§MM§MWS0i,
Izdaja Tovarna emajlirane posode vsako drugo soboto. Urejuje uredniški odbor: dr. Zupančič Franc, Emil Jejčič, Metka Rozman, ing. Danilo Fajs in Vlado Smeh. Glavni in odgovorni urednik Vlado Smeh. Uredništvo Celje, telefon 25-25. Rokopisov in slik ne vračamo. Časnik izhaja v nakladi 3.000 izvodov in ga dobijo vsi člani kolektiva brezplačno. Tisk in klišeji ČP »Celjski tisk« v Celju.
LETO VII — ŠTEVILKA 4 CELJE, 16. februarja 1963
Pred letno konferenco komunistov
Preteklo obdobje lahko ocenimo kot najaktivnejše v vsej mandatni dobi, saj smo registrirali poleg zelo tehtne in plodne situacijske konference komunistov v našem kolektivu še serijo sestankov osnovnih organizacij. O čem so govorili? Predvsem o delu komiteja. Skorajda vse osnovne organizacije so edine v sodbi, da je tovarniški komite po 1?. maju temeljito spremenil način svojega dela in da je prav situacijska konferenca nakazala obliko, ki bi jo bilo treba v prihodnje češče uporabljati. Vsem ugaja tehtno in analitično obravnavanje problemov, hkrati so pa tudi vsem nakazane rešitve posameznih pomanjkljivosti sprejemljive.
V osnovnih organizacijah Zveze komunistov so se pogovorili o članih, ki so jih kandidirali v nov tovarniški komite. Izbira kandidatov je bila podvržena strožjim kriterijem, zategadelj moremo trditi, da so predlagali le najboljše komuniste. Tovarniški komite je kandidate še vsestransko ovrednotil in izmed njih izbral dvajseto-rico. Izmed njih bodo komunisti na letni konferenci izbrali trinajstčlanski tovarniški komite, novega sekretarja in njegovega namest-
nika. O predlogu so razpravljale tudi osnovne organizacije na zadnjih sejah. Ob tej priložnosti so še pregledale svoje dosedanje delo in si zadale naloge za prihodnje mandatno obdobje.
Pred nami je letna konferenca Zveze komunistov. Razveseljivo bi bilo, da bi uspela še bolje kot pretekla situacijska, čeravno ne bo poudarek na skrbno izdelani analizi našega dosedanjega dela, marveč bo temeljni prispevek sleherna pogojena razprava. Zategadelj moremo pričakovati, da bo obravnavanih problemov še več in da bodo osvetljeni z različnih zornih kotov. Predvsem pa pričakujemo, da bo razprava ha ravni, katero smo zastavili s situacijsko konferenco.
Naposled še misel o resolucijah, ki jih bodo sprejeli komunisti. Čeprav je življenje in delo našega kolektiva poslednji čas že neprimerno bolj zdravo, je vendarle še nekaj slabosti, ki bi jih bilo moč odpraviti. Pričakujemo, da bodo komunisti tisti, ki bodo zahtevali njihovo neodložljivo rešitev in da si bo novi komite zadal nalogo popraviti pogosto-ma »zadušljivo« vzdušje v naših medsebojnih odnosih.
S.
Problemi borcev
NEKAJ MISLI IN UGOTOVITEV Z OBČNEGA ZBORA
»Dovolite mi, da že uvod orna izrazim željo in prepričanje večine članov, da bo letošnji občni zbor našega aktiva uspešnejši in plodneji kot je bil lani«, je uvodoma naglasil referent na občnem zboru članov ZB.
VII. KONGRES LN JUGOSLAVIJE
Spričo dejstva, da je od 137 članov aktiva 23 elanov v organih delavskega samoupravljanja, 29 članov v organih sindikalne podružnice in 36 članov ZK, je pričakovati dober rezultat današnjega občnega zbora.
Iz teh podatkov je razvidno, da je večina borcev aktivnih v druž-beno-palitičnii dejavnosti v podjetju, le malo članov pa je več ali manj pasivnih, kar je v glavnem pripisati njihovemu zdravstvenemu stanju ter drugim okoliščinam.
Izhajajoč iz dejstva, da je 7. kongres Zveze komunistov Jugoslavije jasno nakazal pot našega razvoja, je dolžnost vseh borcev, da aktivno vplivajo na vse člane kolektiva pri reševanju proble-
nehno povečujejo.
Blagostanje našega ljudstva je ■odvisno le od gospodarskega napredka iln kot smo izbojevali dragoceno svobodo, tako bomo tudi z našim delom izbojevali visok napredek v našem gospodarstvu.
(Nadaljevanje na 5. strani)
Od 23. do 26. januarja je bil v Beogradu VII. kongres Ljudske mladine Jugoslavije. Kongresu je prisostvovalo 1409 delegatov iz domovine in 42 tujih delegacij ter veliko število opazovalcev.
Prvi dan je kongresu prisostvoval tudi predsednik republike Josip Broz Tito ter najvišji jugoslovanski družbenopolitični delavci.
Objavljamo izvlečke iz resolucije, sprejete na VII. kongresu kakor tudi iz statuta in programskih načel.
V današnjem razvoju našega gospodarskega in družbenega sistema so mladinci v svojih diskusijah nakazovali konkretne probleme, težave in naloge, katere se postavljajo pred mladino v nadaljnji graditvi socializma.
Za nadaljnji razvoj Ljudske mladine Jugoslavije so bili izrednega pomena VII.. kongres ZKJ in sprejet program, V. kongres SZDLJ, predosnutek nove ustave ter sam govor tovariša Tita na VII. kongresu LMJ, ki nam omogočajo, da se v programskih načelih in statutu jasno nakaže vloga mladinske organizacije. Programska načela in statut, sprejeta na VII. kongresu LMJ, nam jasno kažeta, da je mladinska organizacija masovna politična m idejno vzgojna organizacija, katera gre po poti ZKJ. Najpomembnejše izmenjave, katere je osvojil VII. kongres, se nanašajo predvsem na način dela vodstva mladinske organizacije, na konkretne naloge mladinske organizacije.
—	Organizacija Ljudske mladine Jugoslavije menja svoj naziv v ZVEZO MLADINE JUGOSLAVIJE, ker so v teh treh besedah povedane misli tovariša Tita, da je treba revolucionarno pot SKOJ prenesti na vso mladino socialistične Jugoslavije.
—	Kongres Zveze mladine Jugoslavije in republiški kongresi se bodo vršili vsakih 6 let.
—	Delegati za konferenco Zveze mladine Jugoslavije se izbirajo na občinski konferenci Zveze mladine.
—	Plenumi CK ne morejo več kooptirati novih članov. To lahko storijo le, če jih izključijo ali osvobodijo funkcije.
Po govoru tovariša Tita, poročilu centralnega komiteja, referata »Naloge mladine v nadaljnji izgradnji socializma« ter diskusiji, je VII. kongres Zveze mladine Jugoslavije sprejel resolucijo.
—	V času med dvema kongresoma je LMJ, usmerjajoč mlade ljudi na vsestransko udejstvovanje v družbenopolitičnem življenju, razvila široko aktivnost v socialistični izobrazbi mladih ljudi, krepitvi njenega idejnega izobraževanja in usposabljanja za prevzem in odgovornosti določenih nalog.
Aktivno udejstvovanje mladih proizvajalcev v organih upravljanja mora stremeti za večjo in modernejšo proizvodnjo, za socialistično preobrazbo vasi, .pravic delovnih ljudi v direktnem odločanju, udejstvovanje mladine pri delu ustanov za idejno politično izobraževanje, aktivno udejstvovanje mladine v družbenopolitičnem življenju in prevzemanju konkretnih nalog v razvoju naše domovine — to je bila osnova socialističnega izobraževanja mladih ljudi.
LMJ je pozdravila in sprejela govor tovariša Tita v Splitu, zaključke IV. plenuma CK ZKJ ter
se tudi aktivno vključila v izvršitev zadanih nalog. Mladina je v preteklem obdobju precej povečala število svojih članov, napravljen je bil velik napredek v obliki organiziranega dela in utrjena idejnopolitična enotnost mlade generacije.
—	Družbeno vlogo, LMJ kot politična organizacija v borbi za izgradnjo socializma, ustvarja z organiziranim delom ina vsestranskem socialističnem izobraževanju mladine, njenem usposabljanju za aktivno vključevanje v družbenopolitičnem življenju in organizaciji mladine v izgradnji socializma. LMJ takšno vlogo ustvarja pod idejnopolitičnim vodstvom ZKJ. Razvoj naše družbe omogoča vsestranski razvoj mladega človeka. ZMJ se mora v bodoče še bolj prizadevati za sprejemanje in usposabljanje mladine v sistem družbenega samoupravljanja za nadaljnje razvijanje materialnih in proizvodnih uspehov, v naporih za dvig produktivnosti dela, za razvoj socialističnih družbenih odnosov, sodelovatnje mladih v družbenem življenju komune.
—	V dvigu proizvodnje, produktivnosti, v sistemu samoupravljanja so mladi ljudje v preteklem času dali velik doprinos razvoju naše skupnosti. Dolžnost naše organizacije je, da skupno z ostalimi pomaga mladim ljudem v proizvodnji, da poveže svoje interese z interesi širše družbene skupnosti, da v proizvodnji vloži vse moči ter znanje za dvig še večje proizvodnje. Vsekakor pa nam bodo k uspehu pripomogle razne proizvodne konference, delovni sestanki itd.
Mladina mora biti iniciator in nosilec preobrazbe vasi, modernizacije in specializacije proizvodnje na socialističnem sektorju. Aktivno se je treba udejstvovati pri «planiranju v delovni organizaciji ter v družbenopolitični skupnosti.
Že prvi dnevi januarja so pokazali, da je kolektiv zelo resno sprejel planske obveznosti, kar se vidi tudi po tem, da je že prve dni dosegel plan, merjeno količinsko, s 100%, 122, 106, 113, 118 itd. V drugi polovici januarja so proizvodne ekonomske enote skupno skoro vsak dan presegle plan nad 110 %. Približno vzporedno s količinskim planom je bil izpolnjen tudi vrednostni plan proizvodnje.
Skupno so proizvodne ekonomske enote januarski plan dosegle s 111% po količini in 109% po vrednosti. Glede na to, da je januar običajno eden slabših mesecev proizvodnje in realizacije, so za naš kolektiv ti rezultati toliko pomembnejši. Podjetje je nekoliko bolje založeno s surovinami, predvsem pa so ti rezultati posledica dobrega razpoloženja in intenzivnega delovnega vzdušja pri vseh članih kolektiva.
Prodajna služba je svojo plan-
Dolžnost Zveze mladine je, da z ostalimi družbenopolitičnimi or» ganizacijami, posebno s sindikatom in SZDLJ zasleduje razvoj mladega človeka ter v tem smislu izstopa pred družbeno skupnostjo.
—	Zveza mladine Jugoslavije bo delala na zahtevah proizvodnje in potrebah družbe. ZMJ se bo borila za razvoj mladine v šolah. Zato šolski kolektivi razvijajo iniciativo, samostojnost, disciplino učencev, da krepijo sodelovanje in tovarištvo.
Zveza mladine se bo borila za enake pogoje mladih ljudi pri vpisu v šole II. stopnje. ZMS si bo prizadevala, da z internim pravilnikom mladim delavcem v gospodarski organizaciji omogoča strokovno, družbenoekonomsko izobraževanje in na tak način usposablja mlade delavce v gospodarskih 'organizacijah.
—	Krepitev politične naloge ZMJ in njeno sodelovanje je povezano z izgradnjo notranjih odnosov v organizaciji in nadaljnjo izgradnjo specializirane družbene organizacije, v kateri se nahaja mladina, to bodo še nadalje osnovna oblika družbene aktivnosti mladine na vseh področjih dela naše organizacije.
Zveza mladine Jugoslavije je zainteresirana za krepitev demokratičnih odnosov v teh organizacijah.
—	Ljudska mladina Jugoslavije je razširila v obdobju izmed VI. in VII. kongresa mednarodno sodelovanje mladinskih in študentskih organizacij z vseh delov sveta. Prisostvovanje velikega števila delegacij, raznih organizacij, s katerimi sodelujemo, nam je še enkrat dokaz, da je Ljudska mladina Jugoslavije povezana z močnimi organizacijami vsega sveta. Zveza mladine Jugoslavije smatra, da odločilna borba za mir, razorožitev, dosledno politiko aktivne, miroljubne koeksistence
(konec na 7. strani)
sko obveznost ne samo izpolnila, temveč celo prekoračila. Plan realizacije je za januar na domačem tržišču dosežen s 107,94 %.
Januarski plan domače realizacije je za ca. 100 milijonov višji od dosežene realizacije v januarju 1962. Ta plan pa je bil presežen še za dobrih 7 %, kar je nedvomno lep uspeh.
Tudi izvoz je bil sorazmerno ugoden. Celotni plan izvoza je bil dosežen s 102,70%. Januarja 1962 je bil plan izvoza dosežen s 104 %, vendar je kljub tema letošnja izvršitev izvoza za 65 % večja od izvršitve januarja 1962, odnosno za 24 % več kot znaša letno povprečje izvoza lani.
Ti rezultati potrjujejo prepričanje, da bomo v letu 1963 v celoti izpolnjevali planske obveznosti; upanje da bo več dohodka in s tem več osebnih dohodkov ter več kolektivnega in osebnega zadovoljstva.
MD-AD
mo v in nalog podjetja, ki se ne-
Januarski emutau
Novo leto je prineslo nove naloge in obveznosti kolektivu, ki s» bile postavljene z družbenim planom. V prejšnji številki smo obširneje pisali o posebnostih plana za leto 1963. Razvidno je, da se plan v mnogočem razlikuje od rezultatov v preteklih letih in zaradi tega smo s posebno nestrpnostjo pričakovali rezultate dela prvega meseca v letošnjem letu.
@
ŠE NEKAJ MISLI O INŠTITUTU
Investicije za znanstvene kadre so zelo pogosto rentabilnejše od onih za opremo in stroje.
(Dr. Ivica Marinič, pomočnik predsednika Zveznega sveta za znanstveno delo.)
Privredni pregled 18. jan. 1963
Nedavno objavljeni članek »Raziskovalno delo — način odkrivanja notranjih rezerv« prepričljivo prikazuje, kako nujno potrebno je v našem podjetju pristopiti k sistematičnemu znanstveno raziskovalnemu delu. Pisec članka v svojih ugotovitvah ni osamljen niti pri nas niti v našem okolju. Vedno večje je število podjetij, 'ki so prišla do take stopnje razvoja, da jih začenja raziskovalno delo zavirati v nadaljnjem vzponu in razvoju. Proizvodnja, ki pretendira na sodobnost in dinamični razvoj, ne sme gledati na znanost kot na neki zunanji pomožni element svojega razvoja, temveč mora neizogibno sprejeti znanstveno raziskovalno delo kot sestavni del svojega tehnološkega mehanizma. Tako je znanstveno raziskovalno delo kot neobhoden pogoj za prehod od ekstenzivnega k intenzivnemu gospodarstvu, že nekaj časa širši problem, za katerega uspešno rešitev se zavzemajo tudi naši družbeni organi. Organi delavskega samoupravljanja morajo kot člani družbenega upravljanja posvetiti posebno pozornost razvijanju raziskovalno razvojnih enot v tovarnah in ostalih gospodarskih organizacijah, da bi z znanstvenimi metodami reševali probleme, ki so v zvezi s proizvodnjo v njihovi gospodarski organizaciji. Z ustanovitvijo fonda za znanstveno raziskovalno delo in z določenimi dopolnitvami predpisov o finančnem poslovanju gospodarskih organizacij so le-te tudi finančno stimulirane za ustanavljanje samostojnih raziskovalnih enot — inštitutov.
Nekatera podjetja, ki so imela za to realno osnovo, so že ustanovila lastne raziskovalne inštitute. Res je, da ti še ne dajejo prispevka proporcionalnega vloženim sredstvom, toda gotovo ga bodo dajali v naslednjih letih, ko se bodo organizacijsko utrdili, ko bodo bogatejši v izkušnjah in ko se bo vtekel mehanizem njihovega sodelovanja z ostalimi tehnološkimi službami v podjetjih, ki so jih ustanovila.
V želji, da bi vzbudili formiranje samostojnih raziskovalnih inštitutov interes pri čim večjem številu podjetij, je predvidena posebna forma poslovanja za industrijski raziskovalnorazvojni inštitut. Bistvo poslovanja takega inštituta je v tem, da se njegovo finančno poslovanje in finančni odnosi na relaciji podjetje — inštitut vršijo po zakonu o finančnem poslovanju znanstvenih inštitutov, upravlja pa z njim direktno skupščina podjetja — ustanovitelja. Po eni strani torej izdatki za razvojno delo ne bremenijo skladov podjetja, temveč se prištevajo k materialnim stroškom, po drugi strani pa lahko upravni organi podjetja — ustanovitelja usmerjajo delo inštituta tako, da v prvi vrsti rešuje take probleme, ki so za podjetje najbolj aktualni:
Želim opozoriti, da ima tudi naše podjetje realne osnove za ustanovitev takega raziskovalno razvojnega inštituta. Niti raziskovalno niti razvojno delo nam nista tuja. Nasprotno, vso našo povojno razvojno pot so spremljale proizvodne akcije, katerih uspeh je treba pripisati skoraj izključno raziskovalno razvojnemu delu. Naj omenim samo nekaj najpomembnejših uspehov v osvajanju tehnologije izdelave: cela vrsta odpreskov za potrebe vojske, od-preski za avtomobilske šasije, radiatorji za transformatorje, jeklenke za butan, vrsta drobnih
odpreskov za razne naročnike, vsi aluminijasti izdelki in v tehnologiji emajlov: sestava receptur in osvojitev proizvodnje belega titan emajla in nizkožganega temeljnega emajla. Raziskovalno delo torej živi v naših strokovnih kadrih, le da žal ni sistematično, ker nima pravilne organizacijske zasnove in je zaradi tega neprestano moteno z nujnimi tekočimi problemi, ki pa v večini primerov nimajo nič skupnega niti z raziskovalno niti z razvojno dejavnostjo. Tako naše raziskovalno delo ni moglo postati gibalna in vodilna sila v razvoju našega podjetja. Do te vloge se bo lahko raziskovalno delo povzpelo edino v smotrno organizirani in vsebinsko prečiščeni samostojni raziskovalno razvojni enoti — inštitutu. Če smo ugotovili, da je del našega strokovnega kadra že vajen industrijskega raziskovalnega dela, ne smemo pri tem pozabiti, da se je vendarle vso razvojno delo odvijalo samo v okviru naših tehničnih zmogljivosti, katere pa so za naše potrebe žal še dosti premajhne. Nezadostna je oprema laboratorija, katerega dolžnost je gojiti in razvijati tehnologijo emajlov in emajliranja, sploh pa nimamo niti najnujnejše opreme za mehanske in metalografske raziskave osnovnega in pa že oblikovanega materiala. Tehnološki oddelek nima v svojem sestavu nobenega stroja, na katerem bi lahko tehnolog, konstrukter in orodjar bodisi praktično raziskovali in razvijali nove metode predelave pločevine, bodisi preizkušali in izvrševali neizogibne korekture na novo projektiranih in izdelanih orodjih. Ne kot zadnje omejuje naše zmogljivosti tudi premalo število strokovnega kadra. Za odpravo teh »ozkih grl-« v raziskovalnem delu bi morali vložiti znatna sredstva in je spričo obstoječih predpisov o poslovanju gospodarskih organizacij edino z ustanovitvijo inštituta dana možnost, da ta sredstva izdvojimo tako, da ne bodo bremenila naših skladov.
V prepričanju, da je bistvo uspeha pri delu takega inštituta v njegovi pravilni zasnovi, vsebinski kot organizacijski, želim v nadaljevanju nanizati nekaj pogledov na problematiko, ki jo omenja pisec članka »Prispevek k pomenkom o inštitutu« v zvezi z ustanovitvijo raziskovalno razvojnega inštituta. To naj bo skromen prispevek k širši razpravi.
Vseh problemov je preveč za pričujoči kratki sestavek, zato naj se ustavim samo «pri najvažnejših. Osnovna naloga je prav gotovo določitev vsebine dela inštituta, kar pa mislim, da na,m ne bo povzročalo posebnih težav, saj je ie-ta pravzaprav že določena z onredelitviio namena inštituta. Celotno raziskovalno delo inštituta ima za končni cilj priti do izsledkov, s katerimi bo mogoče po eni strani dvigniti proizvodnost podjetja, po drugi strani pa priti do novih, za prodajo sposobnih in proizvodnjo rentabilnih artiklov. Za dosego tega cilja bi bilo treba v inštitutu razviti delo po specialnostih in to:
—	proučevanje tehnologije predelave pločevine in s tem v zvezi razvijanje orodne tehnike;
—	pripravljanje novih emajlov in izboljševanje že uporabljenih,
—	razvijanje tehnologije emajliranja;
—	razvijanje tehnologije ostalih antikorodivnih prevlek;
—	študij časa in gibov s ciljem formiranja linijske proizvodnje;
—	študij notranjega transporta;
—	študij varnosti pri delu;
—	delo na izpopolnjevanju artiklov in proizvodnega programa;
—	delo na pridobivanju novih artiklov za proizvodni program;
—	delo na interni standardizaciji;
—	proučevanje primerne kvalitete izhodnega materiala in formiranj e predpisov za kvaliteto in kontrolo kvalitete.
Tako razvrščeno delo po vrsti problemov bi bilo treba v nekaterih smereh razvejiti še z ozirom na posebnosti problemov v določeni skupini proizvodov. Tako bi se npr. proučevanje tehnologije predelave pločevine moralo razvejiti na nekoliko grup kot npr.: odpreski za avtomobile, vlečena posoda, oblikovana posoda itd. Prav tako bo delo na izpopolnje-vaniu in pridobivanju novih artiklov poleg splošne grupe zahtevalo še specializirano skupino za naprave za ogrevanje, morda tudi grupo za tehnične in higiensko tehnične predmete.
Vso to delo bo inštitut zmogel samo s primernim številom strokovnega kadra in v tem je drugi osnovni problem. Jedro kadra bomo ysekakor morali ustvariti iz tehničnega osebja, ki je že v podjetju in ga razširiti z novimi močmi. Za rešitev tega problema je nekaj dobrih sugestij v že prej omenjenem članku »Prispevek k pomenkom o inštitutu.« Želel bi se omejiti samo na vprašanje, kako sprostiti obstoječi tehnični kader za raziskovalno razvojno delo. Edina pot za rešitev tega problema je pravilna delitev dela po eni strani, po drugi strani pa popolna koncentrati j a reševanja problemov te vrste. Delitev dela bi nam omogočila angažiranje višje strokovnega kadra izključno za probleme, ki res zahtevajo višjo strokovnost, v vseh manj zahtevnih fazah pa bi bilo možno vključiti kader z nižjo izobrazbo, posebno še, če bomo ustvarili solidno in kompletno tehnično dokumentacijo. Pri koncentraciji reševanja problemov iste vrste gre za to, da ne delimo naših, že itak skromnih moči, temveč da jih strnemo za reševanje posameznih problemov. Že danes se za reševanje določenih nalog s področja tehnologije ad hoc formirajo grupe, ki presegajo okvir enega oddelka. Tako npr. postaja zastarela
Izobraževalni center je naredil skupno z ekonomskimi enotami analizo delovnih mest z ozirom na usposobljenost delavcev na delovnih mestih.
Na osnovi analize je ugotovljeno, da 428 delavcev, ki delajo na raznih strojih in napravah, še ni dokazalo pred komisijo, da so res usposobljeni za delo, posebno kar zadeva varnost pri delu, kvaliteto, čim boljše izkoriščanje materiala in produktivnosti dela. Na osnovi teh ugotovitev je center planiral in že začel s predavanji in praktičnim poučevanjem na naslednjih delovnih mestih: za varilce, vlagače pri prešah, rezače pri Škarjah, brusilce na brusilnih strojih, oblikovalce, ro-bilce in vtiskovalce, emajlirce, pocinkarje, pokositrarje, mlinarje in topilce emajla, kurjače za centralno kurjavo, plinski generator.
Razen potreb, ki smo jih dobili s to analizo,- razpolagamo s podatki, bi jih je posredovala služba kadrovskega oddelka. V tej analizi je zajeta naravna in ostala fluktuacija. Letno se v našem podjetju izmenja približno 360 ljudi. Nekaj jih gre k vojakom ali v pokoj, drugi pa zapuščajo delo in iščejo službo drugje. Med slednjimi je največ mladine, katera je zaposlena na preprostejših delovnih mestih, želela pa bi napredovati hitreje kot je običaj v podjetju.
razmejitev tehnolog — 'konstrukter, če gre za nove postopke ali nova orodja. Tehnolog mora biti konstrukter in konstrukter mora biti tehnolog, uspešno pa lahko delujeta samo v najtesnejši možni povezavi.- Če jima dodamo še praktika orodjarja, smo izvršili koncentracijo potrebnih strokovnjakov v grupo, ki bo v stanju projektirati in razviti orodje z optimalnimi lastnostmi.
Pri izdelavi orodij bo pa možno prenesti težišče strokovnega dela na samo tehnologijo obdelave in na natančnost izdelave po načrtih, kar zopet olajša specializacijo in delitev dela tudi na tem področju.
Kot zadnjega v vrsti problemov, katerih se želim dotakniti, naj omenim še razmejitev dela -med inštitutom in tovarno. Ta mora biti izvršena tako, da bo zagotovila inštitutu možnost načrtnega raziskovalno razvojnega dela. Z dnevnimi problemi se bodo morale tako dolgo, dokler bodo v okviru znanih rešitev, ukvarjati službe v tovarni same. Iz tega vzroka verjetno ne bo kazalo pritegniti v inštitut kompletno vseh oddelkov, v katerih se že danes delno vrši raziskovalno in razvojno delo. Del teh oddelkov bo potrebno v taki ali drugačni obliki pustiti v sestavu tovarne. Napak bi bilo, če bi se inštitut ukvarjal npr. s službo sprememb, z vzdrževanjem orodij in strojev, s predkalkulacijami za usluge, z akordiranjem, z izvajanjem obratne kontrole in podobnim. Enostaven prenos kompletnih oddelkov v okrilje inštituta bi pomenil nevarnost, da se ohromi njegova dejavnost in da osnovni namen — razvoj podjetja skozi raziskovalno delo — ne bo dosežen. Že tako bo moral kolektiv inštituta do maksimuma angažirati, če bo hotel izpolniti pričakovanja ustanovitelja. Če bo p-a pri tem še obremenjen z raznimi drobnimi tekočimi nalogami, v tem prav gotovo ne bo uspel.
Pisec ne pretendira na to, da se teh nekaj misli prizna za edino pravilne. V svesti si delikatnosti formiranja inštituta, pričakuje tudi kritiko, ki mu bo pa v zadoščenje, saj čimveč plodne diskusije bo povzročil pričujoči članek, tembolj bo dosežen niegov na-men.	Ing. Ivo Muršec
Največ je fluktuacije pri transportu (99 delavcev), v kleparskem odelku za najpreprostejša dela (91 delavcev) in v emajlirnici (97 delavcev).
Za naše podjetje je nujno, da sistematično vzgajamo mlade delavce, posebno v kleparski in emajlirski stroki. Delavec, ki napreduje v svoji stroki sistematično in vidi v njej bodočnost, ne bo zapustil podjetja. Na drugi
GLOBUS
Na zadnjem zasedanju skandinavskih emajlircev, ki so mu prisostvovali predstavniki švedskih, danskih, norveških in finskih emajlirnic, so ugotavljali neprimernost brušenja pločevine, ki je namenjena emajliranju, z brusnim materialom sUiitij-karbidne zmesi, ki često povzroča pri emajliranju tvorbe mehurčkov. Priporočajo nasprotno izključno uporabo brusnih materialov korun-dove sestave (Al2Os), četudi je hitrost brušenja pri tem nekoliko manjša.
Angleška tvrdka Davy § United bo dobavila glavno valjamiško opremo za novo jugoslovansko železarno v Skopju, ki bi naj po letu 1966-67 krila vse jugoslovanske potrebe po toplovaljand in hladnovaljani tanki, fini in srednji pločevini Pri tem bo ta angleška tvrdka dobavila napravo za toplo valjanje širokih trakov do 3,30 m, hkrati pa tudi polkon-tinuimo progo za hladno valjanje in progo za končno dresiranje fine in tanke pločevine do širine 1,70 m.
V novo zgrajeni valjarni pločevine Kloeckner v Bremenu, odkoder bo tudi naše podjetje v prihodnjih mesecih prejelo preko 700 ton dakapirane pločevine, so do sedaj izdelali v začetnem pogonu že preko milijon ton pločevine, ki je v glavnem namenjena za potrebe avtomobilske industrije.
Tehnični razvoj na področju proizvodnje kvalitetne fine in tanke pločevine v svetu se nenehno zboljšuje. Največji ameriški proizvajalec železa in jekla, podjetje US Steel Gorporatkm gradi sedaj valjamo fine pločevine, ki bo omogočila valjanje najtanjših dimenzij tudi do širine 80 palcev (2032 mm).
strani obstoja bojazen, da bomo z odhodom starejših in izkušenih delavcev ostali brez strokovno močnih kadrov.
Nadalje je v izdelavi profil in program za vodilni kader v proizvodnji, katere želimo dvigniti na višji nivo znanja, ki ga ti potrebujejo za svoje delo.
Pri tem delu sodelujemo z Zavodom za strokovno izobraževanje LRS v Ljubljani. A. Brenčič
Število 428, kolikor delavcev še ni opravilo zahtevanih izpitov, ni razveseljivo. Potrebno bo pohiteti, pri čemer pa ne sme trpeti kakovost usposabljanja. Opravljeni izpit v nobenem primeru naj ne bo
formalni akt...
Potreba izobraževanja v podjetju


Oblikovanje izdelkov
Aktualni problem sodobne industrijske proizvodnje
Ce si danes ogledamo katerikoli velesejem ali večjo razstavo industrijskih izdelkov v svetu opazimo, da je veliki večini razstavljenega blaga lastna velika pestrost in mnogovrstnost teh izdelkov, ki se v maksimalnih efektih aranžira-nja prezentirajo očem obiskovalcev in na njih puščajo impresivne vtise. Pri vsem tem pa je le majhnemu delcu obiskovalcev znano, da je ta pestrost in mnogovrstnost razstavljenih izdelkov plod mnogih naporov, ki jih danes vlagajo malone vsi proizvajalci v razvitejših državah v svetu v oblikovanje svojih industrijskih izdelkov — vse s ciljem prebuditi interes pri potrošniku in s tem ustvariti osnovo lastnega povečanja industrijske proizvodnje.
Cas občnih zborov, skupščin in letnih konferenc je. Čas, ko morajo vsa društva in organizacije polagati obračun svojega dela pred člani in ko člani povedo svoje misli in oceniujejo delo izvoljenih tovarišev.
Pred kratkim je imelo občni zbor tudi športno društvo »Olimp«. Pogovorili so se o težavah, o izpolnjevanju programa v preteklem obdobju in o nalogah letos. Razveseljivo je, da finančnih težav poslednji čas ni čutiti tako boleče. Tudi o delu posameznih sekcij so se pomenili in ugotovili, da sta prav težkoatletski sekciji judo in boksarska v preteklem letu najbolj napredovali. Pri nogometaših je igralcev dovolj in tudi volje ne primanjkuje. Čutiti je le vrzel med sposobnimi funkcionarji.
Hkrati z napredkom vseh sekcij razmišljajo tudi o obliki dejavnosti, ki bi članom našega kolektiva omogočila široko športno rekreacijo.
Sodobno ¡oblikovanje izdelkov v današnjem pomenu svoje specialnost il je dobilo svoje osrednje mesto v procesu industrijske proizvodnje v svetu šele v zadnjih 10 letih in .njegov vpliv daje močan impuls intenziteti potrošnje na ta način, da z vedno novimi oblikami, barvami, modelli in vrstami izdelkov vpliva na psihologijo potrošnika, da se z vedno novimi nakupi estetsko dovrše-nejšega ali samo modernejšega blaga odireka uporabljanju v preteklosti nabavljenih izdelkov, ki
bi po -svoji funkcionalnosti in fizični iztrošenosti sicer še lahko dolga leta služili svojemu namenu. Industrijsko oblikovanje torej na ta način direktno vpliva na to, da preje nabavljeni izdelki široke porabe postajajo za potrošnika psihološko zastareli, demontirani, zaradi česar jih je treba nadomestiti s sodobnimi izdelki zadnjih serij, v pretežni merii z logiko, da potrošnik ostane »na višini« mode in novosti ne samo po svojem zunanjem videzu v javnosti, temveč tudi v ožjem okolju svojega stanovanja.
Industrijsko oblikovanje, ki je po svojem poreklu plod psihologije in nagnenj današnjega sodobnega potrošnika, je specialnost v okviru industrijske organizacije dela, ki skuša z estetskim izpopolnjevanjem in harmonizacijo oblik, barv in vrst izdelkov ali skupine izdelkov in z 'psihološkimi vplivi pospeševati intenziteto prodaje. Oblikovanje se zato dejansko danes v visoko razvitih državah tesno povezuje s tehnološkim izpopolnjevanjem izdelkov in postaja znotraj posameznih industrijskih vej tem nujnejši imperativ za • proizvajalce, čim večja je relativna zasičenost trga z določenimi izdelki, ki so podvrženi vplivu psihološkega staranja pri potrošnikih. Iznajdljivi proizvajaloi navadno vsako uspešnejšo novost, ki jo mora seveda trg kot tako tudii akceptirati, takoj zaščitijo z lastno zaščitno znamko, da bi sebe zavarovali pred kakršnim koli kopiranjem drugih proizvajalcev, da bi pa hkrati potrošniku tudi omogočili, da njihove novosti di-siiinktavno razlikuje od drugih sorodnih, konkurenčnih izdelkov. Da bi novo oblikovani predmet — za katerega ni nujno, da pomeni izboljšavo uporabe primeri z drugimi ¡konkurenčnimi izdelki — čimpreje dobil svojo afirmacijo na trgu, je treba take predmete dati v prodajo s primernimi prijemi in ¡sredstvi ekonomske propagande, ki mora delovati ne samo informativno, temveč tudi sugestivno na potrošnika — po možnosti v ¡optimalni disperziji efekta.
Industrijsko oblikovanje je torej po svoji izvirnosti dandanes
znatno več kot samo diferencirano kopiranje sličnih — že ¡obstoječih — izdelkov istega namena. Oblikovanje dobiva vse bolj vlogo vzgojitelja potrošnikov, ki ga je treba zasipavati vedno z novimi modeli, barvami in Oblikami izdelkov vsakdanje rabe, ki jiih je pripravljen potrošnik po svojih težnjah in zunanjih nagnjenjih vedno znova kupovati in uporabljati, pogosto prav zato, da pritegne pozornost svojega okolja radi nečesa »novega« in »¡sodobnega«.
Problem industrijskega Oblikovanja ne postaja pereč ¡samo v ¡industriji tekstila, obutve, usnja
Čeprav je v naših novih pravilih podjetja, ki smo jih sprejeli v letu 1962, marsikaj skladnega z načeli predosnutka ustave, zlasti kar zadeva delavsko samoupravljanje, to ne ¡pomeni, da je dovolj, če našim pravilom spremenimo le naziv in bo tako statut podjetja izdelan. To bi bilo do kraja zgrešeno in kar je glavno, bilo bi škodljivo za organizirano in napredno poslovanje podjetja.
Bredosnutek nove ustave daje statutom gospodarskih organizacij ter drugim samoupravnim aktom v podjetju zelo pomembno mesto pri urejanju problemov proizvodnje, delitvi, notranji organizaciji, delu samoupravnih organov, ugotavljanju rezultatov poslovanja itd.
Glede na urejanje teh notranjih vprašanj v delovni organizaciji, je statut podjetja ob upoštevanju raznih drugih družbenih faktorjev nekako enakovreden zakonom, če konkretizira okvirne zakonske določbe v zvezi s konkret-
Vzporedno s prizadevanji emaj-lirskih strokovnjakov, da izboljšajo in pocenijo svoje izdelke, delajo tudi jeklarne, ki nudijo emaj-lircem glavno surovino — jekleno pločevino.
Kvaliteta jekla je odločilnega pomena za dobre emajlirane izdelke. O tem bi vedeli emajliirci iz svoje vsakdanje prakse mnogo povedati. Prav tako in še bolj pa vedo, kaj to pomeni, tisti raziskovalci, ki so se trudili, da bi uresničili davni sen emajlirstva, to je direktno emajliranje s krovnim emajlom, brez uporabe temeljnega emajla na bazi kobaltovih in niklovih oksidov.
Ugotovili so, da je možno belo direktno krovno, ah tako imenovano enoslojno emajliranje le na ta način, da z jedkanjem močno nahrapajo površino jeklene pločevine v katero se nato vsidra raztaljeni emajl in se čvrsto spri-me z jeklom.
Potrebno je torej globoko jedkanje, globoko najedanje jeklene površine. Če močno jedkamo navadno emajlirsko pločevino, ki vsebuje več stotink ah celo desetinko odstotka ogljika, se nam na površini jeklene pločevine nabere tanka porozna plast grafita, ki ovira, da bi se emajl vtalil v hra-
dn lesa, ¡ampak vedno bolj tudi v kovinski industriji in ga močno čutimo že ¡tudi v našbm podjetju, ne samo pri izvozu pod pritiskom zunanjih tržišč, temveč tudii na domačem, jugoslovanskem tržišču liz vrst zahtevnejših kupcev in potrošnikov. Naše podjetje bo -zato temu ¡problemu moralo posvetiti več pozornosti pri nadaljnjem razvoju proizvodnih^, kapacitet, zlasti pa še pri plani-ranjiu II. etape naše ¡rekonstrukcije, ki bo morala po ¡svojem notranjem bistvu v prvi vrsti prinesti 'kvalitetne spremembe v našem sortiiimentu, šele potem pa se odražati v ¡kvalitetnem povečanju proizvodnih kapacitet.
Pri tem pa nam razne obstoječe iifrojektamtske organizacije morejo nuditi le skromno podporo in ¡se bomo zatorej morali nasloniti predvsem na ¡naše lastne ideje industrijskega ¡oblikovanja ter sočasno in brezpogojno rešiti tudi tehnologijo proizvodnje, vse to pa ¡seveda ob predhodni analizi tržišča.
I. B.
nimi pogoji delovne organizacije in v zvezi z razvitostjo proizvodnega procesa.
Tu nikakor ne gre le za prepis pozitivnih členov zakonskih predpisov, temveč gre za to, da se ti predpisi konkretizirajo in da postanejo v vsakdanji življenjski praksi in prizadevanju kolektiva za smotrni napredek res stvarni in življenjski.
Če hočemo sestaviti dober statut podjetja, moramo predvsem odpraviti formalizem, ki ga čestokrat ne manjka tar zavračati formalistična gledanja na naše interne -predpise. Odnos do statuta in drugih internih predpisov ne sme in ne more biti v nobenem primeru formalističen, kajti naše interne predpise sprejemamo zato, da uravnavamo celotno organizacijo v podjetju na sedanji in prihodnji stopnji v smeri osvoboditve dela (odprava zadnjih ostankov mezdnih odnosov) in v smeri dobre in načrtne organizacije podjetja v cilju, da dosežemo čim
pavo površino jekla in se z njo spojil. Razen tega pa je izločeni ah legirani ogljik na površini pločevine izvor mnogim emajlnim napakam, ki vplivajo na slabo kvaliteto izdelkov.
Tem nevšečnostim se je mogoče izogniti tako, da uporabimo pločevino iz čim bolj čistega železa, ki vsebuje le neznatne količine primesi, zlasti ogljika. Po tej ugotovitvi so ¡prevzeli iniciativo jeklarji, ki so si postavili za nalogo izdelati tako pločevino ob čim manjšem povečanju ¡proizvodnih stroškov.
Prvi poskus izdelave specialnega emajlirskega jekla, pri katerem so preprečili škodljiv vpliv ogljika na emajliranje, je bilo titanovo jeklo. Jeklo z nekaj odstotki titana ima to lastnost, da je ves njegov ogljik kemično spojen s titanom v karbid, ki je tako obstojen, da se tudi ¡pri luženju ne razkraja. S tem je ogljik kemično ¡blokiran in ne more pov-
večjo .produktivnost dela in utrjen gospodarski položaj podjetja v naši skupnosti. Iz tega stališča bomo morali v našem statutu bistvena vprašanja notranjih odnosov EE ter njihovega položaja pri delitvi jasno definirati, s čimer bomo eliminirali nesoglasja, ki nastopajo, če naši notranji predpisi niso jasni in razumljivi.
Pri izdelavi ¡principov ali tez za statut podjetja, se bomo morali posluževati skrbno izdelane analize dosedanjih pravilnikov, ki nam bo jasno pokazala, kaj je v teh pravilnikih zastarelega, kar je ¡treba nadalje razvijati in kaj opustiti, kaj je treba izpolnjevati, katere določbe so napisane le kot formalne itd. Taka analiza mora pokazati tudi primere najbolj pogoste kršitve pravilnikov, kje se najčešče .pojavlja samovolja in podobno.
Edino po taki vsestranski in skrbni analizi bomo lahko posto-
zročati poznanih nevšečnosti pri emajliranju takega jekla. Kljub dobrim lastnostim se titanovo jeklo ni moglo uveljaviti v emajlni industriji, ker je njegova cena približno za eno tretjino višja od cene navadnega dobrega emajlir-skega jekla.
Jeklarji so raziskovali in ¡poizkušali naprej, dokler jim ni uspelo izdelati jekla, ki popolnoma odgovarja emajlirskim zahtevam in tudi v ceni ni pretirano.
Iznašli so cenen postopek raz-ogličenja jekla. Najprej so ga poskušali razoigljičiti le na površini v tako globino do koder se odigravajo procesi luženja in emajliranja. Ker pa zaradi difuzije ogljika pri temperaturi emajliranja taka pločevina še vedno ni bila ¡popolnoma zanesljiva, so pristopih k popolnemu razogljičenju jeklene pločevine.
Postopek je v grobih obrisih tak:
Pločevinasti trak iz jekla, ki vse-
pili k izdelavi principov, ki so ena od bistvenih faz izdelave statuta podjetja. Šele tedaj, ko bodo ti principi izdelani, je lahko na vrsti izdelava statuta.
Pri izdelavi principov statuta pa mora sodelovati ves kolektiv, ki mora dati odgovore na vprašanja, kaj se od statuta pričakuje in kaj naj statut dejansko zajema. EJ * V
NAMESTO VINA — VAZA OB ROJSTNEM DNEVU
V letu 1962 je podjetje dodeljevalo članom kolektiva, ki so že 10 let zaposleni v kolektivu, ob rojstnem dnevu buteljko vina. Ker pa smo s tem kršili predpise o donašanju alkoholnih pijač v podjetje, poleg tega pa mora biti darilo trajnejše vrednosti, je upravni odbor na seji dne
27.	12. 1962 na predlog kadrovsko socialne službe sklenil, da se v letu 1963 daje namesto vina vaza, artikel 546/20 cm.
buje že sorazmerno malo primesi, zvijejo špiralasto v valj tako, da je celotna ploskev traku dostopna plinom. Tak zvitek vložijo v posebno peč kjer ga segrevajo do približno 700° C pri čemer preprečujejo oksidacijo pločevine z atmosfero suhega dušika in vodika. Pri tej temperaturi nato raz-ogljičijo jeklo tako, da prevajajo skozi špiralasti zvitek pločevine plinsko zmes sestoječo iz dušika, vodika in vodne pare, pri čemer je razmerje med vodikom in vodno paro točno določeno, da ne pride poleg razogličenja še do oksidacije jekla. Ogljik, ki pri tej temperaturi difundira iz notranjosti pločevine na njeno površino, se pretvarja v ogljikov monoksid, ki odhaja z ostalimi plini iz peči.
Po tem ¡postopku dobimo jeklo, ki vsebuje le nekaj tisočink odstotka ogljika in neznatne količine drugih primesi. Firma Bethlehem Steel Company v USA izdeluje na primer tako jeklo pod imenom Bethnamel-jeklo, katerega cena je le malenkost višja od dobrega konvencionalnega emajlirskega jekla. Podobno jeklo poznamo pod nazivom Univit-jeklo, ki ga izdeluje firma Armco.
ing. Vladimir Kosi
Statut podjetja
Ne moremo preko tega, da ne bi zapisali še nekaj misli o statutu podjetja kot temeljni listini naše interne zakonodaje. S tem sestavkom hočemo odpreti razpravo o statutu in upamo, da bomo odslej v našem listu večkrat brali mišljenja članov našega kolektiva o sestavi statuta in njihove predloge.
STROKOVNI FELJTON — STROKOVNI FELJTON — STROKOVNI FELJTON — STROKOVNI FELJTON — STROKOVNI FELJTON
Nekaj besed o specialnih emajlirskih jeklih
0
EAnaftih&c
hfíted distífítíitskepa sodišča
Medtem ko na eni strani ugotavljamo, kako velika sredstva in ogromne napore vlaga naša skupnost za dvig življenjskega standarda naših delovnih ljudi, za večjo produktivnost, večjo rentabilnost in hkrati zavestno sprejemamo različne ukrepe varčevanja, pa lahko po drugi strani ugotavljamo primere, kako nekateri neodgovorni posamezniki počenjajo kolektivu nevarna dejanja na škodo celotnega kolektiva.
NOV PRAVILNIK
DS EE 8 je sprejel novi pravilnik o delitvi osebnih dohodkov. Med drugimi je tudi določilo o delitvi prihranka, ki se deli v rezervni sklad osebnih dohodkov EE, za posebne nagrade posameznikom za izredne uspehe pri delu, ki jih predlaga vodja EE, odobri pa DS EE, izplačila, ki bremene sklad EE ter osebne dohodke članov EE po
Ko omenjam nevarno dejanje za kolektiv, navajam v itej zvezi dva primera izpred disciplinskega sodišča naše tovarne, ki so zaradi teže štor j enih dejanj pomembni predvsem zato, ker se že dalje časa skrivajo, ne da toli mogli biti pravočasno odkriti.
Po tSklepu upravnega odbora je dodočeno, da se nerealne norme na delovnih mestih, kjer 'delavci z lahkoto presegajo 50°/o in še več, pregledajo in revidirajo. Namen take revizije je, da se delavci sami med seboj pogovorijo in sporazumno s skuptoo-vodjo in mojstrom določijo, na katerem delavnem mestu je normo zmanjšati in ina katerem delovnem mestu naj hi jo zvišali.
Že dalje časa, posebno pa v zadnjih meseaih leta 1962, jie bilo pri mesečnem pregledu preseganja norm pri posameznih delavcih ugotovljeno, da so presežki norm za brizganje krovnega emajla zelo vusokL Potrebno je bilo izvesti podrobnejšo analizo, ki je ugotovila, da je bilo vnašanje akordnih postavk v evidenčne liste nepravilno, saj so znašali presežki norm celo do 18.000 din. Na podlagi izvršene analize je bila na seji upravnega odbora dne 18. 6. 1962 določena norma za brizganje krovnega emajla lin je po teij normi priznano dvakratno brizganje krovnega emajla, če pa enkratno brizganje odgovarja kvaliteti, tedaj se prizna ista vrednost, kot se prizna za dvakratno brizganje. Toda kljub temu, da je bila določena taka norma, je prišlo na eni izmed dveh posad v emajlirnici do samovoljnega spreminjianja norme tako, da si je ena od posad pisala v plačne liste ločene komade za prvo in ločeno komade za drugo brizganje krovnega emajla. Na primer. Norma za 100 komadov kopalnih kadi za prvo in drugo brizganje je določeno skupno 810 din. V plačilne liste pa si je ena od navedenih skupin pisala to 'Obračunala za prvo brizganje 810 din iin za drugo brizganje 810 din, skupaj za 100 komadov kopalnih kadi 1.620 din, enkrat več kot je določeno v obstoječi normi. Ko se je ta pojav prvič očital na skupnem sestanku z brizgalkami emajla, je nastalo splošno ugovarjanje ter je vodstvo noirmiirstkega oddelka le s težavo uspelo dokazati nepravilno obračunavanje norme pri kopalnih kadeh.
O tem, kakšno je bilo 'Stanje to odnosi med posameznimi skupinami na posadi VI v emajlirnici, dokazujejo tudi podatki o izplačanih osebnih dohodkih posameznim skupinam. Naslednji primer se nanaša na dve skupini, ki sta pri enakem delu, enaki zasedbi ter ob enakih osebnih kvalitetah (pridnost, razumnost, iznajdljivost) ustvarile osebni dohodek s precejšnjimi razlikami. Ce pri tem upoštevamo padec in rast proizvodnje ter to gibanje razdelimo na mesece stagniranja proizvodnje od januarja do maja meseca, njen padec od junija do avgusta to zopetni porast od septembra do decembra, tedaj dobimo podatke, ki so zelo različni
to ki narekujejo nujno razmišljanje in poglobitev v ta 'problem ter njegovo rešitev. Tako je med skupino ena in skupino dve v januarju 1961 nastala razlika pri izplačilu osebnih dohodkov za 14.921 din, v mesecu februarju znaša razlika 16.120 din, v marcu 2.900 din, v aprilu 10.115 din, .v maju 32.268 din, v juniju 52.909 din, v juliju 37.739 din, v avgustu 56.963 din, v septembru 58.214 din, v oktobru 33.577 diin, v novembru '80.'865 din to -decembru 40.761 din. Vse te razlike so nastale to bile izplačane v korist -skupine ena. V letu 1962 so te razlike nekoliko manjše. Vzrok temu niso ugotavljali, domnevajo pa, da je vzrok previdnosti, kajti stalna razlika bi bila preveč očitna posebno, ker je razburjenje med posameznimi 'skupinami rastlo iz meseca v mesec. V januarju 1962 je potemtakem znašala razlika 13.324 din, v februarju 32.615 din, v marcu 9.265 din, v .aprilu 15.438 din, v maju 7.180 din, nakar se je v juniju dvignila na 42.568 din, v juliju 23.980 din in v avgustu zopet na 47.210 'din. Od septembra dalje nimamo podatkov, iker so bile v posameznih skupinah izvršene kadrovske spremembe in te so vplivale na osebne dohodke. Iz vseh teh številk je razviden problem, da je v 6., 7. in 8. mesecu, ko je proizvodnja na naj nižji stopnji, bil najvišji zaslužek Skupine ena, tako da je ta -skupina za razliko 'od Skupine dva imela presežek na zaslužku povprečno po 50.000 din mesečno.
Drugi primer protipravnega in kolektivu nevarnega dejanjia pa je primer Ložar Pavle to njenih sodelavk. Pri le-teh je ugotovljeno, da so si neki dan v oktobru za delo prvega emaljliiranja pral-nikov znotraj vpisale pod izvršeno delo 359 komadov, za drugo emajliranje pralnikov pa 324 komadov. Računovodstvo finančne kontrole je pri svojem obhodu po obratih zaradi kontrole zajemanja oiselbnih dohodkov po ekonomskih enotah ugotovilo, da so si v emajlirnici na posadi VI zaposlene delavke Ložar Pavla, Bovfia Panika, Prevoršek Karolina, Sešel Ana, Sitar Terezija in Turnšek Cvetka za izvršeno delo emajliranja pralnikov znotraj in zunaj vpisale inamenioma to sebi v korist večje število izgotovljenih pralnikov za pomivalne omare to ¡sicer so za pralnike zunanjega nanosa ena vpisale 83 komadov več, za pralnike drugega nanosa znotraj pa 48 komadov. Ker je to dejanje pojav protipravnega osebnega okoriščenj a, ki pomeni za podjetje posebno nevarnost, je finančna kontrola predlagala zoper delavke disciplinski pregon to postopek v katerem se je ugotovilo naslednje:
Skupina Ložar Pavle s sodelavkami Bovha Faniko, Prevoršek Karolino je emajlirala pralnike znotraj, skupina Sešel Ana, Sitar Terezija lin Turnšek Cvetka pa emajliranje pralnikov zunaj. Vse so izjavljale, da je tega dne .preštevala Ložar jeva, ostale pa ,so ji le pomagale. Ložarjeva je tudi vpisala število ‘izvršenih
pralnikov v zato določeni obrazec in sicer je vpisala za pralnike prvi nanos 359 komadov, za pralnike drugi nanos pa 324 komadov. Skupina, ki je emajlirala pralniike zunaj je izpolnila obrazec o izvršenem delu le po napovedi števila, ki ga je ugotovila iin vpisala Ložarjeva, Izvršeno delo je kontrolirala delavka, ki je v tistem času nad omesto vala preddedavko. Ta je takoj po končanem delu opozorila Ložar .Pavlo, da število 359 komadov pralnikov znotraj prvi nanos ni pravilen, ker ne soglaša z dejansko ■izvršenim delom temveč je število izvršenega deda 'le 276 komadov za pralnike prvega in enako za pralnike drugega nanosa znotraj to to število mora soglašati s številom skupine, ki je emajlirala pralnike zunaj. Obe skupini sestavljata oeloto to zaradi tega ne more ena skupina izvršiti več dela kot druga. Pri -nadzorovanju 'izvršenega dela je preddelavka ugotovila tudi to, da je število izvršenega dela, iki ga je ugotovila ona, soglašalo s številom izvršenega dela, ki ga je vpisala na kabino v emajlirnici Sitar Terezija. Tako ugotovljeno število je preddelavka vpisala zaradi obračunavanja zaslužka in o 'tem opozorila Ložar j evo, ki je med tem časom izbrisala na kabini napisano številko »276« in napisala »359«. Naslednji dan je preddelavka o tem seznanila ostale sodelavke skupine. Nastalo je splošno razburjenje in ugovarjanje ter dokazovanje o pravilnosti vpisanih podatkov.
To je kratek opis dejanja, s katerim so skušale Ložar Pavla in sodelavke ostvariti to pridobiti protipravno in nepravilno premoženjsko korist na škodo kolektiva. V disciplinskem postopku izrečena denarna kazen je Sicer določena z zakonom vendar še zdaleč ne zadovoljuje storjeno dejanje, s katerim bi bila lahko povzročena občutnejša škoda kolektivu.
Zakon za enkrat ne določa druge kazni, zato -bo razmišljati v bodoče o novih merilih, ki bodo odgovarj-alo teži storjenega dejanja in bila tej teži primerna, predvsem pa zadovoljevale kolektiv hkrati pa vzgojno vplivale na storilce. V opisanih primerih je izrečena kazen morda materialno prizadela storilce, toda disciplinska kazen ni tako občutna in ostra kot je -njihovo dejanje in naj bo to v opomin slehernemu članu našega kolektiva.
zborih proizvajalcev.
V rezervni sklad osebnih dohodkov ekonomske enote se odvaja samo takrat, ko je ustvarjen prihranek. O tem odloča DS.
Iz rezervnega sklada E5E-8 se izplačujejo nagrade, izplačila za izvršeno delo zaradi odsotnosti ene ali več oseb iz oddelka zaradi bolezni ali drugih izostankov ter ostala izplačila, o čemer odloča DS EE. Odvajanje v rezervni sklad EE-8 se zaključi takrat. kadar doseže rezervni sklad višino 25 % mesečnih prejemkov v EE merjenih po obračunskih osnovah.
Poleg ostalih važnih dpločil določa 16. člen pravilnika tudi naslednje:
—	Pravico do udeležbe na prihranku nimajo:
a)	delavci, ki se priučujejo in so na preizkusni dolbi, vendar v smislu člena 73 pravilnika o delitvi osebnih dohodkov podjetja:
h) delavci, ki so sprejeti na delo na poizkiušnjo za čas trajanja poizkiuišnje (30 dni).
—	Pravico do udelež e na prihranku ¡¡zgubijo:
a)	delavci, ki so najmanj enkrat neopravičeno izostali z dela v dobi, za katero se ugotavlja prihranek;
b)	delavci, ki so 'bili disciplinsko kaznovani zaradi kakega disciplinskega prekrška ne glede
Tudi nanjo so se spomnili
Na DS EE surovinsko predelovalnih obratov so kot običajno razpravljali o mesečnem planu in se zedinili v marsikaterem vprašanju, kar je glavno pa v tem. da je treba izpeljati organizacijo dela tako. da bo mesečni plan dosežen.
Pri pregledu obračuna so sklenili. da bodo dali določeno vsoto v rezervni sklad EE.
Po končani razpravi o tekoči problematiki so se spomnili tudi tov. P. M., ki je že več mesecev bolna in sklenili, da ji pošljejo nekaj denarja v bolnišnico. Ko pa so izvedeli, da je že doma. so sklenili, da ji dajo primerno vsoto denarja, ki jo bo lahko uporabila za nujne potrebe v njeni bolezni z željo, da bi čim-prej okrevala in se vrnila na delo. To je vsekakor vzgled, ki je vreden posnemanja.
na vrsto disciplinske kazni, ki jim je bila izrečena;
c)	delavci, ki so pokazali malomaren in nepravilen ali škodljiv odnos do dela in družbenega premoženja v podjetju.
O izgubi pravice do udeležbe odloči zbor proizvajalcev odnosno delavski svet EE (za vodilne v EE) na predlog vodje sektorja.
V pravilniku o delitvi osebnih dohodkov v EE-8 so še razna druga določila, ki bodo imela pozitiven odraz na vspodbujanje članov kolektiva te EE za večjo storilnost dela, kakor tudi za ustvaritev reda in discipline.
ej.
Koristen ukrep
V četrti ekonomski enoti znatno občutijo pomanjkanje cinka kot so ugotovili na zasedanju delavskega sveta. Zaradi tega so se pogovorili, da bi kazalo še enkrat pretopiti ves cinkov pepel, s čemer bi pridobili nekaj cinka.
Ugotavljajo tudi, da se nekateri delavci in to največ dona-šalci, ne pridržujejo določb HTV, da bi nosili ščitnike na obrazu, kar pa je lahko usodno za njihovo zdravje. Predpostavljeni bi morali strožje zahtevati, da se izvajajo predpisi HTV, delavci pa razumeti, da so zaščitna sredstva namenjena njim v korist in jih zato morajo uporabljati.
Delavci te EE so se tudi pogovorili, da bodo šli na skupen izlet s tovarniškim avtobusom v mesecu maju.
Stara grča
Naš sodelavec je obiskal .tov. TRAVNER LUDVIKA v pocinkovalnici in zvedel od njega marsikaj zanimivega. Povedal je, da se je zaposlil v tovarni leta 1927 in od tedaj je stalno v podjetju — že 36 let.
»Takrat, pred 36 leti, so bili težki časi,« pravi tov. Travner. »Doma nas je bilo 11 otrok, oče pa je padel v prvi svetovni vojni. Težko je bilo za družino to mati nas je s težavo preživljala.«
»Vse pa je tako hitro minilo-Srečen sem, ker sem doživel novo dobo kot svoboden človek.«
ej.
SKRB ZA HTV
V EE 2 imajo skrb za izvajanje higiensko tehnične varnosti pri delu. Za vsako delovno mesto so poskrbeli potrebna varnostna sredstva, prepovedali so nošenje tako imenovanih »japonk«, ker niso primerne za delo, napravili so zaščitne stene, kjer je bil prepih in storili vrsto drugih ukrepov, nanašajočih se na red in čistočo pri delu.
Razpravljali so še o raznih drugih ukrepih v zvezi s HTV in ugotovili med drugim, da bi morale nositi brizgalke na glavi rute.
Zaradi prestavitve nekaterih tovarišev na druga delovna mesta, so izvolili v komisijo z a sklepanje in odpovedovali je delovnih razmerij Škrubej Antonijo, Matko Antona in Muršič Ivana.
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmeri i, katere predsednica je tov. Prašnikar Ana, je obširno poročala o svojem delu na zasedaniu delavskega sveta. Med drugim ie bilo povedano, da so bili na delovna mesta sku-pinovodij sprejeti naslednji tovariši: Romih Srečko. Drame Hinko, Furman Franc, Brglez Franc, Zdolšek Ivan, Skrbinek Matija, Zalokar Milan, Podgoršek Mirko, Štormar Franc, Štiftar Dore, Klajnšek Alojz in Breznik Dominik.
e
SñtajJlíheC’
PROBLEMI BORCEV Delovni čas vodilnih
(Nadaljevanje s 1. sitrani)
Člani našega aktiva res lahko mnogo storijo za napredek podjetja, saj dela 33 tovarišev na vodilnih delovnih mestih, 12 na visok ok v alif-ioiiraniih, 65 pa na kvalificiranih delovnih mesitih. Drugi ■tovariši delajo na različnih pomožnih delovnih mestih in to večji del na potlkvadifioiraniih.
Iz gornjih podatkov je razvidna prizadevnost članstva za napredovanje, kakor tudi prizadevanje organov delavskega samoupravljanja, da se borcii skupno z drugima člani ^kolektiva aktivno zavzemajo za večjo storilnost deda in gospodarski napredek podjetja.
Iz dosedanjih izkušenj delovanja odbora izhaja, da obstajajo med posameznimi člani še nejasnosti glede članstva oziroma včla-njenja v aktiv ZB v tovarni. Mislim, da ne bo odveč, če ponovno povem, da je član našega aktiva lahko vsak tisti tovariš, ki poseduje legitimacijo, katero mu je izdala njegova terenska organizacija in ki je po zakonu o pokojninskem zavarovanju udeleženec NOB ter tima skladno z zakonitimi predpisa urejene listine glede priznanja posebne dobe.
Ko je odbor analiziral stanje članstva iz gornjega vidika, je ugotovil sledeče:
—	Posebno dobo ima urejeno po zakonu 108 tovarišev, 29 tovarišev pa še tega ni uredilo. Iz tega podatka je razvidno, da ,se je stanje glede priznanja posebne dobe v primerjavi z letom 1961 znatno izboljšalo, saj je imelo takrat priznano posebno dobo le okrog 70 članov.
—	Postopek za ureditev posebne dobe je sedaj mnogo .preprostejši. Kdor želi uveljaviti posebno dobo, spiše svoj žvljenjepiis z vsemi potrebnimi podatki o udejstvovanju v NOB ter ga skupno z vlogo pošlje GbLO, odseku za delo, ki zasliši priče, katere je vlagatelj predlagal.
—	Vsem tovarišem, ki še niso uveljavili posebne dobe, priporočamo, da v njihovem interesu to store, pri čemer jim bo nudila potrebno pomoč z nasveti naša pravna služba, odboir aktiva, ¡kakor tudi odbor terenske organizacije, kateri pripadajo.
—	Velika večina tovarišev si je pridobila kvalifikacije za opravljanje dela na določenih delovnih mestih, vendar jih je še precej, ki kvalifikacije nimajo. Pri nekvalificiranih tovariših gre največkrat za to, da iz zdravstvenih razlogov ali drugih okoliščin ne prenesejo potrebnega študija. Odbor si je skupno z izobraževalnim centrom prizadeval, (da bi vsi borai dosegli primemo kvalifikacijo, vendar nam žal to v popolnosti ni uspelo.
Lani je opravilo izpite za visoko kvalificirane delavce 15 tovarišev, za kvalificirane delavce pa 34 tovarišev.
V višjih šolah se sedaj šolajo 3 tovariši, srednjo šolo pa Obiskujeta dva. Vrata za izobraževanje so vsem odprta lin kdor želi, da bi si pridobil kvalifikacijo, naj se obrne na odbor aktiva, ki bo sporazumno z izobraževalnim centrom preskrbel potrebno glede pridobitve teoretičnega znanja.
—	V našem .aktivu imamo 20 invalidov NOV, nekaj pa je tudi delovnih ¡invalidov. Nekateri tovariši invalidi so dosegli ¡prekvalifikacijo, ne 'bo pa odveč, če, si tudi ostali prizadevajo, da to dosežejo, saj so pogoji za prekvalifikacijo zelo ugodni.
—	Glede .stanovanjskih razmer članstva ZB izhaja iz analize, ki jo je opravil odbor, sledeče:
86 članov ima dobra stanovanja,
32 članov 'ima laistne .hiše,
23 članov pa stanuje v razmeroma slabših stanovanjskih pogojih.
Iz gornjega prikaza je razvidno, da so se stanovanjske razmere v primerjavi .s prejšnjimi leti iz-
Od 1. 2. 1963 dalje je (deljen delovni čas za vodilne ukinjen, tehnični sektor pa je zadolžen za rešitev vprašanja vodstva popoldanskih izmen.
boljšale in da je kolektiv storil vse, kar je bilo mogoče ¡storiti, da dobe 'bivši borci primerna stanovanja. Zlasti pa je vredno pozornosti tudi to, da eo mnogi tovariši, čeprav ob težkih pogojih, zgradili sebi lin družini lastne hiše ter si tako ustvarili svoj dom in pomagali družbi ¡reševati pereče stanovanjsko vprašanje.
Stanovanjske razmere ostalih tovarišev ,se bodo lahko ¡izboljšale le pod pogojem, da bo kolektiv dosegel dobre gospodarske uspehe, s čimer bo omogočena graditev novih, ¡stanovanjskih 'blokov.
—	Zdravstveno stanje našega članstva je razmeroma dobro. Iz statističnega pregleda izhaja, da je 19 ¡tovarišev bolnih. Ti boluje-jo za raznimi boleznimi. Tem bo treba pomagati, da se njihovo zdravstveno ¡stanje ¡izboljša. V letu 1962 si je odbor .prizadeval, da hi bilo čimveč bolnih tovarišev 'in tistih, ki ¡so ¡izčrpani od dela, poslanih v zdravilišča. Večji del tovarišev, ki so se obrnili na odbor, je bilo poslanih v zdravilišče. V Criikvenici .in drugod je bilo 23 tovarišev. Zanimivo je, da so tovariši odklonili okrevanje, ko jih je zdravnik hotel poslati na morje. Obratna ambulanta je poskrbela, da je 13 citrok naših borcev bilo poslanih v okrevališče v Baški.
—	V našem aktivu 'imamo tudi enajst članic. Večjii del so ¡polkva-lificirane delavke, (ki delajo po ¡obratih. Tem tovarišicam ibo treba v prihodnje posvečati posebno pozornost glede na njihovo zdravstveno ¡kakor tudi socialno stanje in jim ipomagati. 6 ¡tovarišic si je
uredilo posebno dobo, in si s tem zagotovilo pravice, ki jim pripadajo po zakonu, 5 tovarišic pa še tega ni storilo.
Več razumevanja glede statusa ;in dela naših tovarišic bork v NOB bodo morale imeti zlasti EE, v katerih so zaposlene. Znano je in ugotovljeno, da so vse te tovarišice zelo pridne in marljive pri delu in da so nekatere med njimi že dolga leta v podjetju, zaradi česar bo ¡treba gledati, da napredujejo in si tako zboljšajo skladno z ostalimi člani ¡kolektiva, svoje življenjske ¡razmere.
— Pri odboru je ¡iskalo pravno pomoč okrog 22 tovarišev. Ta pomoč se je odražala predvsem v nasvetih glede uveljavitve posebne dobe kakor tudi pri konkretnem delu glede sestavljanja spisov in ostalega, kar se ¡potrebuje z.a uveljavitev posebne dobe.
Tudi v bodoče priporočam vsem članom, ki jiim je karkoli nejasnega, naj se obračajo na svoj odbor ¡in na svojo terensko organizacijo, da jim bo pomagala z nasveti za ureditev raznih vprašanj ¿z delovne, socialne in druge zakonodaje.
V tem kratkem poročilu vem, da nisem zajel celotne dejavnosti ■in vse problematike, ki nastaja v življenju borcev našega aktiva. Povedal sem ¡samo tiiste bistvene stvari, ki nas najbolj zanimajo, ker smatram, da so tovariši o gospodarskih ¡i;n drugih problemih kolektiva že mnogo razpravljali v organih delavskega samoupravljanja, sindikatih, na situacijski konferenci članov ZK, na mladinski konferenci itd.
Koncem preteklega leta je UO določil deljen delovni čas za vodilne delavce v podjetju. Namen tega je bil, da se doseže na popoldanskih izmenah ista proizvodnost kot dopoldne ter da so popoldanske izmene prav tako povezane z vodilnimi kot dopoldanske.
Vendar smoter tega s takim delovnim časom nismo dosegli. Vodje v delavnicah, kjer se dela na tri izmene, so morali kot prej prihajati ob 550, da so imeli povezavo tudi z nočno izmeno. Poleg tega je na dopoldanskih izmenah vodilni najbolj potreben db pričetku dela, ko se delo razdeljuje. V administraciji pa so delali po deljenem delovnem času tudi taki delavci, ki s .proizvodnjo nimajo neposrednega stika.
Zato je upravni odbor na seji dne 26.	1.	1963 po zadolžitvi
skupščine o tem razpravljal in sklenil, da se s 1. 2. 1963 deljen delovni čas za vodilne ukine, tehnični sektor pa mora skupno z vodji EE rešiti vprašanje vodstva na popoldanskih izmenah in termu ¡primerno urediti delovni čas za vodilne v proizvodnji.	M. R.
Okrepčevalnica
Da se zadovolji povpraševanju po artiklih, ki jih nudi članom kolektiva okrepčevalnica, je UO na seji dne 16. 1. 1963 na pred-
log kadrovsko socialnega sektorja sklenil:
#	Duplicira se delovno mesto »prodajalec okrepčevalnice« za posluževanje v popoldanski in delno nočni izmeni
#	Ustanovi se novo delovno mesto »vodja okrepčevalnice« za pripravo hrane, prodajo cigaret, prevzem in oddajo denarja od prodajalk itd.
0 Delovni čas skladiščnika je deljen in sicer od 5.30 do 10.30 in od 13. do 16. ure;
•	Delovni čas prodajalk pa je sledeč: v dopoldanski izmeni od
6.30	do 14.30 z odmorom od 10.30 do 11. ure in
v popoldanski izmeni od 14.30 do
22.30	z odmorom od 18.30 do 19. ure.
•	Okrepčevalnica zasede sedanji prostor predkalkulacije v hišici vratarja 1.
LETOVANJE
Na seji dne 26. januarja 1963 je upravni odbor obravnaval predlog, da se že sedaj pripravi vse potrebno za čim udobnejše letovanje članov kolektiva v Criikvenici.
Ker zaključni račun za leto 1962 še ni gotov in upravnemu odboru še niso bila znana razpoložljiva sredstva, je sprejel sklep, naj se predstavniki političnih organizacij in samoupravnih organov na posebnem sestanku dogovorijo, česa je v lanski sezoni manjkalo in kaj ibi bilo treba urediti v počitniškem domu v Crikvenici.
»Včasih je luštno blo«
mladina tovarne pripravila prijetne trenutke, ure iko smo z zanimanjem poslušali tega ali onega pevca, ko smo se veselili pravilnim odgovorom pri programih »Pokaži kaj znaš-'-', ko so nam noge same poskakovale ob prijetnih zvokih kvinteta. Danes pa? Danes pa imamo več možnosti in zato manj volje. V dvorani DS ne zveni več prešerni smeh izvajalcev in gledalcev. Dvorana je prazna. Mogoče ni najbolj primerna za prireditve, toda v kletnih prostorih upravnega poslopja je nova dvorana — predavalnica izobraževalnega centra — prazna. Ali ne bi mogla v tej dvorani kdaj pa kdaj zveneti pesem ali slovenske besede. »Savw< film Ljubljana posoja filme za minimalno sposojnino. Ozkatračno operaturo imamo. Ali ne' bi mogel izobraževalni center organizirati vsaj enkrat tedensko filmske predstave? Govori se o kulturni rekreaciji. Ali jo v naši tovarni izvajamo? Ne bi se mogli s tem ravno pohvaliti. Vsa naša kulturna rekreacija je, da gledamo slabše ali boljše filme (večkrat slabše), ki nam jih predvaja celjsko kino podjetje in da redki hodijo v gledališče ali na koncerte. Gaberje, kraj z bogato tradicijo delavsko prosvetnega življenja, ima danes pevski zbor »Svobode«, ki šteje (če šteje) dvajset ljudi. A klub? Kliib, prostor, kjer bi se zbirali, izobraževali in kulturno zabavali delovni ljudje tega kraja, a to je iz naše tovarne, sploh ne dela. In kadar dela ni v njem obiskovalcev. Zakaj? Kaj res drži, da je temu vzrok samo dejstvo, da imajo ljudje doma radio, televizor in ostale tehnične pripomočke za posredovanje kulturnih dobrin? Mogoče bi človek to verjel, toda gostilne so vseeno polne, mušic boks v »Samopostrežbi« je vedno zaseden. To pomeni, da ni tako. Vzrok je menda v premali zainteresiranosti in organiziranem kulturnem delu. Glavni nosilec tega dela, bi naj bila »Svoboda«. Vidimo pa, da ta ne doseže tistih uspehov, ki bi jih želeli. Ne uspehe v kvaliteti — uspehe želimo v množičnosti.
Zenski pevski zbor »Six>bode«, ki so ga sestavljale skoraj same članice našega kolektiva, je umrl. Moški pevski zbor še komaj živi, od vseh sekcij se kulturno izživljajo še edino šahisti, ker jim je tu najbližje. Če torej »Svoboda« ne uspe pritegniti mase, mogoče zaradi zastarelih prijemov, neprimernih oibUk dela ali nezainteresiranosti organizatorjev, zakaj potem mladinska organizacija kot je to bila nekdaj? Mar tudi tu spijo? Ali pa sindikalna organizacija. Res je, da imajo obe organizaciji dovolj dela in problemov z delom v tovarni, ki bazira predvsem na besedah »proizvodnja, plan«, ali ti dve besedi moramo tesno povezati še z besedo »kultura«, ker je kultura, predvsem kulturna zabava, eden od faktorjev za dvig proizvodnje, ker je kultura sestavni del človekovega življenja.
Če zaključimo, da je kulturno življenje in izživljanje sestavni del standarda človeka, da pa tega življenja v naši tovarni enemu največjih kolektivov , v Celju, potem samo lahko apeliramo na vse organe od »Svobode«, od mladinske organizacije do sindikatov in izobraževalnega centra, da o tem razmislijo in da napnejo sile, da se vrnejo časi, ko je kulturno življenje v tovarni bilo na višku, ko je naša dvorana bila polna pesmi in smeha, ko je bilo veselo. Da ne bo več treba peti pesmi — »včasih je luštno blo.«
K.
Nova
pločevina
Angleška valjarna John Sum-mers § Sons Ltd, Shottan, od katere je naša tovarna v zadnjih meseaih prejela preko 2.000 ton dekapirane pločevine, je sedaj začela ¡izdelovati novo vrsto pločevine, pri kateri je rizik odleta-vanja emajla zaradi udarcev znatno manjši tudii pod vplivom najtežjiiih udarcev.
»Zdaj pa ni več tako. Imel smo vesel večir, zdaj je pa mir.« Narodna pesem, ki spominja na dejavnost mladine nekdaj in ugotavlja stanje sedaj. Včasih smo
poslušali »Veseli večer«, »Pokaži kaj znaš«, poslušali smo »Vesele emajlirce«, razne orkestre, pevce, pevke, humoriste, vsevedneže in ši \n še. V dvorani DS nam je
o
If Afrika
Z Afriko sem se seznanil že prej — pred nekaj leti, na svojem prvem potovanju. Vendar sem se takrat srečal samo s Severno Afriko, od Egipta do Maroka. Tokrat pa me je pot vodila v pravo tropsko, imenovano črno Afriko. V tem potopisu bom poskušal opisati svoje doživljaje na potovanju in življenje v deželah, ki ležijo komaj 5 zemljepisnih stopinj severno od ekvatorja. Izogibal se bom, kolikor bo mogoče, gospodarskih razglabljanj in lastnih analiz. To je predmet za službeno poročilo.
Fiati na Pizza della República
Vsako potovanje se prične tako-rekoč že nekaj mesecev pred odhodom, z iskanjem viz in »zbiranjem,« predpisanih in priporočljivih vakcinacij proti raznim tropskim boleznim. Na programu potovanja sem imel Kamerun, Nigerijo, Gano, Slonokoščeno obalo, Sierra Leone, Gvinejo in Mali. Bralec bo lahko vse te dežele našel na zemljevidu Afrike, razvrščene v Gvinejskem zalivu od Vzhoda proti Zahodu, razen Malija, ki je nekoliko odmaknjen od morja v notranjost in sega že v južni del Sahare.
To so mlade države, ki so nastale iz kolonij Velike Britanije in Francije. Kmalu se je pokazalo, da v Jugoslaviji ne bom mogel dobiti vstopnih viz za vse te države, ker z njimi še nimamo urejenih diplomatskih in konzularnh stikov. Na pot sem se moral odpraviti brez viz za Kamerun, Slonokoščeno obalo in Gvinejo (bivše francoske kolonije), medtem ko mi je za Nigerijo in Sierra Leone izdal vizi še Britanski konzulat. Gana in Mali pa že imata svoji ambasadi v Beogradu.
Seveda je moč na takšno pot edinole z letalom. Prične se torej na zagrebškem letališču. Carinske formalnosti in pregledi potnih listov so hitro opravljeni. Zig v potni list in carinikov več ali manj formalni »Šta imate u kofru?« z mojim stereotipnim zagotovilom »samo lične stvari« in že se znajdem tako rekoč v inozemstvu — v čakalnici za potnike v mednarodnem prometu.
Med čakanjem na poziv po zvočniku za vstop v letalo, se malo razgledam po sopotnikih, s katerimi bom prebil skoraj triurni polet v Rim. Potnikom, ki so prileteli z istim letalom iz Beograda, se pridruži kar precej nas »novih«; nekaj inozemcev in večja skupima Jugoslovanov, delavcev podjetja »Geoistraživanje«, ki potujejo preko Rima v Pakistan na večmesečno delo, katerega naravo pove že ime podjetja. Razumljivo je, da si v bifeju čakalnice privoščimo še zadnjo pravo »turško«. Čeprav se lahko še plača z dinarji, so cene že kar inozemsko visoke.
Ko vstopimo v letalo, je JAT-ov štirimo torni Douglas skoraj polno zaseden. Med taksiranjem na vzletno stezo opazim na letališču še tri letala istega tipa, z velikim AA na repu. To so letala slovenskega podjetja za letalski promet »Adria Airways«, ki imajo zaenkrat za matično letališče še Zagreb, dokler ne bo zgrajeno novo ljubljansko letališče pri Brkinih.
Zal zaradi izredno slabega vremena ne bo nič z razgledom nad Liko, Velebitom in Jadranom. Še več, v višini 4 tisoč metrov letimo večkrat skozi prave viharje in moramo biti skoraj ves čas privezani na sedeže. K sreči omogočajo moderne navigacijske naprave posadki, da nas vnaprej, za nekaj minut, obvesti o vsakem preletu viharja in močnejšem sunku. Kar odahnemo si, ko zaokrožimo nad Rimom in se spustimo na eno od pristajalnih stez novega rimskega letališča »Fiumincino«. Šele pozneje, v Gani, izvem, da je potoval z istim letalom tudi predstavnik zagrebškega podjetja Astra, ki je bil namenjen v Akro in sva tam skupaj obiskala nekatere naše poslovne partnerje. Pri potovanju z letalom je pač tako, da novih poznanstev ni niti časa
niti prilike sklepati. Potovanje je časovno kratko im, ni hodnikov kakor v vlaku, kjer se pravzaprav običajno začnejo pogovori. V letalu je sicer tudi možno gibanje, ki pa je omejeno na ozek prehod med sedeži od pilotske kabine do okrepčevalnice, v zadnjem delu. Ni tiste živahnosti kot na vlaku. Potniki so čudno mirni im zadržani. Izmenjajo le nekaj besed z neposrednim sosedom.
Sprememba v umiku! letenja britanske družba BOAC, pri kateri mi je ljubljanski Kompas rezerviral sedež v letalu London— Rim—Lagos, mi omogoči sicer ne-planirani, vendar kar dobrodošli skoraj dvodnevni postanek v Rimu. Porabim ga v glavnem za potepanje po rimskih cestah in ulicah z mestnim zemljevidom v žepu — pravzaprav več v roki kot v žepu — in z »altixom« preko rame ikot prraui turist. Iz filmov in razglednic znani antični spomeniki in druge rimske zanimivosti me nekako pustijo hladnega, medtem ko se številni turisti kar z avtobusi prevažajo od spomenika do spomenika in pri tem komaj še ujamejo čas za škrtanje s fotografskimi kamerami, kajti vsaka fontana, mak obelisk ali kip mora biti posnet vsaj iz treh projekcij.
Ko se že dodobra napešačim in že kombiniram po zemljevidu bližnjico do hotela, doživim še zanimivo pustolovščino. Bralec mi naj oprosti, če bom pri opisovanju tega dogodka nekoliko dolgovezen, kar pa je za pravilno prikazovanje potrebno.
Na nekoliko manj prometni ulici se ustavi fičko in ko voznik z nekajkratnim »hello, mister« in mahanjem pritegne mojo pozornost, ugotovim, da se klic nanaša name. Pristopim bliže} voznik pa po angleško:
»Sorry to distrub, opnostite, tu sem tujec in ne poznam mesta. Ali mi lahko poveste kam naj se obrnem, da bom našel zastopstvo General Motors?«
»Sorry, jaz sem tudi tujec. Nimam pojma. Vprašajte policista, ali pa katerega drugega mimoidočega.«
»Toda, kako naj vprašam, ko ne znam niti besedice italijanski. Ali znate vi? Vidim, da niste Anglež ali Amerikanec?«
»Sem Jugoslovan in vam rad pomagam. Italijansko sicer tudi ne znam, vendar se za silo sporazumem. Vprašal bom nekoga. Kaj torej iščete, zastopstvo ameriške tovarne avtomobilov General Motors Corporation?«
»Točno! Vprašajte nekoga. Kar tegale gospoda vprrašajte, ki gre mimo« in že mu z roko pomaha.
»Scusate,« se obrnem na Italijana, »tale Amerikanec išče General Motors v Rimu. Mogoče veste, kje je to?«
»Vem. Vem. Je p>a precej daleč od tu in se bojim, da mu poti ne bova mogla opisati.«
Amerikanec se ne da ugnati: »Recitu mu (Italijanu), da ga prosim, če prrisede v avto in mi pokaže pot. Tam se ne bom dolgo zamudil in ga bom, če bo želel, pripeljal nazaj na isto mesto, kjer smo sedaj.«
Italijan je takoj prriprravljen In prisede. Amerikanec se mi zahvali za posredovanje in že hoče odpeljati, ko mu šine v glavo:
»Joj, to mi tudi nič ne pomaga! Kako se bova pa sporazumela z Italijanom. Pridite še vi zraven,
da boste prevajali.«
Meni bo po večurni hoji kratka vožnja kar dobrodošla. Zato se ne obotavljam. Med vožnjo prevajam »a sinistra, a destra in dirimpet-to« v »to the left, to the right in straight on« (levo, desno, naravnost) in občudujem Amerikanca, ki v Ameriki gotovo nima ficka, kako spretno ga upravlja. Izvem, da je pilot pri ameriški družbi TWA, da je prrvie v Rimu, da je prišel pred tremi urami iz Ziiri-cha in da mora biti v dveh urah spet na letališču, od koder bo odletel v New York in Chicago. Vo--zimo se mimo Koloseja in me prav začudi, ko me vprraša, kaj je to. Mislim si, si p>a res pravi Amerikanec, če še tega ne veš. Amerikanec je tudi po zunanjosti pravi »■amerikanec«:	rdečkasti lasje,
rahlo pegast obraz in obupno ameriška angleščina.
General Motors smo kmalu našli. Amerikanec vzame majhen zavitek izza senčnika nad vetrobranom in mi pojasni, da ima pri General Motors prijatelja, ki ga mora nujno obiskati.
Med čakanjem se z Italijanom pobliže seznaniva. Predstavi se: Dottore Rossi Datvide, ekonomist, v službi pri Banco di Santo Spi-rito. Na list, ki ga iztrga iz beležnice m ki ga imam še danes, mi-napiše svoj naslov in telefonsko številko in me celo povabi, da ga zvečer obiščem. V razgovoru se pokaže, da razume nekoliko francoski, tako da lahko jaz govorim francosko, on pa odgovarja italijansko.
Po slabih petih minutah se pa Amerikanec vrne, vidno slabe volje in pove, da prijatelja ni našel, ker je sobota popoldan in je za weekend prost.
»Vprašajte, prosim, Italijana, če pozna kakšnega juvelirja ali zlatarja.«
Italijan: »Poznam. Celo moj brat je zlatar. Je pa sobota in so vse trgovine zaprte. Kaj bo z zlatarjem, ali bo kuvil prstan?«
Amerikanec: »Ne, ne. Kaj še! Rad bi nekaj prodal. Imam dve zlati uri.«
Italijan: »Iz tega pa ne bo nič. Recite mu, da ameriške ure, četudi zlate, v Evropi nimajo kdove kakšne cene.«
Amerikanec: »Nismo se razumeli. Vre so švicarske. Prinesel sem jih iz Zuricha. Povejte mu, kaj se mi je zgodilo. V Švici sem dobil 25 takih ur, da bi jih brez carine prinesel v Ameriko. Na letališču so mi jih zaplenili, ker nimam dovolj denarja, da bi plačal nekakšno tranzitno takso. Izposloval sem s pomočjo zastopnika letalske družbe TWA, da so mi tile dve pustili, ki sem ju mislil prodati prijatelju pri General Motors. Sposodil sem si tale mi-kroavto in mislil, da mi bo prijatelj pomagal iz zagate. Sedaj sem v silno nerodnem položaju. Vre tako rekoč niso moje. Vprašajte Italijana, če ve vsaj za kakšnega kupca.«
Razložim Italijanu, ki je takoj ves vnet:
»Koliko pa hoče zanje? Naj pokaže eno!«
Amerikanec odvije malomarno zaviti paketič in mi poda prekrasno zlato ročno uro z masivno zlato zapestnico. Vidim, znamka Ze-
nith, 31 Rubiš, Swiss Made im. polno nekih štampiljk na hrbtnem pokrovu.
Rossi je navdušen: »Čujte, to je prava »zenitka«, brez dvoma. Toliko se že spoznam. Jaz sem takoj kupec. Rečem vam, vredna je vsaj 300 tisoč lir. Koliko hoče?«
Amerikanec: »Well, jaz pravzaprav ne poznam cen. Vem samo, da nujno rabim 400 dolarjev, to je 250 tisoč lir.«
Italijan, meni: »Veste kaj, to je sicer zmerna cena. Mislim pa, da bi v takšnih okoliščinah moral biti zadovoljen, če bi dobil zanjo 200 tisoč. Recite mu, če jo da za to ceno, jo takoj vzamem!«
Pokazalo pa se je, da misli Amerikanec obe uri za 400 dolarjev. To se zdi Italijanu skoraj zastonj in kupčija je že sklenjena. Treba se je samo še zapeljati na Italijanov dom, ker pri sebi nima več kot 30 tisoč lir. Meni stisne v žep »kot honorar za prevajanje in posredovanje« vseh 30 tisoč in me prosi, da ju še spremljam do njegovega stanovanja, za primer, če bi bilo potrebno še kakšno prevajanje. Stanuje v Tivoliju. Ko se en čas že vozimo iz središča Rima, se spomni Amerikanec, da ima samo še eno uro časa in če bomo kmalu nazaj. Na pojasnilo, da je do Tivolija dobre pol ure vožnje, se ustraši:
»Potem pa ne pride v poštev. Jaz moram na vsak način biti ob petih na letališču, zdaj pa je skoraj štiri. Recite mu, da mi je zelo žal. Če lahko dobi denar kje. tu, v mestu, v redu, če ne pa posel propade.«
Italijan je razočaran: »To je nemogoče. Znancev, ki bi mi posodili, tu nimam. Imam nekaj denarja v banki, ki pa je zaprta. Povejte mu, da če počaka do šestih, mu prinesem na letališče, ne 400, temveč 600 dolarjev.«
»Izključeno. Nemogoče. Ob šestih bom jaz že v zraku in bo prepozno. Zelo mi je žal. Kje želite, da vaju odložim. Vidim, da ne bo s tem nič. PoskurAl bom še na letališču. Vidim, da ta denar za tiri lahko dobim. Prosim vas, da mi samo še poveste, kako naj pridem na cesto za Fiumincino.«
»Meni je pravzaprav vseeno, kje izstopim. Do hotela bom že našel, saj imam čas. Grem še z vami, dokler ne pridemo na cesto za Fiumincino.«
Italijan mu ves obupan vrne uri in jadikuje, kakšen sijajen posel mu je propadel. Nadaljujemo vožnjo in čez nekaj časa se domisli Amerikanec:
»Čujte, ali mi hočete vi pomagati in pri tem zaslužiti 200 dolarjev? Če je Italijan pripravljen plačati 600 dolarjev, mu je pač vseeno, komu jih plača, meni ali vam. Vi jih daste meni 400 in obdržite uri, ki vam jih za 600 odkupi Italijan. Ali imate pri sebi toliko denarja?«
»Ja, jaz... jaz bi že imel toliko, pa...
»Kaj pa! Saj ste slišali koliko so ure vredne. Ali morda ne zaupate ?«
»Ne gre za to. Na ure se prav nič ne spoznam. Zlato komaj ločim od železa ...«
»Kaj se vam je treba spoznati! Jaz se tudi ne! Imeli jih boste kvečjemu kakšni dve uri. Lahko

greste z njim (z Italijanom) domov, saj pravite, da imate čas. Ali pa ga počakate z urami v vašem hotelu, da vam prinese tistih 600 dolarjev.«
»Ne vem. Ne zanima me ta posel.«
»Kaj? Zaslužek 200 dolarjev vas ne zanima! Vidim, vidim. Niste gotovi, če vam bo Italijan res odkupil uri. Slišal sem da ste vi Jugoslovani zelo ustrežljivi in da radi pomagate. Vi ste torej izjema. Nočete mi storiti usluge!«
»Kaj vam nisem že dovolj pomagal? Pa me bi pustili pri miru in se menili sami z Italijanom! V denarju pa ne tvegam niti dolar za sto!«
Italijanu tega dialoga nisem prevajal, čeprav me je stalno vlekel za rokav:
»Che cosa dice, che cosa dice?, kaj pravi?«
Vse to se je seveda dogajalo med vožnjo in pričel sem sumiti, kaj pa če gre za spletko, neverjetno spretno aranžirano. Amerikanec je bil sicer pristen, vendar je bil v križiščih, ki jih ni poznal, kar preveč spreten in zavijal v pravo smer še preden sem uspel prevesti Italijanova »navodila«. O tem sem začel razmišljati šele pozneje.
Skoraj sem bil že prepričan, da sem padel v roke organizirani tolpi, ki na takle način skuša olajšati naivne turiste prevelikega bremena v denarnicah. Zbal sem se, da jih zamika moj denar preveč in da posežejo še po bolj učinkovitih sredstvih in metodah. Hitro sem lasniral prip>ombo:
»Veste, jaz bi še mogoče bil za to vašo transakcijo, pa sem v podobnem položaju kot Italijan. Imam sicer denar, vendar v obliki kreditnih pisem, ki pa jih danes ne morem vnovčiti.«
Na mojo zahtevo, je Amerikanec takoj ustavil, da sva z Italijanom izstopila in nadaljeval sam vožnjo. Ko sem poparjenemu Italijanu razložil, kaj mi je Amerikanec predlagal, je bil skoraj ogorčen:
»Zakaj p>a niste sprejeli? Lahko bi zaslužila oba, vsak po 200 dolarjev! Take prilike ne bo nikoli
več!«
»Obžalujem. Nisem za takšne kombinacije. Tu imate vrnjen vaš denar!« Vrnem mu vseh 30 tisoč iti se poslovim od začudenega Italijana. Pri pripovedovanju te zgodbe sem naletel na zelo deljena mnenja. Nekateri zatrjujejo, da sem ga krepko polomil, da nisem tvegal.
Dan mi je torej hitro minil in moral sem se pripraviti za nadaljevanje potovanja v Lagos, kamor sem pravzaprav namenjen. O tem pa v prihodnji številki.
»Oprostite, tovarišica, ali smem postaviti posodo, ki sem si jo izbrala, semle v kot?«
»Ne, nikamor!«, je bilo zaslišati odgovor. v- »Dovolite. Vanj bom položila listek z imenom in priimkom in se ne bo pomešala z drugimi«, je vztrajala prva,
»Rekla sem ne in ne! Tu je skladišče sekunda posode.«
»Kaj pa potem delajo tu kupi terca posode? Če smejo drugi, zakaj ne smem še jaz?«
»Pojdite ven, ker bom zaprla vrata«, je odgovorila in stopila k vratom.
»Zelo ste prijazni. Hvala vam!« je rekla prva in odšla. Spotoma se je ustavila pri tovarišu, ki si je nabiral posodo in ga vprašala: »Kam jo boste pa shranili, da vam je "e bodo odnesli drugi?«
»Tja'e v skladišče sekunde. Sem se že dogovoril.«
£wui¡fihec>
KADROVSKE
VESTI
NOVO SPREJETI:
Kotnik Ludvik, Peternel Franjo, Rep Viktor, Vok Karl.
Ženske:
Arzenšek Ana, Cerovšek Marija, Lužar Pavla, Feldin Veronika, Mlinar Antonija.
IZSTOPI:
Ceko Maks, sporazumno: Šekoranja Franc, k vojakom: Podbregar Avgust, upokojen; Koštomaj Branko, poizkusna doiba; Frank Karlo, upokojen; Štante Jurij, upokojen.
Ženske:
Kadilnik Stanislava, sporazumno; Bezenšek Nežika, upokojena; Kljun Katarina, upokojena; Leban Justina, upokojena; Beguš Neža, upokojena; Leban Justina, upokojena; Dokler Erna, samovoljno zap. delo; Bornšek Ana, upokojena.
kdo? kje? zakaj?
Skupščina Ljudske tehnike *
o
V JANUARJU JE BILA SKUPŠČINA DRUŠTVA LJUDSKE TEHNIKE »EMAJL«, NA KATERI SO PREGLEDALI DELO VSEH KROŽKOV IN KLUBOV, KATERI SO IMELI ŽE PREJ SVOJE OBČNE ZBORE.
Skupščino je pismeno pozdravil in želel mnogo uspehov v bodočem delu tov. Franc Leskošek-Luka, častni predsednik Ljudske tehnike Jugoslavije. Na občnem zboru je bil navzoč predsednik Republiškega odbora Ljudske tehnike Slovenije, tov. Milko Goršič, ki je v svojem govoru nakazal smernice za delo v prihodnje. Poudaril je, da je osnovna naloga Ljudske tehnike tehnično izobraževanje širokih delovnih množic. Naš delavec mora dojeti današnji tempo razvoja industrije, le na ta način bo visoko produktiven in dober gospodar v svojem kolektivu.
KDO STE?
Franc Belak, delovodja v dekor oddelku, predsednik sindikalne podružnice. Konjiček — sindikalno delo.
KJE v podjetju bi hoteli uveljaviti svojo idejo?
Medsebojni odnosi v kolektivu. Hotel bi doseči, da bi vsi ne iskali samo napak pri drugem, marveč da bi vrednotili tudi so-delavčeve dobre lastnosti.
ZAKAJ niste še aktivnejši?
Po štirih letih predsednikovanja je čas misliti na rotacijo. To vprašanje je bilo povsem odvečno.
Iz poročila .predsednika društva tov. Zapuška je razvidno, da Ljudska tehnika v podjetju izpolnjuje naloge, ki jih postavlja
4.	kongres Ljudske tehnike, ki je bil 15. in 16. januarja v Zagrebu. Kongres v Zagrebu je samo potrdil delo društva in vzpodbudil članstva za še bolj popolne oblike izobraževanja in vzgajanja, ne samo svojih članov, temveč tudi mladine in pionirjev v celjski komuni.
Posebno je potrebno podčrtati, da je na skupščini ugotovljeno tudi to, da je društvo še premalo storilo za širšo tehnično izobrazbo članov, ker profil proizvajalca še ni tak, da bi bil dorasel vsem problemom, ki se pojavljajo na delovnem mestu, v skupini ali pa v kolektivu. Razprave o rekonstrukciji, povečanju proizvodnje, izvozu, kvaliteti itd., zahteva od našega delavca širšo tehnično in ekonomsko znanje. Ljudska tehnika je dosedaj vzgajala le osnovne tehnične prijeme, v prihodnje pa bo treba ne samo tehnično reševati probleme, temveč jih reševati predvsem v luči naj-■ večje ekonomičnosti. Vzgoja mladih in starejših proizvajalcev bi marsikatero nevšečnost odpravila.
Dejavnost izobraževanja mora najti svoje mesto v zvezni, republiški in občinski ustavi in s tem tudi dejavnost ljudskih tehnik. Posebno je nujno zajeti v članstvo čimveč članov, vendar ne le številčno povečanje, ampak je treba vsakega člana opredeliti in zaposliti pri dejavnosti, ki ga zanima.
Posebno zanimiva je misel predsednika, ki je bila že izne-šena na 4. kongresu LT, da je treba navezati mednarodne stike s sorodnimi organizacijami, posebno je treba nuditi pomoč državam v razvoju. Dejavnost ljudskih tehnik pravzaprav nima meja. saj sega od športa (avtomobilizem, jadranje itd.) pa do povezovanja in nadaljnjega izobraževanja višjega tehničnega kadra. Vse dejavnosti, ki vključujejo tehnične elemente, naj-
dejo v Ljudski tehniki svoje mesto. Prototipska dejavnost, no-
vosti v tehniki, hiter razvoj zahtevajo tudi humane medosebne odnose, katere mora prav Ljudska tehnika krepiti v dobre tovariške odnose.
Tajnik društva je prikazal stanje članstva v krožkih in klubih. Skupno je 939 članov v primerjavi z 815 v letu 1961.
Za vzgojo članov je bilo 17 tečajev z 265 tečajniki iz raznih področij, od šoferskih tečajev do gospodinjskega tečaja.
Racionalizacij in izboljšav je bilo za podjetje izdelanih 17. S temi racionalizacijami in udarniškim delom (12.423 urami) je društvo pomagalo .pri izpolnitvi
Kino Union:
16.	do 19. II. 1963 »Zaklad v srebrnem jezeru«, jugosl. barvni Cs
17.	do 20. II. 1963 »Vse za smeh«, ameriški
21. do 25. II. 1963 »Na muhi«, francoski barvni Cs •
26.	do 29. II. 1963 »Takšen značaj žensk«, ameriški
28.	II. do 2. III. 1963 »Neznana žena«, egiptski VV
3.	do 5. III. 1963 »Zgodnja jesen«, jugoslovanski
6.	do 9. III. 1963 »Lepa amerikanka«, francoski Wsc
10. do 12. III. 1963 »Slepi godec«, ruski barvni
13.	do 17. III. 1963 »Med časom in večnostjo«, zahodno nemški barvni VV
Kino Metropol:
15. do 17. II. 1963 »Morilci so med nami«, vzhod, nemški
dosedanje delo
plana in napredku v izpopolnitvi oblik izdelkov in višji produktivnosti.
Iz poročila je tudi razvidno, da je naše društvo odprlo vrata tudi ostali mladini izven podjetja, S pomočjo šolam in drugim organizacijam pa je ustvarilo pogoje, da se dejavnost našega društva prepleta v vseh smereh.
V prihodnje bo treba misliti na lastne prostore društva, kar je potrdila tudi skupščina. Potrebno bi bilo imeti lastno čitalnico, predavalnice in prostore za nove dejavnosti. Posebno važno pa je, da se vključimo v akcijo za vzgojo pionirjev in mladine, da bo mladi rod znal hitreje tehnično izboljšati gospodarsko dejavnost na vseh področjih.
Na delo v prihodnje gledamo z zaupanjem, saj smo dojeli, da je delo lažie, če sodelujemo z družbenimi in političnimi organizacijami in organi upravljanja v podjetju.
Dosedanje delo članov je treba še vzpodbuditi tako. da bo dobil vsak član svojo nalogo na področju, ki ga zanima in veseli.
Delovno predsedstvo med branjem predsednikovega referata. Tovariš Zapušek je bil znova izvoljen za predsednika Ljudske tehnike.
TOPLI OBROK
Topli obrok dobavljamo iz Samopostrežne restavracije po 100 din. Kalorična vrednost obroka je od 570 do 909 kalorij. Pri Samopostrežni restavraciji bo ustanovljen potrošniški svet, v katerem bo tudi naš predstavnik.
V januarju smo dobavljali topli obrok iz Samopostrežne restavracije samo na pokušnjo, od februarja dalje pa redno kot abonenti. Po pooblastilu skupščine podjetja je to sklenil upravni odbor z določenimi obveznostimi za Samopostrežno restavracijo.
Kot smo že poročali, je skupščina podjetja imenovala komisijo za analizo pripravljanja toplih obrokov v naši kuhinji in
ključijo kot koristniki toplih obrokov iz Samopostrežne restavracije, s čimer bo doseženo znižanje cen.
To stališče upravnega odbora so naslednji dan predstavniki našega podjetja tov. Čendak —' predsednik UO, tov. Zupanek — namestnik glavnega direktorja in tov. Pavlič — vodja kadrovsko socialnega sektorja sporočili predstavnikom Samopostrežne
18.	do 22. II. 1963 »Angel je prispel«, španski barvni
23.	do 25. II. 1963 »Krst Rakoc in Partizan igra«, jugoslovanski
26. II. do 1. III. 1963 »Ugrabitev Sabijank«, italijanski CS
2.	do 5. III. 1963 »Noč vohunov«, francoski CS
6.	do 9. III. 1963 »Okus po medu«, angleški WSC
10. do 13. III. »Ko so bila drevesa velika«, ruski
14.	do 15. III. 1963 »Stava in dekleta«, ruski
Matineje:
17. II. 1963 »Dobro morje«, jugoslovanski
24.	II. 1963 »Toby Tayller«, ameriški barvni
3.	III. 1963 »Servisna postaja«, jugoslovanski
10. III. 1963 »Nemirna leta«, ameriški
Tovornjak je pripeljal tople obroke...
Samopostrežni restavraciji. Komisija je z delom končala že v tednu dni in predložila upravnemu odboru analizo. UO jo je obravnaval na seji dne 17. I. 1963 in sklenil, da pristane naše podjetje po preteku poizkusne dobe na dobavljanje toplega Obroka iz Samopostrežne restavracije pod določenimi pogoji, in sicer:
—	da bo cena obroka fco tovarna s poln jen iem in pomivanjem posode 95 din,
—	da bo kalorična vrednost obroka nad 600 kalorij,
—	da bo obrok dostavljen v dveh izmenah dovolj topel in užiten,
—	da se v roku 1 meseca tudi drugi večji celjski kolektivi pri-
restavracije in ObLO in se domenili:
Obrok nam bo Samopostrežna restavracija dostavljala v tovarno po ceni 100 din. Kalorična vrednost obroka mora biti od 570 do 900 kalorij. Pri Samopostrežni restavraciji bo ObLO ustanovil svet potrošnikov, v katerem bodo predstavniki podjetij, ki so potrošniki toplih obrokov ali pa se tam hranijo njihovi delavci. Poleg tega kolektivi ne odgovarjajo za eventualno izgubo Samopostrežne restavracije. Vodstvo restavracije bo skušalo pridobiti tudi druga podjetja za kupovanje toplih obrokov.
Določila tega dogovora je UO osvojil na seji dne 26. I. 1963. O
deležu, ki ga plača član kolektiva neposredno oziroma koliki del bo krit iz skupnih sredstev, o tem bo razpravljala in odločila skupščina podjetja.
SKRB ZA PRIHRANEK
V EE 3 so razpravljali o prihranku pri amortizaciji in režijskih stroških v tretjem tromesečju. Računajo, da bodo ta prihranek v četrtem tromesečju še povečali.
DS je tudi sklenil, da stimulira si prizadevali in se usposobili za osebne dohodke za delavce, ki so delo na nekaterih delovnih mestih.
Razpravljali so o težavah pri izdelavi podolžnega nosilca, za katerega pravijo, da se mora norma realnejše vskladiti.
Sklepali so tudi o nagradah tistim skupinam delavcev, ki so vršile usluge njihovi EE pri popravku plinske peči in udarnih Škarij.
VIL KONGRES LMJ
(Nadaljevanje s 1. strani) predstavlja široke medsebojne odnose mladinskih organizacij 'sveta. Borba za mir je povezana z izgradnjo socializma. Mladina Jugoslavije ve, da mdr v svetu omogoča nadaljnjo krepitev socialističnih misli in novih uspehov socializma v svetu. Vemo, da mladi ljudje socialistične Jugoslavije vedo, da predstavlja mir nadaljnji razvoj in izgradnjo socialističnih in družbenih odnosov v naši domovini. Dosleden in iskren intemacionalizem naše mladine formira kot rezultat idejne aktivnosti zavestnih družbenih sil v naši domovini, vodenih od ZKJ.
ZMJ bo še v bodoče razvijala in utrjevala prijateljstvo in sodelovanje z mladino drugih držav in celin.
Mladina socialistične Jugoslavije, povezana z mladino socialističnih misli sveta, s številnimi skupnimi interesi za izgradnjo socialistične družbe.
Zveza mladine Jugoslavije daje podporo mladini in narodom, kateri so na poti samostojnega razvoja, kakor vsem tistim, ki se borijo za svobodo in 'neodvisnost.
Jožica Cemec
O--------------------------^
Predvsem enim mojim preljubim bralkam (bralcem brez preljubim) en velikanski pozdrav po enem dolgem času in še eno fantastično zahvalo, ker ste me izvolili za priljubljeno rubriko, zaradi česar se en moj urednik jezi, ker ni postala ena njegova rubrika tako priljubljena, kar se pa meni zdi čisto razumljivo, če upoštevamo dolgo čas nost tistih njegovih pisarij. Ob tej priliki bi še povedal, da sta en moj mule in ena moja ljuba žena zelo ponosna na eno mojo osebo, ki je dosegla en določen uspeh med vami in se je zadnji čas uspela aformirati tudi na eni tulvviziji in pri radiu, kjer imam ene svoje redne oddaje, kar je zelo velikanska uspešna zadeva tudi za naš časopis, če upoštevamo eno dejstvo, da je moja pot začela pri njem in bo končala na enem velikanskem vrhu, kakor mi dopovedujejo doma in kar je zapisano črno na belem v enem zapisniku našega letnega družinskega občnega zbora, kjer je zapisal moj mule: »-Naš ata bo še velik, če ga ne bo uničila pijača ali driska ...«
Sicer vam pa naj zaupam, da je bil en naš hišni občni
zbor prav takšen, kot so eni pravi občni zbori: samo ena velika hvala nas je bila, kritiziranje smo zaklenili v špaj-zo, ker na takih zborih, ki so enkrat na leto, kar je zelo malo, je kritika čisto odveč in bi lahko pripeljala do enega fantastičnega prepira in je zelo zaželeno eno objektivno hvaljenje in ne eno subjektivno kritiziranje, ki tako nič ne spremeni, če izvzamemo že prej omenjeno prepiranje in eno zamero od tistih, ki so kritizirani.
Ob koncu smo na našem občnem zboru izvolili še nov odbor in se nismo šli rotacije, ker sem jaz še naprej oče, moja ljuba žena gospodinja in en moj mule pa sin. Ker se ni nihče javil za eno mojo zamenjavo, ki vodim to mojo družino, ker moj mule noče gospodinjiti in ena moja ljuba žena hoditi v šolo, ni bilo nasprotnih predlogov in smo se vsi izvolili. Moj ljubi mule je hotel biti oče, ko je pa slišal, da bi moral v eno fabriko delat, je dejal, da ima tega že z ene prakse dovolj, nakar se je odločil za eno svojo staro funkcijo, kjer ni treba delati.
Pozdrav en vaš Stefan Frakelj
Minister Gruber na Bledu
Pred leti je bil v našem podjetju predsednik delavskega sveta tov. Franjo Orel in predsednik sindikata tov. Martin Pirš. Takrat je bila na Gorenjskem neka slovesnost, katere sta se udeležila. Vozil ju je tov. Marjan Pristovnik s tovarniškim mercedesom. Po slovesnosti so se ustavili pred hotelom Jelovica na Bledu, da se malo okrepčajo.
Prav za tiste čase je bilo značilno, da so gostinska podjetja zelo čislala inozemske goste. Naši trije junaki so to izkoristili. Domenili so se, da bodo tov. Orla predstavili za dr. Gruberja, ki je bil takrat zelo znan avstrijski minister.
Avto so parkirali pred hotelom in pričeli govoriti nemško. Tov. Orlu sta ostala dva očitno izkazovala spoštovanje. Ko so prišli do mize, je tov. Pristovnik pomaknil stol tov. Orlu in spoštljivo rekel: «-Es ist gefällig Herr Mi-
Ob potujoči kantini
Odkar smo v našem podjetju uvedli potujočo kantino, ki dopolnjuje topel obrok, je zanimanje članov kolektiva za hladne prigrizke in pijačo tako naraslo, da so organii samoupravljanja sklenili, da kantina streže v obeh delovnih izmenah.
Najbolj vneti zagovorniki te koristne novosti predlagajo, da bi kazalo jedilnik izpopolniti — zlasti Ob plačilnih dnevih — tudi s pečenimi p-iščanoi, ki bi jih bilo mogoče na hiter in uspešen .način pripraviti kar v naših konti pečeh (kapacitete niso v vprašanju). Pri tem pa najiiznajdljiivejši pripadniki kantine obžalujejo, .da v vsem podjetju ni mogoče najti kotlov in drugih zasilnih pripomočkov, v katerih bi bilo mogoče urediti žganjekuho, zlasti še, ker bi kakšen frakeljček v sedanji hudi zlimi prijetno poživel obtok krvi tistim, ki se na svojih delovnih mestih ne morejo dovolj ogreti.
nister Gruber!« S tem so očitno vzbudili pozornost. Natakarji so kar tekali okrog njih in jesti in piti je bilo takoj na pretek.
Ko so se dodobra podložili in poklicali plačilnega, je rekel tov. Orel: »Kar pusti Martin, tole bom že jaz plačal«, kar lepo po slovensko.
Natakar je izbuljil oči, rekel pa ni nobene.
ZADOSTNA PROIZVODNJA
Stalna kritika .na račun premajhne proizvodnje kopalnih kadi v podjetju je postalo vodilnim osebam v eni naših EE tako nadležna, da so lenti ¡sklenili na strogo -zaupnem posvetu, da bodo v prihodnjem mesecu koncentrirali vse svoje proizvajalne sile samo na proizvodnjo kopalnih kadi, da bi tako že preveč nadležno kritiko nekega oddelka iz druge EE enkrat za vselej utopili v brezštevilnih kadeh.
Marsikateri član kolektiva ¡ne ve, da v našem podjetju pocinkamo vetrolove za ladje, ki jih gradi reška ladjedelnica »3. maj«
NOVO NA TUJEM
Zahodna Nemčija nenehno povečuje uvoz fine pločevine iz Francije, kar dokazuje tehnični napredek železarstva in jeklarstva v Franciji in Beneluxu. Po razpoložljivih podatkih je celoten uvoz fine pločevine v letu 1962 v Zahodno Nemčijo prekoračil milijon ton, to pa je za več kot enkrat več, kolikor znaša sam zahodnonemški izvoz.
Zahodnonemška industrija pločevinastih in kovinskih izdelkov se v zadnjih 2 letih le počasi dviga. Pri tem pa uvoz sličnih inozemskih artiklov sorazmerno s hitrim tempom narašča ob istočasnem stagniranju nemškega izvoza v teh dveh panogah. Samo v I. polletju 1962. leta je znašala celotna vrednost uvoženih železnih, pločevinastih in kovinskih izdelkov 280 milijonov mark ali 21,5 % več kot v. istem obdobju prejšnjega leta. Pri tem pa največje povečanje pokazuje (+33 %) uvoz pločevinastih izdelkov, ki je v tem obdobju znašal 53 milijonov mark, uvoz kovinskega blaga pa celo 68 milijonov mark. Največ ji delež pri tem odpade na francoske in italijanske izdelke, ki uživajo pri izvozu razne olajšave, pri uvozu v Zahodno Nemčijo pa še dodatne olajšave v novih znižanih uvoznih bremenih Evropskega skupnega tržišča. Sploh je zadnje leto karakteristično, da je vedno več blaga, ki ga nudi nemški trg uvoznega izvora in to predvsem pri artiklih široke potrošnje. Nedvomno vplivajo na to sorazmerno nižje mezde v francoski in zlasti še v italijanski industriji, ki se pri tem s hitrimi koraki modernizirata v smer maksimalne avtomatizacije.
Testiranje voznikov motornih vozil
/ /'
/
/
Najprimernejši odgovor
Pred kratkim so si ogledali našo tovarno predstavniki neke emajlirmce. Opazili so pred surovinskimi obrate velike skladovnice pločevine, pokrite s snegom. Vprašali so vodilno osebo našega podjetja, zakaj pločevine ne spravimo pod streho.
Le-ta jim je v naglici pojasnil,
da je zelo koristno, če je pločevina pred predelavo izpostavljena vremenskim nepiriiliiikam, ¡saj se pri tem zmanjšuje nevarnost nastajanja ribjih lusk po emajliranju. Pri tem je ta iagovor izbral zato, ker je smatral, da je najbolj prepričljiv in najbolj primeren.
Zadnje tedne smo tudi v našem podjetju začeli s predavanji, ki imajo namen, da utrdijo znanje voznikov motornih vozil. Sledi testiranje, ki naj pokaže sposobnosti in vrline voznikov, ki se morajo znajti v vsaki situaciji.
Menim, da bi kazalo izboljšati kvaliteto naših voznikov in razširiti njih znanje tudi s poučevanjem — sicer znatno varnejše — vožnje s konjsko vprego ter tudi to veščino testiratiTda bi muhasta zima v bodoče ne bila več muhasta za naše splošno prizadevne voznike motornih vozil iz izvoznega oddelka.
(Karikatura Bruno PIŽMOHT)
To pot objavljamo križanko, kije bila najprej namenjena našim križankarjem za novo leto. Čeprav je začetek novega leta krepko za nami, upamo da reševalce to nebo motilo.
POTUJOČ/
PASTIR
ARABSKI
KklEZ.
3UŽUI
SADEŽ
IGRA
UH
SREČO
P0DRE(M
VEZUIK
KORALUI
OTOK
posm
E>fl
Mevža
LJUBfZEU
ITM.IMU.
stara
L3U6L3RUR
UGLED
SUKflUEC
kil
STARA
PLESKflp
PO DOMftCE
Idudovsko
TOVtJRW«
BVTOMoe.
VIWJSKI
STROKOV.
MOŠKO
I KfHJ&ODSKO ITEKMOVftWlf
KRAJEVNI
ODBOR
OTOK Ufl
SOqiRSUiK
PQEDSED.
DPRflvmeao
ODftORp
SUKU3IČ
SAMOTA
SAMOSLfjSKIK
(40 ČftKB)
ZAIMEK
OK&USKfl
IZDELEK
iz
GRŠKA
bocuda
UESREČE
POŠTUI
Roe
nftvojmcg
ZUPflUEK
MILRU
&AKRA
ZDBUZEUfl
DEJANJE
6PIS
RRfl&Skfl
RSFU6UK3
SVETNIŠKE
PODOfcE
OTOK uq 3ftDftquu
Miha
HARlUkO
ME.ST0 V
& ČRKR
0ZIRRLUI
PRISLOV
VODfJI VRm EC
odprtine
KURIRJI,
ODPOSLRUCI
PRAV
TAK
ZLOMUEUO
ZLATA
PALICA