Iz Celovoa piše .,Slovenec" v 73. I. te le za šolstvo tehtne bcHtule: VV začetku prihodnjega niesea se prične novo šolKko leto. Ker je to kaj imenitnega in važnega, nam ne bode riihče zameril, ce par besed o tej zadcvi spregovorimo. Perva velja staršem in vsem varhom raladine. Naj ne zamude svojih otrok v šolo potdati, zraven pa naj tudi po sedanjih okolisčinah dobro prevdarjajo, kam naj bi jih poslali, v latinske ali pa samo v nemške šole. Ker gre dan dauašnji na vee strani za denar huilo, mitdimo, da bi ne bilo to napčno. !Vaj starši nikar ne gledajo na visoke stanove, — tudi obertnija, rokodeletvo in kmetijstvo potrebujejo za naprej prebrisanih glav, če hočemo bolje napredovati in obilnini zahfevanjem zadostovati. Naj starsi pač to v ozir jeinljejo , kedar kterega svojih otrok za solo namenijo! Druga pa velja šolskim predstojnikom in nčenikom samini. Tudi njim gre marsikaj premisliti, predno etopijo spet čez solski prag. Na vse strani se je sedanje dni svet zasukal. Nastale ro nove potrebe, nove dolžnosti! Tudi šola — učeniki — jih ne sme prezirati in se vedno starega kopita deržati. Dobre in po sedanjih potrebah vredjene šole — te so nam porok boljše prihodnosti. Dajte, da jo pospešite! Nikarte se ustavljati duhu in potrebam časa. Glejte, da bo uk kaj zdajal; zdajal pa bode, če so šole, zlasti perve, na narodni podlagi osnovane. Uk je za mladino, ne pa narobe. Tako je pri vseh izobraženih narodih. Ne iinejte Slovenca za manj, nego Nemca, Italijana i. t. d. Naj bi si vendar to k sercu vzelo visoko šolsko nadzorništvo vseh šol , vsi učeniki in vse učenice !" Iz Beljaka ima ,.Bote von Oberkarnten" to le novico: Niklasčanje blizo Ljubnega (Leoben) hočejo imeti drugega učitelja, ker jim Hedanji zavoljo lega ni všeč, ker .svoje učence tudi podučuje v zemIjopisji, in ker za nauk porabi več ur, kakor pa je dolžnost njegova. Poglavitni vzrok pa, zakaj se je zameril, je to, ker je ,,O8abno>v odrekel, da noče opoldne jesti s hlapci, kakor je bila do sedaj postena navada, po kteri se je do leg-a časa ravnal vsaki neoženjeni učitelj. — Ubogi učitelj in revna šola v takem kraji! Kaj pravijo k temu gospodje Holski predniki ? Iz Štajarskega. V šolskem letu 1864 je bilo na Štajarnkem v 68 šolskih okrajih in v 548 dtihovnijah začetnih hoI 554, šol za nilo 138, glavnih šol 27, tedaj vknp 719 Ijudskih šol. Učiteljske pripravnišnice so bile 4, ženskih obertnijskih šol je bilo 56, obertnijskih šol za rokodelske učence 9, ponavljavnih ali nedeljskih šol je bilo 608, sadjorejnih 33, čebelorejnih 6, svilorejna 1; šolskih vodjev je bilo 14, učiteljev kot vodjev je bilo 9, katehetov 723, učiteljev 718, podučiteljev 301, učenic 71, podueenic 13, obertnijskih učenic pa 77. Otrok za vsakdanjo šolo vgodnih je bilo 104013, iz med kterih jih je v šolo hodilo 96125; za nedeljsko šolo vgodnih učencev je bilo 36952, iz med kterih jih je v šolo hodilo 31333. Učiteljskih pripiavnikov je bilo 66, šolskih poslopij pa je bilo 685, iz med kterih jih je 172 slabih. Po jeziku je bilo v lavantinski škofiji 12 neinških, S2 slovenskih. in 175 elovensko-iieinških šoi. V sekovski akofiji 80 bile 3 šole nemsko-slovenske, vse druge pa neinškc. QPo vOegterr. Schulb«) Iz Černomlja. (Še ena odkritoserena beseda.) Ko sino svoje spričala iz pripravništva, in putem ko sino dekrete (odloke) iz rok milostljivega gospoda prejemali, je gotovo tudi vsakdo kaki ganljiv in spoilbudljiv nauk slišal, po kterem naj ravna svoje življenje na težavnem učiteljskem polji, ako hoče, da bo vreden tega imena, in da ne zabrede v zaderge in zanjke. ki ga čakajo in mu protijo. Naj bolj se se spominjam besed: ,,Bolje da ni učiteljev, kakor pa bi bili taki, ki, kar v .šoli učijo, pa potem s svojim zgledoin podero". Pa je res taka, sej: ,,Besede mičejo, zgledi pa vlečejo. Med drugini so nas gospod še posebno svarili pred trojnim W: „ Wein, Weib, Wiirfel". Po domače bi se reklo: ,,Varite se pijančevanja, raznjzdanega žeustva in prepovedanih iger". To pa gotovo zato, ker tisti človek in posebno učitelj veliko prida ni, ki se takih reči loti in derži, po kterih pohiijša nadepolno mlado.st in odrasle Ijadi. Posebno naj bi pa mladi učitelj nikdar ne mislil, da je iz pripravništva prišel ves izučen. Ko učitelj djansko začne rabiti svoje vede, potem prehitro epozna, kuliko in kaj mu še manjkn. Britko mu je, ko pozneje sam iz skušnje spoznava, da se je vse kaj druzega učil, kakor v življenji rabi. Skušnja uči. — Slab učitelj je tisti, ki mu je Ijubša kerčma, kavarna in plesisče, kakor božja hiša, bukvarnica ali čitavnica *). Marsikteri, posebno na de/.eli, si izvoli za tovaršijo take Ijudi, ki nimajo dobrega imena, in od kterih se ne more kaj dobrcga učiti, ki po dnevu pohajkovajo, po noči pa pijančevajo in Ijudem nepokoj delajo. — Vse bolje pa storijo (isti, ki se za šolski iiauk od dne do dne pripravljajo, dnevnike spisujejo, koristne in priinerue bukve bero; — kaj nain hasnejo dobre bukve, kaj lepe pesini in druge koristne reči, ako pa se mladi učitelji s tem »e soznanjajn! Prav store tisti, ki si domače časopise naročujejo, iz njib učencem v šoli kaj prebirajo, pa jih tudi odrašenim posojujejo. — Težko oineuim pa takih, ki še celo ,,Uč. Tovarša" ne podpirajo, ali pa če ga. imajo, samo zadnjo stran pogledajo, ali je kdo prestavljen, ga ne prerežejo, ne bero, ae manj pa premišljujejo, se ve da tudi svojega podučevanja po njem ne ravnajo, kajti predolgočasen in resen jim je; ,,kdo bi zmiraj duhtal*, si mislijo. Takim in enakim bi posodil ali priporočil ,,Kurzweiligen Schulmeisterspiegel", da bi se saini sebi sinejali in po tem skor gotovo spokorili. — Posebno pa naj se predrami v času splošnega napredovanja vsakdo za Ijubo domačo reč, naj se zuri v maternem književnem jeziku govoriti, naj se potrudi, da bode zares naroden učitelj. V cerkvi naj rabi popevke, ki so sostavljene v lepem ne namešanem je/.iku. V šoli naj se ne sramuje rok vzdigniti in prav po otročje z otroci moliti navadnili molitev ali pa zapeti milih domačih pesein, ki jih na izbero imaino. Naj jih uci po domače se pozdravljati in spodobno med sabo kramljati. Bodimo pa tudi iz serca vdani svoji veri, svojim skcrbuim prodnikom, duhovski in deželski gosposki! Upajmo pa potem tudi, da se nam bo po deželnih zborih kdaj že kaj zboljšalo. Bog! L. Knific. *) Naj bi bili vsaj učiteljski zbori čitavnice v ožjem poraenu! Pis. Iz Predoaelj 24. sept. I. B. Naša šola je imela 28. preteč. mesca ocitno spraševanje, pri kterem so otroeiči prav dobro odgovarjali, in tudi njih spisi go bili prav dobri in čedni. Vsi po.slušavci so bili sploh zadovoljni s tem spraševanjem. Nepotiebno bi bilo o teni kaj več govoriti; rečem le v imenu svojih sosedov: Hvala gospodoui, ki so se trudili v šoli! — Povem pa šc kaj veselega! Naš občeznani blagorodni gospod baron Anton Zois so zopet djansko pokazali, da jim je naša šola pri sercu. 10. t. m. popoldue ukažejo g. učitelju k njim pripeljati vseh 31 v šoli obdarovanih in pohvaljenih otročičev, kterim hočejo tudi oni kaj v npomin podariti. Omenjenega dne popoldne že tedaj prepeva druzbica veselih dečkov in deklic proti grajsčini. Deklice so bile po posebni želji žlahtnega gospoda v domači obleki s pečami na glavi. Blagi gospod dobrotnik velijo otročičem, da naj ae usedejo, in dali so jim dobro južnico. Potem sledila je delitev. Naj bolj pridni so dobili vsak en sreberni tolar in ^Cvetnik*, ali pa ,,koledarček zal. 1866"; — drugi so dobili tudi vsak en tolar in ,,Veliko pratiko za 1. 1866". Delili ao žlahtna gospoda sama in po domače kramljala z uedolžnimi otročiči, kteri so zapeli se nektere vesele pesmice, in se potem hvaležni vernili proti domu a sercnim vošilom: wBog plačaj! Bog živi nasega blagega dobrotnika!" — Tudi jaz zakličem v itnenu srenjčanov: Slava Vara, blagi gospod dobrotnik! Iz I^ubljane. (V7prašanja pri konzisl. spraševanji za uastopne učiteljc.) K napovedanemu konz. spraševanjn je prišlo 7 učiteljev, kteri so odgovarjali te le vprasanja: 1) Kleri nauk tiči v pregovoru: ,,i\Tula dies siue linea", in k čemur spodbuja resnično marIjivega učenika? 2) Xa ktere čednostne misli in djanja do svojega bližnjega se raora mladina zgodej napeljevati in se jih vaditi ? 3) Kako naj se odgojuik ravna po pregovoru: ,,S(ara navada, železna srajca" ? 4) Naj se z zgledi poočitajo nemški šumniki (Sauselaute) po novem pravopisu. 5) Kako se rabi v Klovenskem svojivno-povračivni zaiinek svoj posebno v primeii z nemškim ? 6} Kaj v slovenskem zaznamuja besedica raz, in kako se rabi ? 7~) Za neko obleko je treba 4'/2 vatla 7/j širokega blaga; koliko pa ga je treba, ee je blago 2 vatla široko ? (Naj se izštevili z desetiškimi drobci in razloži po dvastavku (Zvveisatz). 8) Pot potuje od sv. Petra na dan po 12 milj; čez 2'/a dneva gre za njim drug, ki preide na dan 14V2 milj; v kolikem času bo drugi pervega došel?