v UCE p 7A .. 1 s-~ .... 1-': mag. Matej Gabrovec Geografsh inš1itulA11tona Mclik.a ZRC SAZU, Lji1bljana Prispelo za objavo: 15.11.1991 lzv~eček V članku smo skušali priknwti, Jwk.o reliefne značilnosii vplhmjo no gostoto prebivalstva. 1a cilj smo dosegli s povezavo digitalnega modela reliefa, evidence hišnih številk (EHIŠ) in registra prebivalstva. K!jufoe besede: digitalni model reliefa, evidenca hišnih številk, gostota prebivalcev, register prebivalstva Abstract The auihors inter.d to show what effect relief dwrocreristics have on the densily of habitants. The aim has been achieved by the connection of the 100.xl 00 digital terrain model, the evidence of house nwnbe1:~, and the register of populaiion. Key wrnrds: density of habitafits, digital te/rain mode~ evidence of house numbers, register ofpopulation UDK (UDC) 711.13:912(086.44):711.6 „JA.IN NJU azmerje med prebivalstvom in naravnimi razmerami je eno izmed osrednjih vprašanj geografske vede. Dosedanje slovenske geografske razprave so pri proučevanju problematike povezav med prebivalstvom in naravnimi razmerami kot najmanjšo enoto upoštevale naselje. Naselje so razbili na več sestavnih delov le v primeru,, če je bilo le-to razdeljeno na več upravnih enot (krajevnih skupnosti, katastrskih občin in podobno). Ob takem načinu dela lahko dobimo dobre rezultate v primeru strnjenih naselij. Kadar pa je naselje razdeljeno na več zaselkov ali samotnih kmetij, ki se razprostirajo prek različnih naravnih ali reliefnih enot, si s prebivalstvenimi podatki, vezanimi na naselje, ne moremo veliko pomagati. V takih primerih si iahko pomagamo le s podat.ld, ki so vezani na posamezno hišo. Toke obdelave nam omogoča evidenca hišnih številk (EHIŠ). išno številko smo kot osnovno enoto pri proučevanju razporeditve prebivalstva med drugim uporabili v primeru Polhograjskega hribovja (Gabrovec 1990). Skušali smo ugotoviti, ali na večjo oziroma manjšo zgostitev prebivalstva bolj vpliva relief ali oddaljenost od centrov in prometnic. Pri teh izračunih nismo upoštevali celotnega Polhograjskega hribovja, ampak le nJegov izbrani osrednji del. To območje smo izbrali v samem osredju hribovja tako, da so v njem zastopane vse glavne litološke enote, ki o~ločilno vplivaj~ na izoblikova~ost po~šja._ Omen~eno obm?čje je v obliki pravokotmka, dolgo 9 km m šuoko 5 km, m toreJ men 45 km . V smen vzhod-zahod leži po Gauss-Krugerjevi kilometrski mreži med koordinatama 5440 in 5449, v smeri sever-jug pa med koordinatama 5101 in 5106. Geodetski vestnik 35 (1991) 4 Vir prebivalstvenih podatkov je centralni register preliivalslva R Slovenije (CRP) iz marca 1988, Seznam vseh hiš s pripadajoLirni hišnimi številkami in koordinatami je na[ejen s pomočjo EHIŠ•-a za območje občine Ljubljana Vič-Rucinik. S povezavo EHIS-a z digiialnim modelom reliefa 100x100 m smo dobili. podalek o številu hiš po posameznih celicah. Ko smo nazadnje združiH EHiŠ, CRP in digitalni modei reliefa, smo lahko za vsako celico sešteli število stalnega prebivalstva. S pomočjo digitalnega modela reliefa smo za vsako celico izračunali povprečno nadmorsko višino in sončnost lege. Izračunali srr;o tako imenovz,no efektivno možno trajanje sončnega obsevanja (EMS). To je astronomsko možno trajanje sončnega obsevanja, zmanjfano za čas, ko _ie določena točka wradi reliefnih ovir v senci (Kunz 1983). S ponmčjo računalniškega prograrna SON<.'=EK smo lahko po dekadah za vsako uro in za vsako celico ugotoviii, ali Je na soncu aH v senci. 'Te podatke smo sešteli in dobili ietno ef~ktivno možno trajanje sončnega obsevanja. Sončnost lege so geografi že prej prikazovali v nekaterih agrarnogeogrnfski:1 in pokrajinskoekoloških študijah, vendar le za posamezne krneiLije ali točke, za katere so izdelali grafe za nekatere značilne dni v letu (Gam.s 1978). Z uporabo DMR-ja pa smo lahko izračunali letni EMS za vse celice na obravnavanem obmo(ju. Zvez z naklonom nismo iskali, kajti ta se zelo hitro spreminJa. Zaio ni toliko pomembna strmina celi-ce, na kateri stoji kmečki dom, pač pa naklon okoliškega z~mljišča. Razporeditev števila prebivalcev po celicah z različnimi nakloni nam zato ne bi veliko pomagala. a vsako celico, kjer·so prijavljeni stalni prebivalci, smo izračunali odda!jenost od lokalnega središča Polhovega Gradca in od najbližje avtobusne postaje .. Polhov Gradec je edini center na obravnavanem območju, skozi katerega vodi g!avna pot iz hribovs:ld.h naselij v Ljubljano. V osrčje hribovja vodita iz Polhovega Gradc:a le dve cesti, po katerih se odvija redni avtobusni promet, to sta cesti Polhov Gradec - Lučine in Polhov Gradec - Črni Vrh. Pomembnejša je zadnja, ker se dvigne do višine 880 metrov, hkrati pa so na njej avtobusne vožnje pogostejše. Zato ob tej prometnici pričakujemo večjo gostoto prebivalcev. Tabela 1: Gostota stalnih prebivalcev na območf ih z različni.mi značilnostmi (število stalnih prebivalcev na kni2) Nadmorska višina v metrih do400 1 401 - 500 1 501 · 600 601 · 700 1 701 · 800 1 nad 800 291 1 48 1 19 14 1 16 21 Letno efektivno možno trajan ·e sončnega obsevanja v urah pod 3100 1 3101- 3300 1 3301 · 3500 3501- 3700 1 3701- 3900 1 nad 3900 12 1 17 1 22 41 1 58 76 Oddalienost od Polhoveia Gradca v km dol 1 1.1 -2.0 1 2.1 - 3.0 3.J ... 4.0 1 4.1 -5.0 1 nad5 1 232 1 32 1 16 24 1 21 18 Oddalienost od najbližie avtobusne postaie v km do0.5 1 0.6-1.0 1 1.1 -1.5 1.6 · 2.0 1 2.1 3.0 nad3 130 1 19 1 14 10 1 15 26 Geodetski vestnik 35 (1991) 4 1 i OSONČENOST HIŠ V POLHOGRAJSKEM HRIBOVJU - ~ . · ~.,..-,- EMS V URAH .---;'.-"'-" ~ • do 3300 /~ . 1.1 nad 3300 Posebej smo izračunali tudi gostoto mladih prebivalcev, starih do 15 Jet. S tem smo želeli ugotoviti območja, kjer bi prišlo zaradi večjega odseljevanja do ostarevanja prebivalcev. Izračuni pa so pokazali, da je razporeditev mladih prebivalcev v bistvenih potezah enaka razporeditvi vseh prebivalcev. Iz tega lahko sklepamo, da v Polhograjskem hribovju nimamo niti na reliefno manj ugodnih legah niti na slabo dostopnih mestih ostarelega prebivalstva, ki bi bilo posledica predhodnega odseljevanja. Današnja razporeditev prebivalstva je torej bolj posledica preteklega naseljevanja kot pa današnjih demografskih sprememb. Iz tabele lahko zelo hitro razberemo nekaj osnovnih potez naselitve. Nekajkrat večja je gostota na višini do 400 m. Tu je dolina Gradaščice s Polhovim Gradcem in nekaj večjimi strnjenimi vasmi, ki so od Polhovega Gradca oddaljene manj kot dva kilometra. Ce odmislimo to naselitveno jedro, pa lahko ugotovimo, da je gostota naselitve zelo enakomerna. Toko je gostota prebivalcev na največjih višinah in na največjih oddaljenostih od Polhovega Gradca in avtobusnih postaj celo za malenkost večja kot v nižjem delu hribovja bližje Polhovemu Gradcu. Zelo lepo pa se vidi večanje gostote prebivalstva na sončnih legah (glej Sliko). Viri: Gabrovec, M, 1990, Pomen reliefa za geografsko podobo Polhograjskega hribovja, Geografski zbornik (30), 5-68. Gabrovec, M, 1990a, Razmerje med reliefom in razporeditvi/o prebivalstva, Primorje, Zbornik 15. zborovanja slovenskih geografov, Portorož, 87-90. Gams, I., 1978, Pokrajinska ekologija soseske Soča. Zbornik 1 O. zborovanja slovenskih geografov Tolmin - Bovec, Ljubljana, 313-334. Kunz, S., 1983, Anwendungsorientierte Kartienmg der Besonnung in regionalem Ma/Jstab, GeographicaBernensia G19, Bern. Recenzij"a: IrenaAlman Ljubica Djordjevic Geodetski v';'8tnik 35 (1991) 4