sobotna premiera novega projekta filmskega umetniš- kega društva Okkomar se je izkazala za razprodano. V malem Unionu so morali kar dvakrat zavrteti film Fuc- ked up Sally, fucked up Jim, saj je bila pred prvo predsta- vo dvorana nabito polna, vrste pa ni hotelo biti konec. Režiser (in igralec) Sladjan Ljubojevič je na čelu mlade ekipe ustvaril 17-minuten anagžiran mozaik utrinkov o mladih Celjanih, ki jim povsem naključni dogodki obrnejo tok živ- ljenja... Zaigrali so Dejan Gmajner, Mladen Kalinič, Grega Kolman, Klavdija Laznik, Oliver Ljubojevič, Nuša Masnec, Erih Obrez, Matej Ograjenšek in Igor Šon, glasbo pa je zlo- žil Janez Zakošek. Mladi zanesenjaki so v času ustvarjanja filma ustanovih Filmsko umetniško društvo Okkomar in ga na sobotni pre- mieri javno predstavili. Do sedaj so namreč delovali le kot dejavnost pri celjski Zvezi kulturnih društev in ob podpori območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Tako so 18. junija lani premierno prikazali prvenec Vesela druščina?, izpod peresa in v režiji (takrat še srednješolca) Sladjana Ljubojeviča. ŽIVKO BEŠKOVNIK Gremo v kino! Tokrat ste nas zasuli z dopisnicami in (skoraj) vsi vedeli, da je Gospodar prstanov nastal po literarni predlogi J. R. R. Tolkiena. Vstopnice prejmejo Jasna Drešček iz Šentjurja, Tatjana Grošelj iz Velenja in Matej Centrih iz Tabora Nagradno vprašanje: Ker vam Gospodar prstanov leži, nadaljujejmo z njim. Viggo Mortensen, ki igra dediča gon- dorskega prestola Aragorna, je tudi priznan pesnik, foto- graf in slikar. Pred filmskimi kamerami je prvič nastopil v vlogi mladega Amiša ob Harrisonu Fordu in Kelly McGillis v slovitem filmu Petra Weira. Katerem? Odgovore na dopisnici pošljite na Novi tednik, Prešer- nova 19, 3000 Celje, do ponedeljka, 28. januarja (do ta- krat morajo prispeti!). Izžrebali bomo tri dobitnike vstop- nic za ogled filma. Gospodar prstanov: Bratovščina prstana Pojem »herojske- ga iskanja« se zlah- ka raztegne na več žanrov, kot je samo fantasy, čeprav se ponavadi povezuje z njim. Herojsko iskanje po- meni - preko določenih pre- prek - iskanje določene mo- či, pozicije, znanja, spozna- nja; če v ta sklop besed vme- šamo bolj moderni kariera ter sreča, vidimo, da se po- jem iskanja lahko raztegne na večino ustvarjanja. Katar- za v vsakem primeru pome- ni neke vrste najdenje; če dru- gega ne, najdenje olajšanja, v ironičnem ali manj ironič- nem pomenu besede. Gospo- dar prstanov naredi obrat v tem iskanju; junaki že na za- četku imajo prstan, ki pomeni »moč«; toda njihova naloga je najti voljo, da se te moči znebijo. Pohlep je njihov so- vrag; sodelovanje je njihovo edino upanje. Prav v tej poan- ti se resničnost lepi na Tol- kienovo domišljijo. Režiser Peter Jackson po- vsem neustrašno zaupa dane- mu materialu in njegovi zgo- vornosfi, njegovi sposobno- sti spregovoriti vsakomur. Za- to ga tudi ne oži samo na do- ločen krog ljudi. Zato svo- jim (zelo inteligentno izbra- nim) igralcem polaga v usta besede s pomeni, premolki, naglasi, vizualizira pa zato, da besede še podkrepi. Ker je Tolkien črpal iz Epa o Ni- belungih, ki izhaja iz nemš- ko govorečega področja, igralci nekatere stavke tolčejo s prikritim nemškim nagla- som, glasba pa včasih spomi- nja na Wagnerja. Ker je Tol- kien uporabljal keltščino in vvaleščino - za svoje vihne - zato, da bi sago ukoreninil na angleškem tlu... imajo vi- lini v filmu rahlo angleški na- •glas. (Njihove pesmi pa po- je Enya, logično, saj se je ved- no navezovala na keltščino.) Ker so hobiti trdoživi uživa- či, včasih govorijo v rahlem irskem naglasu, pa še »njiho- va« glasbena tema spominja na Irsko. Rezultat je film, ki spregovori o sodelovanju in pohlepu na (skoraj vedno) ne- patetičen način, ki temu konf- liktu vrne pomen, rezultat je film, ki je praktik no lingvističen, kj opozarja na spomi- njanje, na zgodovi- no, in vabi k nabi- ranju znanja, in re- zultat je film, ki je obenem osupljivo slikovit. Tole je ena redkih priložnosti, da so di- gitalni efekti nujen del in nu- jen sluga zgodbi. Tukaj je tudi skoraj nujno narediti primerjavo s Hany^ jem Potterjem. Recimo take le: v Harryju je prizor, ko tre v stranišču ne ve, kaj počei s sabo, namesto da bi z lahi koto pometel z otroci oko sebe. Pa še premagajo ga. ] Gospodarju podobna scen^ vzame svoj čas, ker se pač tre bori, kot se mora; ker se n pusti. Očitna je razlika mei papirnatostjo in akcijo; me( statiko režiserja, ki ve, da mc ra doseči določen rezultat, n ve pa, kako do njega prit specialni efekti gor ali dol. in zares živim premikanje! oseb (in bitij). Vse zapisan kaže na resnost pri delu n filmu in prav tovrstna zast^ Ijenost Gospodarja bo 2 mnoge nenavadna pilula; tem fantasyju niso doma poi plošenost, poenostavljanji sprotno izmišljevanje, karto in kokice - ampak zavzetost modrost in smisel za podrob nosti. Kar je Tolkien nared s knjigo, je Jackson v velih meri naredil s filmom. Koli kor je le mogel. Da je brez napak - ni. Re zanje nekaterih delov knjig (manjka celo Tom Bombi dill) je imelo svoj davek, i tisti, ki knjige niso prebral imajo lahko težave z razum« vanjern teka dogodkov a razvoja karakterjev... tod prej ali slej pridejo na svoje Napake bi se še našle, ver dar je štefi napake temu fi mu nekako tako kot stati po Himalajo in jo prepričevat da je za meter ali dva preni: ka. Hja, še vedno se da n( primerljivo uživati v njej. T sti, ki raje stojijo na strani, razgledu, tisti, ki vsaj poski sijo zaplezati, pa v čustver intenzivnosti soočenja. ; PETER ZUPAN Ocena: 10/10 Št. 4 - 24. januar 2002 GLASBA 39 Dvojčici za zgled Mladi Vesna in Vlasta Kidrič predstavljata dosedanjo glasbeno pot Dvojčici z Janezom pri- pravljata koncert ob petlet- nici delovanja in izdaji tret- je kasete in zgoščenke. Kon- cert bo v petek, 1. februarja jb 19. uri v športni dvorani y poljčanah. Dvojčici Vesna in Vlasta [(idrič, ki zadnje mesece us- pešno nastopata s tretjim čla- nom Janezom Šabcem iz Ljubečne, sta se organizaci- je koncerta lotili izredno na- tančno in vsestransko. Na ju- bilej nem . koncertu bodo gostje Vesne, Vlaste in Jane- za (brat Vere Soline, ki je za dvojčici napisala večino imenitnih in svežih besedil) Godba na pihala Ljubečna, ansambli Navihanke, Modri- jani, Kvintet Polka punce, Natalija Kolšek in humori- sta Strašna Jožeta. Posebnost predstavlja iz- jemno lepo pripravljen barvni prospekt, ki predstavlja-ce- lotno dejavnost priljubljenih dvojčic vse od rojstva do iz- daje tretje kasete. Prospekt vsebuje mnogo zanimivih po- datkov ter bo vsekakor do- bra reklama za kasnejše na- stope. Vesna in Vlasta sta leta 1998 prvič sodelovali na festivalu na Vurberku ter osvojili 1. na- grado strokovne komisije za dvoglasno petje in 2. nagra- do občinstva, srebrnega zma- ja. Kasneje sta sodelovali na festivalih v Cerkvenjaku, Ptu- ju, Števerjanu in še dvakrat Vurberku ter vedno osvojili vsaj po eno vidnejšo nagra- do. Na Koroškem festivalu polke in valčka sta osvojih najvišjo nagrado občinstva, postali sta »kraljici smeha«. Sodelovali sta tudi na festi- valu slovenske polke in valč- ka. Doslej sta izdali tri kase- te ter gostovali v Avstriji, Nemčiji, Belgiji, Italiji, Ma- džarski, Turčiji, Češki in ce- lo v daljnem Kirgizistanu. Lani sta se odločili za so- delovanje z Janezom Šab- cem, skupaj so nastopili na festivalu narečnih popevk v Mariboru, kjer je melodija En čink počak Vere Soline dobila prvo nagrado za be- sedilo. Vesna Kidrič igra harmo- niko, klarinet, kitaro in po- je, Vlasta igra harmoniko, saksofon, klaviature in poje. Janez pa trobento, bariton, bas kitaro in poje. Dekleti za- to, ker je Janez tudi kapel- nik godbe na pihala na Lju- bečni, občasno igrata tudi v godbi, kar je za poslušalce še posebna atrakcija. TONE VRABL Spidi in Gogi v Celju Predstavitev plošče v Memphis clubu v nedeljo, 3. februarja ob 16. uri smo celjski radijci povabili Spidija in Gogija, da pripravita zabavo v Memphis clubu v Celju in tako predstavita svojo no- vo ploščo. Vstopnine ne bo. Spidiju in Gogiju je kljub napornemu ritmu, ki ga je pri- pisati zlasti tedenski pripra- vi televizijskih oddaj, uspe- lo posneti novo zgoščenko in kaseto. Na novem albumu iz- stopata zlasti Spidijeva Ela- stik Buble Gume Gimnastik in Gogijeva Adio Mexico!!!. Ob skladbi Elastik Buble Gu- me Gimnastik bo Spidi 3. fe- bruarja vse otroke naučil »fin- to a la Shagi s prsti in ustni- cami, ki jo boste potem v vsakdanjem življenju s pri- dom uporabljali zlasti, če bo- ste kdaj v zadregi,« kot pravi Spidi. Ob skladbi Adio Me- xico pa boste že v drugem re- frenu lahko veselo prepeva- li, kot ste to štorih pri Ola, Ole s prejšnje zlate plošče Spidija in Gogija. Spidi in Gogi bosta pred- stavila tudi Opero, ki jo je Spidi iz srca namenil in za- pel svoji Familios Rodriguez. Šolska torba je profesorjeva pesem, ki Spidiju, učencu kaktusove šole, ni nič kaj pri srcu, Gogi pa jo obožuje. Spidi je tudi ugotovil, da njuno oddajo redno sprem- ljajo tudi pubertetniki in srednješolci, zato jim je na- pisal pesem Amigos los pu- bertetos. Na kaseti in zgoš- čenki je še nekaj pesmi, ki so tipične za največja zabav- Ijača slovenskih otrok. Po- skrbela sta tudi za dve ka- raoki, in sicer ža skladbo Ela- stik Bublegume in Adio Me- xico. SIMONA BRGLEZ Vitezi Ceijsici na Festival siovensice police in valčka Končan je razpis za 8. festi- val slovenske polke in valčka, ki bo 30. marca na TV Slove- nija. Strokovna komisija (Slav- ko Avsenik ml., Anton Na tek in Vinko Štrucl) je izbrala dva- najst finalistov, med katerimi so tudi Vitezi Celjski s sklad- bo Bojana Zemeta in Suzane Potrč Le vedno skupaj isto mi- sliva. Vitezi bodo na festivalu nastopih drugič. Med ostalimi so biU izbra- ni tudi lanski zmagovalec z naj- boljšo polko ansambel Vita, pa Veseli planšarji in drugi. Po- govor s predstavniki vseh fi- nalistov bo danes (24. januar- ja ob 17. na T V Slovenija) in bomo o njem obširneje poro- čali v prihodnji številki Nove- ga tednika ter v ponedeljek v glasbeni oddaji Radia Celje Vr- tiljak polk in valčkov. TV Glasbeni večer v Gorici pri Slivnici Društvo upokojencev v Gorici pri Slivnici bo pripravi- lo v nedeljo, 27. januarja ob 15. uri peti večer domače glasbe in humorja. Tokrat bodo nastopili ansambli Si- mona Gajška, Unikat, Jurij, Veseljaki z Dobja, vokalna skupina tercet Domima ter humorista Franček in Korl. Možnost nastopa ima vsak, ki ga veseli, prijave pa vse do začetka prireditve zbira Gašper Jelen (041 -951-524). Vodja Unikata Davor Pušnik je o prireditvi povedal, da jo pri- pravijo izključno domačini in da gre zgolj za prijateljsko razvedrilno srečanje v domačem kraju. TV 40 NASVETI Veteranski trendi Tik pred koncem pose- zonskih razprodaj in pred začetkom nove sezone vse kaže, da se tekstilni in us- njarski industriji ne obeta prav veliko dobrega. Rece- sija neusmiljeno trka tudi na domača modna, vrata. Kaj pa zdaj? Modno koles- je z najnovejšimi smernica- mi nas kljub temu, da pozna debelino oziroma tankost na- ših denarnic, zapeljivo vle- če v svoje kroženje... Se mu pustimo zapeljati? Zakaj ne; biti lepo oblečen po eni iz- med značilnih postmoderni- stičnih različic sploh ne po- meni tudi biti drago oblečen. Ena izmed močnejših ten- denc letošnje zime je namreč v znamenju multietničnega duha; ko so trendovske ino- vacije pogojene z retrospek- tivo klasičnih modnih vzdu- šij. Na kratko: pletenine, to- rej. V »veteranskih« krojih in vzorcih. Le, da je sodobno volneno »zapletanje« mnogo bolj prijazno kot nekoč, saj zanke iz novih materialov ko- že ne grizejo in pikajo, tem- več razvajajo s svojim meh- kim in toplim objemom. Pletilke na plan, torej! Pa košaro nove volne ali volne- nih ostankov, ki se bodo ob njihovem spretnem potrka- vanju in prepletanju spreme- nili v izvirno pletenino. V ob- lačilo za najbolj sproščen in močno trendovski slog obla- čenja, kajti najvplivnejše med modnimi oblikovalci so le- tos prevzeli daljni kraji in ljudje, ki veliko časa preži- vijo na prostem. Divji zahod, polarni mraz, vikingi, noma- di, severnjaški hipiji... skrat- ka etno z retro navdihom. Če vas rado zebe, sta debe- la volna in reliefne irske kite za pulover, na katerega lahko celo prišijete krznene aplika- cije, več kot primerna. Ali pa se poigrajte z jopico v asime- tričnem črtastem oziroma norveškem vzorcu. Natanko takšnem, kot so ga s ponosom obvladale že naše babice. Le kroj je sodobnejše podobe; ro- kavi v zapestjih in spodnji rob niso več stisnjeni s patentom, ovratnik pa se lahko razširi v krauzo ali kapuco. Manj zmrzljive zapeljivke vabijo luknjičaste oziroma čipkasto pletene jopice in pu- loverji z vezeninami, volani... In kakšne naj bodo barve, da bo vaša nova modna pri- dobitev aktualna še čez ne- kaj mesecev? Diskretne har- monije rjavih odtenkov, oliv- no zelene ah peščene. Še ved- no večne črno-bele naveze, pa svetlo in temno modra! Ja, prav ste prebrah; po več letih vihanja nosu nad tem- no modro, so se trendi za le- tošnjo toplo sezono znova ogreli zanjo. Ampak, to je že začetek modne zgodbe pri- hodnjega tedna; prve z vo- njem po pomladi. Pripravila: VLASTA CAH-ŽEROVNIK Št. 4 - 24. januar 2002 NASVETI 41 OBROK Z MALO KALORIJAMI Sardele v kisli marinadi i Za 6 oseb potrebujemo: j kg sardel, 1 glavico če- jiia, 12 vejic timijana ali jiih timijan, 1/4 litra vin- jlcega kisa, 3 limone, sol, poper. Priprava: sardele očisti- ijio, oplaknemo, obrišemo s papirnatim prtičem in pope- ^emo na maščobi. Z vsake strani jih pečemo 3 do 5 mi- nut. V kožici segrejemo kis,, sol in poper, dodamo sese-i Idjane stroke česna in timi- jan. Kuhamo na majhnem- plamenu 15 minut. Zavretek ulijemo na še vroče sardele., Postavimo na hladno. Sardele" ponudimo močno ohlajene, okrasimo jih z rezinami li- mone. Na osebo vzamemo pol limone. PRIKUHA Rdeča pesa s smetano Rdečo peso pripravljamo običajno v solati, le redko pa kot prikuho. Vendar je pesa od- lična, če jo pripravimo s kislo smetano in začimbami. Kupi- mo rdečo peso čimbolj tem- ne barve, le-ta je bolj aroma- tična. Pazimo, da so gomolji nepoškodovani. Temeljito jih skrtačimo pot tekočo vodo. Na- to jih neolupljene kuhamo v osoljeni vodi 40 minut. Če je lupina poškodovana, izgubi pe- sa med kuhanjem precej so- ka, barve in arome. Kuhano peso odcedimo, oplaknemo z mrzlo vodo in olupimo. Na- režemo jo na rezine. V kožici segrejemo kislo smetano, va- njo damo narezano peso in jo na majhnem plamenu pregre- jemo. Začinimo z nastrganim hrenom, soljo, poprom in ščepcem sladkorja. Ponudimo s krompirjem v kosih in s ku- hano govedino iz juhe. p IZ MLETEGA 1^ MESA Zrezki v zelenjavni omaki Za 4 osebe potrebujemo: 1 zemljo, 1/4 litra vročega mleka, 500 g mešanega mle- tega mesa, 2 majhni čebuli, sol, poper, 2 jajci, 3 žhce ol- ja, za omako 250 g korenja, 150 g zeleninega gomolja, 2 čebuli, 30 g margarine, 30 g moke, 1/4 litra mleka, po- per, muškatni orešek, 3 žh- ce sladke smetane, pol šop- ka peteršilja. Priprava: zemljo namo- čimo v vročem mleku, da se napije in zmehča. Nato jo ožamemo in razdrobimo. Zmešamo z drobno seseklja- no čebulo, soljo, poprom, 2 jajcema in mletim mesom. Pregnetemo, da dobimo me- sno testo. Iz zmesi obliku- jemo 8 ploščatih zrezkov. Na vročem olju pečemo zrezke z vsake strani 2 minuti. Na- to jih shranimo na toplo. Pri- pravimo zelenjavno omako: olupimo korenje in zeleno. Čebulo olupimo. Vse drob- no narežemo. Na vroči mar- garini pražimo čebulo, ko- renje in zeleno, vendar naj se zelenjava ne zarumeni. Pri- mešamo moko in vse sku- paj na hitro prepražimo. Ko moka svetlo zarumeni, za- lijemo z vročo juho in mle- kom. Omako kuhamo 5 mi- nut. Solimo, popramo in za- činimo z muškatnim oreš- kom. V omako damo peče- ne mlete zrezke in jih po- grejemo. Nazadnje primeša- mo smetano in potresemo s sesekljanim peteršiljem. Za prilogo ponudimo krompir- jev pire. HITRO KOSILO Cvetača z gnjatnim prelivom Skuhamo glavo cvetače, od- cedimo jo in prelijemo s pi- kantno omako. Zraven ponu- dimo krompir v oblicah. Za 4 osebe potrebujemo: 75 g prešane slanine, 20 g ma- sla ali margarine, 40 g mo- ke, 1/2 litra mleka, 1/8 litra kokošje juhe iz kocke, 1 ve- liko glavo cvetače, sol, 150 g gnjati, 2 šopka drobnjaka, poper, žlico limoninega so- ka, 2 rumenjaka. Priprava: prešano slanino narežemo na tanke pramene. Na majhnem plamenu jo hrust- ljavo popečemo. Poberemo jo iz ponve, jo na papirnatem pr- tiču ocedimo. K maščobi, ki se je nacvrla iz slanine, damo maslo ali margarino, nato mo- ko in razmešamo ter na hitro prepražimo. Zalijemo z mle- kom in juho. Med mešanjem segrevamo, da omaka zavre, nato jo kuhamo na majhnem plamenu 15 minut. Cvetačo očistimo in oplak- nemo. Damo jo v osoljeno vodo in jo kuhamo 15 mi- nut. Gnjat narežemo na koc- kice, drobnjak drobno na- režemo. Oboje damo v oma- ko in kuhamo 5 minut. Do- solimo, popramo in okisa- mo z limoninim sokom. Omako odstavimo in vanjo zamešamo rumenjaka. Cve- tačo odcedimo in damo na pladenj. Prelijemo jo z malo oma- ke in potresemo s hrustljavo opečeno slanino. Preostalo omako ponudimo posebej. K cvetači postrežemo krompir v oblicah. Piše: MAJDA KLANŠEK Grah v smetanovi omaki v kožici segrejemo žlico masla ali margarine. Dodamo 1 drobno sesekljano čebulo, premešamo in pražimo, da če- bula postekleni. Dodamo 200 g na kocke narezane kuhane šunke (ali pa na kolesca narezane hrenovke). Prepražimo. Nato stresemo v kožico 300 g globoko zamrznjenega graha (ali odcejenega iz konzerve). Solimo, popramo, zalijemo z 1/8 litra sladke smetane in kuhamo na majhnem plamenu 5 minut, toliko, da se grah pogreje in zmehča. Potresemo s sesekljanim peteršiljem in ponudimo s krompirjem v kosih ali s krompirjevim pirejem. Zadošča za dve osebi. BREZ MESA Testenine z zeljem Za 4 osebe potrebujemo: 1 glavo zelja ali ohrovta (1 kg), 75 g mesnate prekajene slanine, 2 čebuli, žhčko olja, žlico sladkorja, 2 žlici kisa, 1/8 htra mesne juhe iz kocke, poper, sol, kumino, 150 g širokih jajčnih rezancev. Priprava: zelje očistimo, operemo in narežemo liste na rezance. Debele hste rezancev zavržemo. Slanino in čebulo drobno narežemo. Na olju scvremo slanino. Dodamo sese- kljano čebulo, premešamo in pražimo, da postekleni. Po- tresemo s sladkorjem, premešamo in počakamo, da slad- kor rahlo zarumeni (karamelizira). Zalijemo s kisom, nato dodamo narezano zelje, premešamo in prepražimo. Zalije- mo z juho, solimo, popramo in začinimo s kumino. V po- kriti kožici dušimo zelje 25 minut. Rezance skuhamo v oso- ljeni vodi do mehkega. Odcedimo jih in jih z dvojnimi vili- cami rahlo zamešamo med zelje. Po okusu še začinimo. ZA KOSILO is«- , Testenine z jetrno omako Za 4 osebe potrebujemo: 250 g špagetov, 200 g govejih jeter, 1 čebulo, strok česna, žhco masla ah margarine, 3 del mesne juhe, 6 žlic sladke smetane, sol, poper, majaron, 2 šopka peteršilja, 1 do 2 žlici moke. Priprava: jetra narežemo na koščke, zmeljemo jih s stro- jem za mletje mesa. Olupimo čebulo in česen. Oboje drob- no sesekljamo. V kožici segrejemo maslo ah margarino. Pražimo čebulo in česen na majhnem plamenu približno 5 minut. Ko se čebula zmehča, zalijemo z mesno juho in s smetano. Kuhamo na majhnem plamenu nekaj minut. Soh- mo, popramo in začinimo z majaronom. Dodamo tudi mleta jetra. Pustimo, da še malo vre. Potem zgostimo omako z malo moke in potresemo s sesekljanim peteršiljem. Odce- dimo jih in jih prelijemo z jetrno omako. Ponudimo z zele- no solato. ZA TISTE, KI HUJŠAJO Krompir s skuto Za 1 osebo potrebujemo: 150 g krompirja, kumino, 100 g skute, 2 do 3 žlice mineralne vode, 1 žličko nastrganega hrena, poper, mleto papriko, sesekljan peteršilj, drobnjak, list solate. Priprava: neolupljen krompir kuhamo v soljeni vodi z do- datkom kumine. Ko je mehak, ga odcedimo. Zmešamo sku- to, mineralno vodo, hren in sesekljana dišavna zelišča. Skuto Začinimo. Krompir s pikantno skuto ima le 220 kalorij. tako se začenja vaša nova pravljica! Izvirno oblikovani izdelki namenjeni izvozu ter vse kar iz keramike potrebujete v vaši kuhinji, vas čaka v pravljični ponudbi z do 50% popustom V TRGOVirilCI KILI V LIBOJAHl VSAK DATi, DO 15. FEBRUARJA 2002 št. 4 - 24. januar 2002 INFORMACIJE 47 VODNIK Gledališče SLG - Ločitev 24. in 28. L pt) 20. uri na Odru pod pdrom, za abonma po poseb- nem razporedu in za izven; Ostržkove dogodivščine 29. 1 ob 10. uri zaključena pred- jtava. Dnevi komedije: 25. l.ob 19.30 Ta veseli dan ali ^iatiček se bo uoženu, SSG trst, 26. 1. ob 19.30 Ekshi- bicionist, SNG Drama Ljub- ljana in 27. 1. ob 17. uri Zlati (lečki, Teatar u gostima iz Za- greba. Koncerti Kulturni center Laško 25. 1. ob 19.30 koncert Trobil- nega kvinteta simfonikov RTV Slovenija. Dom II. slovenskega ta- bora Žalec 28. 1. koncert ob 55-letnici Celjskega plesne- ga orkestra Žabe. ^ Dom kulture Velenje 25. 1. ob 19.30 koncert Vlada Kre- slina in Beltinške bande. Narodni dom Celje 26. 1. ob 18.30 koncert mešanega pevskega zbora KUD Bala- kovič s tamburaškim orke- strom in okteta Podoglarji, z otvoritvijo razstave likov- nih del. Mladinski center Celje 26. 1. ob 22. uri koncert mladih glasbenih skupin iz Žalca - Dolly Bell in Xanthochroida. Razstave Galerija sodobne umet- nosti 25. 1. ob 18. uri otvo- ritev kostumografske razstave Odstrta zavesa, Vlaste Hege- dušič. Mladinski center Celje razstava likovne šole Umbra. Savinov likovni salon Ža- lec grafična dela Poldeta Ob- laka, do 31. 1. Upravna zgradba Gorenja Velenje »Šest izzivov - šest avtorjev«. Galerija sodobne umetno- sti slikarska dela Jane Vizjak. Zgodovinski arhiv Celje razstava »Srečanje s celjski- mi rokodelci«. Likovni salon Celje Me- stece Celje 2. Galerija Mozaik umetniš- ka dela - miniature. Galerija likovnih del mla- dih na Starem gradu Celje fotografije Tjaše Volk in ris- be Patrika Benedičiča; shke dimnikov, beneške maske in pustni kostumi OŠ Pinko To- mažič Koper in slike umet- nikov 12 držav. Kulturni center Laško ka- rikaturist Božo Kos. Osrednja knjižnica Stare celjske gostilne, do 31. 1. 2002. Likovni salon razstava Out Of TheBlue, Tanje La- žetič in Dejana Habichta. Pokrajinski muzej Celje razstava Srednjeveški tlakov- ci, do 31. 1. Galerija Borovo - proda- jalna Boža Gobec, do 27. 2.; Avla Splošne bolnišnice »Evropa v šoli«, do 29. L; ho- tel Evropa Celje Alica Jav- šnik, do 28.2.; kavarna Celj- skega doma razstava fotogra- fij »Celjski balkoni«, do 31. L; Galerija Volk Metod Žgeč, do 31. 1; Galerija Mozaik umetniška dela in stalnih zbirk, do 31. 1.; Etol Peter Plevčak, do 11. 2.; galerija Otto Škof ja vas razstava »Pri- jateljevanja 2001«, do 31. L. Stalne razstave Muzej novejše zgodovi- ne Živeti v Celju in Sloven- ska zobozdravstvena zbirka. Hermanov brlog »Prometna pot v Hermanov brlog«. Sta- ri pisker »Zatirani, a nikdar poteptani«; atelje Josipa Pe- likana »Celje, ki ga ni več«. Delavnice, seminarji Mladinski center Celje 24. od 16. do 17.30 angleški te- čaj, od 17.30 do 19.30 tečaj sprostitvenih tehnik; 25.1. od 17. do 19. španščina in ob 21. Clubbing; 26. 1. od 14. do 16. španščina, od 16. do 18. no- vinarska delavnica, od 16.30 do 18. aerobika; 28. 1. od 20. do 22. tae-bo; 29. 1. od 16. do 17.30 tečaj italijanščine in od 15.30 do 20.30 plesna šo- la; 30. 1. od 16. do 17.30 te- čaj nemščine, od 20. do 22. tae-bo. Moj zdravnik 2002 Novi tednik tudi letos sodeluje v akcija Moj zdravnik 2002, ki jo že nekaj let pripravlja revija Viva. Tudi tokrat bralci in poslušalci sirom Slovenije izbirajo splošnega zdravnika, gi- nekologa in pediatra. Glasujete lahko za vse tri ali samo za enega. Med njimi bodo izbrali zmagovalca akcije Moj zdrav- nik. Glasovanje bo trajalo do 21. marca, rezultate bodo raz- glasili 4. aprila 2002. Glasovalci bodo tudi nagrajeni in sicer bomo vsak teden izbrali tistega, ki bo pol leta prejemal revijo Viva, vsi gla- sovalci pa bodo vključeni v zaključno žrebanje za 20 prak- tičnih nagrad in tri glavne nagrade, ki jih prispeva Meblo Top, Tapecirano pohištvo, d.o.o., v vrednosti 100 tisoč in dvakrat po 75 tisoč tolarjev. Nagrajenec prejšnjega tedna je Jože Črešnar, Planina la. Zreče, ki bo pol leta prejemal revijo Viva. Ostalo Knjižnica Laško 24. 1. ob 19. uri pogovor o laških go- stilnah, Jureta Krašovca. Mladinski center Celje 24. 1. ob 20. uri potopisno pre- davanje o Islandiji, Janija Žil- nika. Kavarna Evropa 24. 1. ob 19. uri večer z naslovom »Iz mojih let na celjskem odru«, z gosti Angelco Hlebce Griin, Nado Božič in Zlatkom Šug- manom. Celjski dom 26. 1. ob 19. uri predstavitev pesniške zbir- ke Daše Logan z naslovom »Rojstvo Narcise Kery« in ot- voritev njenih likovnih del. Knjižnica Šentjur 24. 1. ob 18. uri večer s člani Lite- rarnega društva Šentjur. Knjižnica Rogaška Slatina 30.1. ob 19. uri potopisno pre- davanje Marjana Marinška z na- slovom >Trio Moj dom v Kali- forniji«. Levstikova soba v Osred- nji knjižnici 30. 1. ob 12. uri predstavitev razstavnega kataloga ob zaključku razsta- ve Stare celjske gostilne. Dom kulture Velenje 24.1. ob 19. uri predavanje Marja- na Marinška z naslovom »Sam na Robinzonovem otoku«. Knjižnica Velenje 24. 1. ob 19. uri pogovor z dr. Mar- janom Smrketom in mag. Alešem Črničem o islamu. Dom II. slovenskega ta- bora Žalec 24. 1. ob 19. uri potopisno predavanje in te- matski večer z naslovom Ti- bet malo drugače. Kulturni dom Šentjur 25. 1. ob 19. uri potopisno pre- davanje Marka Veleckega iz Kluba Norik. Skomarska hiša 26.1. ob 18. uri literarni večer in po- govor za kmečko mizo o Vo- dovnikovi dediščini. Skupino AMALA so ustano- vili leta 1996, da bi ohranila in nadaljevala bogato romsko glasbeno dediščino in jo pred- stavila na sodobnejši način. Očarali so tudi ljubitelje jaz- za in popa, saj skozi tradicio- nalne in avtorske skladbe veje veter južne Francije, Španije in Turčije, pomešan z obilico prvin jazza in ostalih sodob- nih stilov. V Krčmi pri Zamor- cu bodo nastopili v četrtek, 24. januarja zvečer. JILANINSKI KOTIČEK Planinsko društvo Zabukovica vabi 27. januarja na XV. zimski pohod na Kriško goro in Tolsti vrh. Izhodiščna toč- ka za pohod bo v Tržiču. Odhod avtobusa z Glazije bo ob 6.15, iz Migojnic pa ob 6.30. Prijave zbira tajnik društva Franci Ježovnik, telefon 571-70-78. Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi 3. februarja na 14. pohod na Ramšakov vrh. Odhod z avtobusne postaje ob Glaziji bo ob 7.30, z osebnimi vozili. 8. februarja pa pri- pravljajo 6. zimski pohod na Donačko goro. Odhod z Gla- zije bo ob 7. uri. 9. februarja pa pripravljajo zimski pohod od Dramelj do Slemena, Špitaliča in do Uršule. Odhod iz Celja bo z vlakom ob 7.22 z železniške postaje. Planinsko društvo Celje in PS Društva upokojencev Dolgo polje pa vabijo planince na 7. pohod po poteh XIV. divizije od Sedlarjevega do Prevorja, ki bo 7. februarja. Odhod z Glazije bo ob 9. uri, prijave zbira PD Celje, do 1. februarja ali po telefonu 541-67-27. - Št. 4 - 24. januar 2002 - ai, KINO Celjski kinematografi si pridržujejo pravico do spre- membe programa. Union: od 24. do 30. 1. ob 16.30 in 20. fantazijska pu- stolovščina Gospodar prsta- nov - Bratovščina prstana. Mali Union: od 24. do 30. 1. ob 18.30 romantična kome- dija Ljubezen je slepa. Revi- ja art filmov: 24. in 25. 1. ob 20.30 kitajski film Pot domov, 26. in 27. 1. ob 20.30 franco- sko nemški film Nenavadna usoda Amelie Poulin, od 27. do 30. 1. ob 20.30 danski film Italijanščina za začetnike. Metropol: od 24. do 28. I.in30. l.ob 16. in 21.15 ter 29. 1. ob 16. romantična ko- medija Ljubezen je slepa. Od 24. do 28. Lin 30. l.ob 18., 26. 1. ob 10. in 29. l.-ob 18. fantazijska pustolovščina Gospodar prstanov - Bra- tovščina prstana. 29. 1. ob 21.15 romantični triler Va- nilla Sky. Kino Šentjur 27. 1. ob 18. in 28. 1. ob 18.30 ameriški film Operacija mečarica. Kino Žalec 25. 1. ob 18. in 27. 1. ob 20. romantična drama Sladki november. 25. l.ob 20., 26. l.ob 18. in 20. ter 27.1. ob 18. odštekana ko- medija Divja reka. Kino Velenje - velika dvo- rana od 24. do 30. 1. kome- dija Zoolander in komedija Reševanje vdove Grace; ma- la dvorana 26. in 27. 1. ob 16. uri akcijska komedija Mačke in psi ter 28. in 29. 1. ob 19. uri komedija Reše- vanje vdove Grace. Kino Zreče 27. 1. ob 17. in 19. uri ameriški film Umet- na inteligenca. Podjetje NT&RC d.o.o., direktor: Srečko Šrot. Poslovni seltretar: Vera Grešnik Podjetje opravlja časopisno- založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost. Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03] 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak četrtek. Cena izvoda je 350 tolarjev Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 1200 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 28.800 tolarjev. Številka žiro računa: 50700-601- 106900. Nenaročeniti rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Tehnični urednik: Franjo Bogadi. Računalniški prelom: Igor Šarlah. Oblikovanje: Minja Bajagič. E-mail uredništva: tedmk@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CEUE Odgovorna urednica: Nataša Leskovšek. Odgovorna urednica informativnega programa: Sergeja Mitič. Glasbeni urednik: Stane Špegel. Vodja tehnike: Aleksander Matelič. Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881 E-mail: radio@nt-rc.si UREDNIŠTVO Uredništvo: Marjela Agrež, Milena Brečko-Poklič, Simona Brglez, Nataša Gerkeš-Lednik, Janja Intihar, Bojana Jančič, Brane Jeranko, Gregor Katic, Sebastijan Kopušar, Mateja Podjed, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, jvana Stamejčič, Simona Šolinič, Tone Vrabl. Tajnica uredništva: Mojca Marot. Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Vodja Agencije: Vesna Lejič. Koordinator trženja: Jože Cerovšek. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Valter Leben, Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Carmen Koprivica, Vesna Matjašič, Polona Rifelj; Telefon: (03) 42 25 000 • fax: (03) 54 41 032, (03) 54 43 511 Sprejem oglasov po elektronski pošti: agencija@nt-rc.si Krizni center za mlade Smo varna hiša na Ipavčevi 8 v Celju, lahko nas pokličeš na telefon 548-60-70. Imaš problem? Čutiš stisko? Pridi kadarkoli! Z nami se lahko pogovoriš, dobiš informacije in bivaš tudi do 21 dni! Ne ostajaj sam! Poišči nas, vrata Kriz- nega centra so morda vrata iz stiske! 48 ZANIMIVOSTI Marmeladni žur pr' Kač' V bistroju Kač v Parižljah smo praznovali glasbeno novo leto Sašo Bole (Bombe) gospodarju razkazuje bicepsj Matjaž Ograjenšek (ex-Chateau) in Dare Petrič (ex-Hazard) Natalija Kolšek Prva dama zabave Irena Vrčkovnik in njena prva ljubezen. Glasbeni kruh ima trdo skorjo. Čeprav glasbeniki na videz uživajo, pa vam dober premislek pokaže, da delajo vedno takrat, ko se drugi zabavajo. Strune drg- nejo, ko ljudje uživajo do- pust, pritiskajo tipke, ko se drugi zapeljujejo z vroči- mi očmi, mučijo glasilke, ko vsi naokoli praznujejo... Zato je star glasbeni moj- ster Branko Kač v svojem bistroju pripravil zabavo za svoje trpeče kolege. Zbrah so se z vseh vetrov in krajev ter vseh stilov in žanrov, od narodnih zabav- njakov, do najtrših trgalcev kitarskih strun, od mladih upov do starih legend. Gos- pa Kač so jim stregli po dol- gem in počez, za zabavo pa so poskrbeli kar sami. Oder se je včasih šibil pod števil- nimi nadarjenimi, ki so hkra- ti hoteli zaigrati, zapeti ali pa samo zabiti čas v veseli družbi ob mikrofonih. Ti so samevali samo nekaj kratkih hipov, ko so bile roke polne in ustne mastne ob svinjskih kračah. Vseeno pa so bili im- provizirani ansambli in zborčki na trenutke več kot samo zabavni jam session, iz sebe so iztisnili prava mala glasbena doživetja. Irena Vrč- kovnik se je lotila svoje pr- ve ljubezni - bobnov in su- vereno razbijala s palčkama po napetih opnah in svetleči medenini, mlada Alya iz Mo- zirja je blestela v vsem raz- košju svojega talenta, Mišo Melanšek je rutinirano ubi- ral bas kitaro in zabaval nav- zoče. Sašo »Bomba« Bole je svojo kitaro Les Paul samo razkazoval, »Rada se kaže,« je pojasnil radovednim, strun pa se ni kaj dosti dotikal, če- prav je iz Ljubljane prišel či- sto prvi. »Na Branetove žu- re se ne zamuja, kaj šele, da bi jih zamudil...« je razložil filozofijo zgodnjih začetkov, ko pa je zanimanje nežnega spola za njegovo šeststrun- sko orodje upadlo, je resig- nirano ugotovil, da »če ni po- z:ornosti žensk, ti tudi kita- ra nič ne pomaga...« Dare Pe- trič in gostitelj Kač sta v ui- grani trojki mojstrsko obu- jala glasbene spomine, svo- jo mičnost je na čelu skupi- ne Utrinek razkazovala Mo- jca Kirasič, seveda pa ne sme- mo pozabiti na domače Hai- lensteinovce, ki so v poznih urah energično držali skup zabavo... Uglednih gostij in gostov je bilo veliko, pa še ves čas so se menjavali, tako da je bil lokal podoben vlaku slav- nih - bivših, sedanjih in bo- dočih - ki so skoz in skoz vstopali in izstopali... SKO Foto: GREGA KATIC Prvi glas večera Alya in gostitelj Brane Kač. Kač In Mišo Melanšek Kosta MIhajlovič Kač junlor, Mojca Kirasič in občudovalec njenih utrinkov. Št. 4 - 24. januar 2002