St. 92. V Gorici, v torek due 17. novembra 1908. Letnik X. Ixhaja Tiak torek in doboto ob 4. uri popoludne. Ako pade na ta dneva praxnik ixide dan prej ob 6. zTečer. Staue po polti prejeman ali t Qorici na dorn (toliljan celoletno 10 K, polletno 6 K in jetrtletno X'50K. ProdajateTGorici t to- bakaxnan Schwarz y Solikih ulicah, Jellenitx t Nunakih ulicah in Le- biD ni Verdijerem tekaliiču po 8 Tin. GORICA Urednifitvo in upravnlätvo ie nahajata t «Narodni tiikarni*, ulica Vetturtm h. it. 9. Dopite je nailoriti na uredniätTO, ojtlaie in narodnino pa na upravniitvo >6crice«. Oglasi te računijo po pntit- Tfitah in licer ako i« tiikajo 1-krat po 14 vm., 2-krat po 12 Tin., 3-krat po 10 Tin. Ako ie Tečkrat titkajo, raču- nijo ie po pogodbi. Ixdajatelj in odgoYorni nrednik Anton Bavear. Tiaka „Narodna tlakarna" (odgov. L. Lukeiič). Jubilejni dan. Jabilojni dan, 2. december, »e bliže. Vea držata in vsi narodi ae priprarljajo, da bi ala?ili ta dan doatojno, da bi izka- sali svojo ljabezen in adanoBt do vitež- kega vladarja, plemenitega kneza in očeta Svojib ljadstev. Bogate dežele in oböine se odlo- čajejo za raqjUbttgj&j^nave in zavode ter ZrWujejo tiaocWrein Btotisoöake t ta nameu. Naia dežela je preaboga, da bi mogla tekmovati ž njimi ter aBtanav- ljati velike in drage astanove t proslavo 3. decembra 1908. A tudi ona ie pri- pravlja, da bb dostojno slavila jnbilejni dan ter da izkaže stojo udanost vla- darjo, katerema je božja milost podelila redki dar, da nosi skozi 60 let vladarako žezlo T svojih rokah. Kakor čajemo, pripiavlja se v to Farlanij», kjer hoöe tekmorati jedna ob- čina z drngo, da izkaže stojo zvestobo in Evoje spoštovanje do jabilanta. Tadi goriško raoBto noče zaostati, tadi ono Be hoöe pokazti t svitu lojalne občine. Kaj pa mi Slovenci? Ali ne da mo tudi mi oddaika svojim patrijotiönim öu- tom ? Deželni odbor oam je pokazal pot, katero nam je boditi, da na dostojen, lep način proslavimo dan 2. decembra, ne da bi občine pri tern trpele preteikih de- narnih žrtev. Tozadevna okroinica dež. odbora žapanstvom in predsedniätvom gospodarakih sTetoT v deieli nasretaje med drngim tadi to, naj se prirede na predveöer slavnega in slavnostaega dne, t. j. dne 1. decembra, one slavnoati, ki ao ob Blofesnih prilikah obiöajne. Dalje nasTetaje, naj se snide stareiinstro po sioTesni sveti maii dne 2. decembra T slavncstno sejo, t kateri naj se prečita in sprejme adanostna adresa na coaarja. Mogotec v Gosposki alici odsvetaje prirediteT takih Blavnoatij, čei da izvi- rajo od deželnega odbora, ki je neposta- Ten, katerega raditega ni treba ubogati. Urerjeni smo, da naši žapani in dragi veljavni možje se ne bodo ozirali na te izbrohe osebnega srda in ne bodo vpra- iali, od koga izvira predlog, marveö kak- šen da je. Ker spoznajo, da je paimeten, dober, primeren, ga sprejmejo in se ne bodo dali odvrniti od dobre Btvari. V dopolnitev odborovega predloga bi mi nasvetovali naiim bIov. oböinam ie Bledeöe: Na predvečer slavnostnega dne naj bi bo točno ob 6. uri y noö po vseh cerkvah — dcgovorno s cerkveno obla- atjo — slOTesno zvonilo ali pritrkovalo skozi pol are in naj bi se oddalo 21 strelov iz topiöev, kjer je to dovoljeno. Ce bo vreme dopuičalo in bo primeren proBtor za to, naj bi se zažigali kresori in umetni ognji, naj bi se razsvetile hiie in godba naj bi gvirala, kjer je na raz- polago. SloTtcnozTonenje z 21 streli naj bi bo ponatljalo dne 2. decembra točno ob 6. uii zjutraj. Drago naj bi se vriilo po navodilih deželnoodborake okrožnice. Priporoöamo pa ie posebej, naj bi vse občine, ki niBo äe tega storile, pri- spevale v Bvrho hitre ustanovite aloven- skega sirotišča v Goricisebi vöast, okraju in Slovencem t kori&t in ceaarju t ve- selje. Č9 katera oböina ne more izplačati V8e UBtRuoTnine 200 K t enem leta, naj raztegne izpiačilo na veö let. To so naši nazori in naSi nasveti glede te slavnosti, kateri naj bi se bla- gohotno Tpoitevali in po iaožnosti izvišili. Sloienski žapani bodo morali tio zadeTO reano in trezno premisliti ter odloöiti ae za to ali za ono. Trenotek je preresen, da bi ga mogli preznti. Deželni hipotečni zavoi Med napravami, katere je ibndii prejinji deželni zbor, je jedoa najvaž- nejiih deželni hipotečni zarod. NaJTečja napakv, katero nosi zaTod na sebi, je ta, da je bil ysaj 30 let prekasno usts- novljen. Le s tem, da zavod obatoja, je znižal obrestno mero t deželi za 1 odsto. Zato je pa dolžnost Tseh etrank, da ča- Tajo nad tem zavodom in pasijo, da se redno raztija in da ne propade. Zavod naj bode pod jafnim nad- zorBtTom, to je, ?saka atranka naj pazi na zavod in naj graja na njem ono, ker je res graje yredno. Nikakor pa ni do- pastno, da bi se ta ali oni razjaril in erdil nad zavodom, iz sebičnih in stran- karakih razlcgov. — Kritika naj bode stfarna isi otemeljena. V DOTejšem času eta se spravili siamBki sestrici „Soöau in „L'Eco41 tadi nad te uatanoTO prejšnjega deželnega zbora. Oba li&ta se izpodtikata povodom razpisa za mesto drogega konceptnega aradnika nad razpisom in trdita. da tarn ni treba 8e drogega jarista, marTeč si- nančnega strokovnjaka, sploh pa da je Tie tako ˇ zaroda preTeč osobja. Se sedanji aradniki ne delajo tarn drogega nego da kadijo cigarete in se kratkoöa- sijo e klepetanjem. Rar bo tiče predbacivanja, da ni treba ˇ zatoda jarista, marreč tiaanč- nfga Btrokovnjaka, nam je opomniti, da flada in razne banke postopajo iato- tako, kakor poetopa t tej zadevi deželni hipotečni zavod. Pri c. kr. finanönem Todstvu ˇ Trstu bo TBi viiji aradniki, BTetniki itd. jarißti. Tadi vse Teöje banke se drže tega načela in sprejemajo za konceptne aradniko skoro izkljačno le jariste. Kar fie pa tiče predbacivanja, daje T zaroda vie itak preveö osobja in da ie dosedanje nima dovolj dela, bi bilo želeti, da bi imenovana lista to btojo sploino trdite? tadi dokazala. Lahko je očitati nrada, da niö ne dela, in ne iz- polnjajo svojih dolžaosti, b takimi frazami se tadi doseže lehko namen, da neraz- Bodna masa to vernje in zavod črti. Toda poiteno bi bilo tako poBtopanje le tedaj, ako ;e graja opravičena in so sploine trditve resniöne. Clovekü, ki stoji daleÖ od zaroda, se zdi često, da je tarn malo dela; toda kdor stopi arada bliže, se kmala aieri, da je atvar drugačna. Niamo dosedaj preiskovali in pre- gledovali notranjega poslovanja dež. hi- poteönega zavoda; ali zdsj smo ae ho- tel i prepričati, ali je tozadeyno očitanje in grajanje navedenih liatoT opravičeno ali ne. V roke smo vzeli t to svrho za- devna izveatja hipoteönih zatodor v Dal- maciji, htri in Koroiki ter averili se, da navedena lista zabavljata čsz nai za- Tod brez stvarne podlage samo radi strankarsUa. Iz uradnih obvestil omenjenih za- vodoT emo bo prepričali, da ima hipo- teöni zavod t Dalmaciji 17 aktivnih aradnikov, in Bicer: 1 ravnatelja, 1 taj- nika, za račanstTO 1 blagajnika, 4 rač. Todjp, 2 račanBka aBistenla in 3 dneTni- öarje, za pisarno, 1 kancelarja, b dner- ničafjeT, 1 obhodnika in 1 pomožoega slagü. — V Istri imajo za koncept: 1 raT- nateija, 1 tajnik», 1 pristaTP, za račan- ski oddelek : 2 račanarja, 1 rač. ci.cijala, 1 rač. asistenia, 2 vajenca, 1 dneTni- Öarja, t pisarai bo : i kancelar, 1 pristar, 1 vajenec, 1 dnerničar in 1 obbodnik. Skapaj torej 14 oseb. Koroika hipfttečue banka ima sle- deče osobje: 1 ravnatelja in 1 konce- pista, pri raö. oddelka 1 račanarja, 1 ofcijala, 1 aaiatenta in 1 blagajnika, t pisarni: 2 kancelarja, dra asistenta, dva dnefoičarja in 1 obhodnika. Skapaj je torej 13 oseb, ki opraTljajo posle pri zaToda. V Gorici je pri hipotečnem zaroda : 1 ravnatelj, t rač. oddelka : 1 račaaar, 1 aeintenl in 1 Tajeaec, t pisarni: 1 kancelar, 1 vajensc, 1 daetn car in 1 oLhodnik, skapaj torej 8 oseb Toda to ui ie merodajno ; kajti iteviio aradnega osebja je odrisno od dela, ki je izwäiti. To je pa gctoTO od- TJBoo od števila posoji), ki bo se izpla- čala, in od deoarnega prcmeta. 0^'ejmo si torej tadi to. V Dalmac'ji je bilo t 3 letih (1902- 1904) oddanih 602 posojil t ineska 3(2j;.SC0 E, 7 htri t ietih 100H906, torej tadi t 3 letib, tsega skapaj 487 poacjil y zneBku 1,994.800 K; na Korc- ikem od I. 1903 do 1905 je bilo izpla- čanih 832 poaojil t zneska 5,034 300 K. A goriiki hipotečni z a t o d je isplačal t letih 1904-1906 skapaj 911 posojil T znesku 6 090 600 K. PoTprek spada torej t Dalmaciji na leto 201 posojilo za znesek 1,077.266 K, T htri 163 posojil za skapni znesek 664.933 R, na Koroikem 278 poaojil za znesek 1 678 100 K; a za Gorico 303 posojila za znesek 2,030200 K. To bo itevilke, ki gofore jasno; a te statistične §te- T i 1 k e p r a T i j o : „U E c oH in ,S o öaM obreknjeta domaöi r&Tod iz st ran kars t r a. Ta lista lažeta. DejstTO obstoji, da ima goriiki zarod porprek polo« rico manj osobja neg^o oma- öeni dragi hipotečni z&Todi, a na j reč j i prom e t. Obrekoranje po naTedeaih dreh li- stih more zavoda le ikodorati. Namesto da bi opravljala ta lista to herostratsko delo, bi Li!o bolj plemenito, ako bi po- skaiila delati na to, da bi akcije zavoda poskočile od 94 od ato oziroma 93 od sto na 100 od Bto. Rdo ]e bahač? (Konec.) Gabriček je že Tečkrat praril t „Soöi", da mu je dr. Gr. ). 1889 izroöil „Sdčo" in do 1400 gld. zastankov. Tadi 1. 1899 je priznal, da je svoj deficit „So5b" I. 1889 pokril deloma s prc- jcmki sa prejhtjo dobo. A glejte nedc- slednega čloTeka 1 V predz. ftter. „Sjčb" gOTori o nekem sezaamu naprej in nazaj plačane naroönine ter prari doslorno : „Ali dr. Gr.... so ni nikdar pobrigal, da bi mi bil vrnil naročnino, katero j e prej el on za mojo poznejlo dobo". Da OBvetlimo resnicoljabnost „Saöe", nsj pojasnimo tadi to zadeio. Ko je dr. Gr. leta 1889 izročil „Soöo14 leianjema brez posolnema ačitelja And. Gab.-a, ga je oporori), da naročnino meatnih naročaikor in nekaterih znancey z dežele pobira „Saöinu odpraritelj, ka- teri ima sicer, kakor se zd*, vse natanko zabeleženo, kijspapočasenv odrajto- vanja potirjinih zneskor, in naj zahteva torej od njega natančan razkaz, iz kate- rega bo razTidao, koliko naročatne je prejel, koliko žq izročil, in koliko ima še izroöiti. Kar je odpravitelj itročil dr. Gr -a, jb ta zabeležit za tisto dobo, za katero je odpraritelj plača', ter ni pre- mikal plaöil ne naprej, ne nazaj. Oipra- vitelj, ki je ostal v G*b.-vi slazbi, je dal svojema norema gjapodarja natanöen razkaz o vBem, kar je bil prejel, pa ne še izroči', ter se je zavezal, da to v kratkem atori, Zdaj pa hoče Aad. Gab., naj bi ma dr. Gr. piačal, česar ma nje- gov odpravitelj morda ni plačal. Zaatan- kov 1400 gld., pravdüih stroikov 500 gld., potem pa ie, kar je Gab.-a morda ta pa tarn odpalo I Dober apetit ima ta nesebični kramar ! Rot nekako pričo za svojo trditev navfja Gabriček tedaojega raznaialca „Soče", seJanjega stolnega vikarja Cirila Vago. C ril je bil 1. 1889 ie majhen po- bič in je razaaial .SdöoV Po razkola 1. 1899 je uSrt%' trdila, da jo je „C ril" oikodoval za veöjo sToto. Rer se je to samničenje večkrat ponavljilo, je objavil „Ciril" 1. 1901 v „G^rici" to-le odprto pismo'. G. Andrejn Gabrščaka, lastDika nSoöe" in „Primorc»w. V it. 120. rSoče" 1901 ste napisali krilat dopis o „klerikalnem shoia v Rreda". V tem dopisa ste nagromadili na mojo osebo csl kap blata... Da me napadate, ni ciö čadnega, saj ste oblatili vse naše najboljša može in najöistejie značaje. Miroo bi prezrl ta napad, kakor sem jih že mncgo, ako bi v tern ne bila napadena moja osebna Cast s tem, da se mi očita kaznivo dejanje. PUite namreč : „Gabriöek je bil okraden za okroglih500 gld. (Kdo Be ne smeje tej bah?ri]i ? And. Gab. da bi agreiil 50 gld, ce da b; toz.il do zadoje instance ? Rdor to veraje, za- Blaii — Gab-ovo pchvalo! Op. aredt.) in sodeloTal je tadi mladostni razaaialec wSoöe" — CiriJ. Pozivljam Vas; ako imate v tem z menoj kaj opraviti, moje ime je: C ril Metod Vaga, kaplan v Ko- barida in t. č. tajnik nSlov. kat. pol. in gosp. draitva za kobariški okraj" tožite me 1 Ako tega ne storite, imenajem Vas podlega obrekovalca". Gabriček ni do zdaj tožil Vage — in je mirno požrl „obrekoralca". UnaSel je zdaj dragega „škodofalca" v osebi dr. Gregorciöa — in pri tem se sklicaje u« „Cirila" kot priöo. Ali ni to viäek brez- obraznosti ? ijudsko zavarouanje. Zavarovaoje za onemoglost in sti- rostno zavarovauje. Obča vodila. Za reäitev prcbleina zavarovanja za onemogloBt in staroBtnega zavarovanja dehucev je vlada v leta 1904. izroöila javnosti .program", o k&terem se je iz- javila cela vrsta interesentov. Zlasti po rd'ormi volivne pravica za državni zbor f,c. se je pojavilo gibanje, ki terja, da se delavBko zavarovanje razsiri v socialno zfcvarovanje. Vlada bo ni mogla apirati Kako zanirnivo, da sc Faidulti in Gabršček slrinjaia v nazorih glede1 na postavnost sedanjega deželnega odbora ! Potem naj pa trdita, da sta se združila samo glede volitev v deželni odborl Naj rajši priznata, da „glilia vkup štri- ha", in vsaj tcdaj bomo verovali, da govorita — resnico! Razume se, da iemu, kar pišeta o sedanjcm deželnem odboru pobožna „H c o" in napredna „So č a", pritrjujeta tudi solzava „E d i n o s t" in nepristran- ski „Sloven ski Narod". Tu imanio kar dvakrat „par nobile fratrum": Fai- dutti-Gabršček, Makso- Malovrh. Isto peseni poje Frankotov „Naš Glas", torej glasila vseh tistih doma- činov, kate:Im auri sacra fames in po- hlep po nioei ne da spati! Nezaslišana zloba. V sobotni štev. „Soče" je zapisalo neko jpodlo človeče stavek: „Gregorčič je zagospodaril v „Šolskem Doniu" v neizmeriiü škodo g o r i š k i li Slovenccv". Take z 1 o b c, take laži in take pod los li nisino pričakovali niti od „Soče", ki je s to ikkvalifikovauo trditvijo sama sebe pre- kosila. Vsak goriski Slovenec, ki se za- niuia za šolsko vprašauje v mestu, vc prav dobro, da goriška dežela še ii i i in ela m oža — in g a n a j b r 7. e tudi u e b o i m e 1 a t a k o k in a 1 n — k i b i b i 1 p o s v e t i 1 šolskcmu v p r a š a n j u v in e s t u t o 1 i k o d e 1 a, t r ii d a, s k r b i in t o 1 i k o denarnih srtev, k a k o r raviui d r. ü r e g o r č i č, k i sc z v s o p r a v i c o more pona- š a t i z n e o v r g 1 j i v i m i i n o č i t n i m i vspchi n a t c in polju. Pred kakiini 27. leti uiso iineli incstni Slovenci no- bene sole, nobenega otroškega vrta, s e d a j pa i in a j o he tri krasna šolska poslopja i n J otroške vrtc i ti v s e to je v glavncin sad dr. Gregorčičevegadelovanja ter n j e g o v i h d u š c v u i h in gmotiiih ž r t e v. N a t i s o č e i n tisoče slo- ven s k i h o t r o k s e j e n a t a n a č i n r e š i 1 o p o i t a 1 i j a n č e n j a in č e z t i s o č n j i h o b i s k u j e v s a k o 1 e t o z a v o d e „S o 1 s k e g a D om a". Vsa- kdo, kogar ni že p o p o 1 ii o m a o s 1 e- pila strakarska strast, mora p r i z n a t i dr. Gregorčiču raviio ii a š o 1 s k e m polju velikanske zasluge in reči nioramo, da nui do sedaj teh zaslug niso odrekali niti nje- govi liudi politični uasprotniki, le „So- čin" člankar, kateremu je vestnost ne zn a n p o j em in ka t e r e ga ni n o b c ii e 1 a ž i več sram je niogel o dr. Gr. zapisati kaj tako krivičnega in podlega, kakoršen je zgoraj na- vedeni stavek. Gtatelji se iz tega slu- čaja zopet laliko prepričajo, k a k š n i h nesrarnnih laži je zmožna „S o č a" in koliko ji je verjeti. Pri- hodnost pa brezdvomno dokaže, kdo je bil in je še vedno v velikansko nesrečo goriškim Stovencem, pa tudi mi se morda še povrnemo ravno k tej točki in pokažemo „Sočinega" lastnika v taki luči, kakor zasluži. T Dornberg je šel v nedeljo dr. Franko v druibi z Mermoljem in Sau- nikom. Sklical je namreč shod, na ka- terem se je zbralo še precej ljtidi, pra- vijo da 200 oseb. Franko gotovo ne bo več silil v Dornberg, kajti Dornberžani so mu do dobra izprašali vest. Bil je kot oblit puran. Ni pričakoval takega peglanja. Po shodu jo je koj pobrisal, čutil se je na vročih tleh. Nase Dorn- beržane je hotel prepričevati, da ni liberalec. Dornberžani pa Frankota in agrarne liberalce dobro poznajo, zato so mu povedali, kar mu je šlo. Dr. Franko naj si dobro zapomne, kar je slišal v Dornbergu. Najviša zaltivala. - Potom c. kr. okrajnega gUvarBUa ˇ Gorici je došla pod it. 261 naslednja cesarjeva zahvala, ki so 8 tem dotičnikom daje na znanje: „Blagorodnemu g. žnpnikn Blazijn Gröa T Šempaan. NjegoTo c. in kr. Apo- atolsko VeliöanstTO blagOTolilo je naj mi- lostneje odrediti, da se prioböi bosan- akim bojetnikom in vaemu a 1 o t e n- 8 k em a ljudatru, zbranema dne 23. avgosta t. 1. ˇ Šempasu ob spominu tri- destitletoice okapacije BoBne in Hf»rce- govine Najtišja zahrala za izraze fda- nosti in zvealobe. Po nalogn c. kr. na- meetoiitvR z dne 21. eeptembra 1908, it. 155/27 pr. izdanem na temelju od- loka c. kr. ministerstva nctraajih poslor od 11. IX. 1908 — 8t. 8457 m je drago obveatiti Vase blagorodje o tej Najtiši odloki, katero iz»ol te primerno dati na občco znanje. Z* c. k. d»ornega Bveto- valca: Gaiser, 1. r. Yabilo k proilari 25-letnice in ž njo zdražene 60-letniee cesarjeve, ki jo rjriredi dne 22. novembra „Kato- liško bralno dmštro" t Št. F e r j a n o. Vapored: (Dopoldne) 1.) Ob 9h zjntraj ht. maia. 2.) Po st. ma*i: M L ADEN IŠKI Ti:C A J. Mladeniški teöaj bo trajal do poludne. 3.) Skopno kosilo. P o p o 1 d n e: Fopoldne se prične L J U D S K A VESELICA T proBtorih g. Fr. Trpioa. — Zi blačaj lepega in toplega Tremena prire36 zdrožeoi telofadci odsekoT Gorica, Podgora in Miren na proBtem telotadbo. — Potem se prične ? e 8 e I i c a po tem le tsporeda : 1.) G o- Tor .? proslavo cesarjefega in druitTe- nega jnbileja. 2.) Cesarska kan- tata, A. Hribar. 3.) Deklamacija: Proslara ceaarjeTe GOletnice. 4.) Petje. 5.) Kmet Herod, barka s petjem t d?eh dejanjih 0) I) e k 1 am » c i j a. 7.) Siaplicij /olna, ialjm prizor. 8.) Petje. 9.) Deklamacija. 10.) P etje. Pričetek teselice ob 3h. Vstopnioa 40 tin. — sedeii 40 »in. Droitfeniki TBtopnine prosti. — K obilni adeleibi tabi najuljadneje ODB OK. Klektritni trainvaj v (iorioi ne bo iozil letos. Prafijo, da ae bo od- dal premeta iele t mesecn febrararja. Mi tudi nad tem dTomimo, kajti reklo se je Qze neitetokrat, da bo tozil ate t atgasta, potem ˇ oktobra, dalje t no- tembra a samo do Kornja. Sadaj arno aže r drngi polovici norembra, tramfaja pa ie ni. TramtaJBki Torofi čakajo aicer že delj čaea r zalogi bliza jažiega kolo- dyora, a ven ne smejo. Ztba?ljanje proti magistratu od strant meičaastra je sploi- no. V raznib draibah uganjajo takobarke B tramrajem in magistr&tom, da bi naši mestni očetje, ako bi za te vedtT, ne bili tako počaani pri reieranjn tramraj- skega fpraianja. — Te dni smo tideli ob cesti pri ljndskem ?rtu par GariöanoT, ki so z nekako radovednostjo [npirali oči proti ribjemn trga. Mtmo pride neki zna- nee teh Goričanov ter vpraäa nekoga, kaj gledajo. Slednji se pa odreže: Gle- damo in čakamo, kdaj pride tramvaj. — To ialo bo zato napratili, ker t bližini je stalo par laikih gospodov, ki pridejo ˇečkrat t dotiko z mestnimi očeti. — Ce8to a Kornja na Gorišček delajo že mesece in mesece. Vaa stvar se zdi tako čadna, da si ne moremo raztolmaöiti, zakaj se a tramvajsklm fprašaajem tako cinoa in menca. 0 shodu v Kalu poroča „SoČa" pray na kratko, in rendar še t tej kral- kosti ne gorori resnice. Polaga namreö poBl. Zegi besede, katerih ni govoril. Eer je posl. Zega popolnoma rairno in 1 e Bt?arno gororil, ponofil bode isto tndi na prihodnjem ßhodu, in sicer brez Btrahn, ker mn gre za stvar, ne za osebo. Nora podružnica deželne zava- ro^alnice za govejo živiiio v Pod- melcu. — V nedeljo dne 15. t. m. je bil UBtanorni zbor za zavarovalnico go- ˇeje žifine t Podmelca. GoToril je dr. Paylica iz Gorice, ki je zbranim žifino- rejeem obiirno pojasnil prarila. V prri odbor so lzvoljeni: P. n. Štefan Božio, ElaTže 53 kot predsednik, Jož:f Marorec, Podmelec 46, kot podpredsednik, Miha Eos, KneŽa 2, kot prvi nadzornik, Jožef Rntar, Logaršče 8, kot dragi nadzornik in Jakob Knitrin, Podmelec 98, kot namestnik. Na zborotanju sta gOTorila tudi domaöi g. župnik Koraöiö in novoizyo- Ijeni predsednik Božič. Obširneje poro- öüo objari „Primorski list". I Veliko jubilejno ?eselico — pri- redi „Eat. Slov. izobr. drailvo HBranika v Podgori 29. t. m. Mid zelo zaniraifim Tsporedom je tndi velika noT» žaloigra „Eapelic» na Gmu t petih dejanjih. — Nato veBelico že daneB opozarjamo T(e Slovence v meato in po okolici. Natančni ˇspored sledi. Staro sredstvo. — Navadno je tako, da kdor lioče v politiki dospeti hitro do prvih niest, skuša najprej vzeti vsako veljavjo vsemu, kar je bilo do tedaj. Sedaj govori in piše, da ni orga- nizacije, da ni načrtov, ni idej, potem pa, da se nič ni delalo, da se nič ne dela za ljudstvo, ter se široko- usti: mi hočemo dela za narod, dela za ljudstvo, mi hočemo pozitivno d e 1 o. Že stokrat prežvekovane fraze, po- sebno tista „o pozitivnem delu"! Tako je govoril dr. Tuma, s to frazo je slepil Gabršček, tako je pisal in sedaj zopet piše tudi „Naš Glas". No, saj dr. Franko bode iniel še priliko izkazati se v tistem proslulem pozitivnem d e 1 u, a bojimo se, da čudežev ne bo delal v tem pogledu niti on, tem manj pa Gabršček. — Tudi tisto zatrjevanje, da kdo boče samo dela za ljudstvo in da n e hrepeni po kronicah, se nam ne zdi nič kaj verjetno. Skesano pa pri- znamo svojo krivdo, kadar se nam to dokaže s tem, da dotični odbornik svojo odborniško plačo podari v dobrodelne namene, kakor je to storil bivši deželni glavar blagopokojni grof Coronihi. — Skioptiške elike iz cesarjefega iifljenja — se bodo kazale noeoj ob 8h zfeSer T prostorih S. K. S. Z. (G^sposke nlice 0 drago diorišče.) Vstop prost Tsakomar! — 1000 odlikovanj ob cesarjevem jubileju. D?želne rlade so ie predloži:e sfoje predloge o odlikofanc'h 2 decam- bra. S3daj se o predloglh pos?etujejo t ministerstfu. Število odl ikoyanceT bo nad 4 00 0, od teh bo odpadla tretjina na drža?ne oradaike. Obenem bodo miloUaim potom zrišane po- k o j n i n e raznim cirilnim in Tojaikirn penzijonietom. — Huda burja — ditja po Erasa. Na Erasa je nastopila najhajša r.ima. — \o-vo vino. — Andrej L u- kežič iz Rene ni poznal moei novega vina, zato se ga je preveč nasrkal. Ker je bil goreč in ognjen, pokazal je tudi svoji ženi ljubezen s pestjo. Žena je utekla z enim otrokom ponoči iz hiše k sorodnikom. Andrej Lukežič pa je hotel inieti drugega otroka 3 mesece staro Marijo. To je nosil — nevesekod — ter prinesel slednjič zjutraj na vse zgodaj mrtvo k sosedu. Ko mu je so- seda povedala, da je otrok mrtev, je jokal, a kmalu potem bežal proti Go- rici, kjer so ga menda že drugi dan aretirali. — Komisija, ki je prišla, je dognala, da je otrok umrl radi prebite lobanje. Spiošno se sodi, da je Luke- žič to storil v pijanosti. — V Ilenčah je umrl Franc H e- b a t veleposestnik in mesar, občeznan daleč na okoli. N. p. v m.! — Most na VoHjidragi črez že- lezuico. — Sliši se prav čudna govo- rica, c. kr. ravnateljstvo drž. železnic noče napraviti malega mostu za pešce črez železnico pri postaji Volčjadraga. Občine Renče, Bilje, Vrtojba bi se mo- rale tu odločno zavzeti za ta prehod. Vložili so res že davno prošnjo. Toda treba je trkati in siliti, ker drugače go- spodje pri ravuateljstvu lahko pozabijo, posebno če se gre za stroške. -- ElektriJni bioskop t ,Cen- tralu" Tzbaja pozornost med oböinatTom. Predata?e ao f se dobro obiskane, posebno pa ob nedeljah. Vredno je, da si ga Tsakdo ogleda. — Pomanjkanje krme v Istri. — Na buzeškem Krasu je poginilo šestero goveje živine, ker je bila premalo hra- njena. To se je zgodilo še pred snegom in burjo, ko si je še uboga žival na- brala kaj suhe trave po golih rebrih. Kaj še le bo? — Star veteran in aicer 85-letni JoBip Pah or, davöni slaga v pokoja je nmrl ˇ Bovca. Pokojnik se je adeleži ˇojske }. 1848 in 1849 t Italiji in na Ogr3kem, kjer J9 bil za hrabrost odli- koTan. Slažbovai je tndi ˇ papežeri de- ieli. Slnžbo davčnega slags je oprarljal T Bavca od 1. 1853 do 1. 1900. Eo je bil umirofljen, je bil odlikoraa s srebraim kriicem za zaslnge. N. p. t m.! — C. kr. poštno ravnateljstvo in „Ranziano". — Znano je, da se c. kr. pošta krčevito drži spačenih slovenskih imen za slovenske kraje. Ni dolgo, da je došla v Renče od c. kr. poštne hranilnice priporočena zalepka, seveda z naslovom I. I. Ranziano. Pa ta zalepka je romala po poštah gornje Italije, a nikjer niso vedeli za „Ranziano". Slednjič je za- lepka vendar došla na svoje mesto. Res smešno! Gospodje so za slovenske kraje iznašli in še rabijo taka spačena imena, da jih morajo iskati celo po Italiji! — — Iz Sak^ida pri Darnberga smo dobili dopis, v katerem čitamo, da je g. Pečenko podrl most, ki je vezal Saksid z Rihembergom. Dopisnik toži, da so sedaj ločeni od Rihemberga in da Saksidovci se nahajajo vsled tega kot na kakem otoku. V dopisu čitamo dalje, da g. Pečenko ni imel absolutne pra- vice do mosta in da bi mosta ne smel podreti. Saksidovci so se pritožili na dornberško županstvo, ki je vso zadevo sporočilo glavarstvu v Gorici. Glavarstvo pa ni ukazalo g. Pečenku mosta po- dreti, pač pa ukazalo dornberškemu in riheniberškemu županstvu komisijski ogled, ki se je vršil pretekli teden. Na lieu mesta je bil tudi g. Pečenko, ki pa ni hotel nič slišati o kakih pravicah, katere bi imeli drugi do mosta. Stvar ni še končana. Dopisnik pravi, da imajo Saksidovci mnogo zemljišča na rihem- berški strani in most morajo imeti, ako hočejo zemljišče obdelovati in davke plačevati ter svoje družine preživeti. Stvar je torej za Saksidovce važna in želeti je, da bi prisli tako ali tako do prepotrebnega mosta. — Pomanjkanje vode na Dunaju. Na Dunaju je tako veliko pomankanje vode, da so se v bolnišnicah prepovedale kopelji. — Ne pravdajte §e! — Poštarica Hermina Pauck v Podsredi na Štajerskem se je pravdala lansko leto po odvetniku Zirngastu s kmetom Klabočarjem v Gor- janah zaradi nekega jarka, čeprav do- . tični svet po mnenju zvedencev ni bil vreden 20 krön. Pravdo je v vseh in- ' stancah zgubila in morala plačati čez ; 3000 K, berite tritisoč kron. To je Her- , mino Paneck tako bolelo, da si je mi- : noli četrtek prerezala žile in izkrvavela. Zapustila je vdovca in več nepreskrb- ljenih otrok. Pač žalosten konec ne- srečne pravde! Torej ne pravdajte se! ! Dvorana „Central"____ Veliki električni BIOSKOP Internacijonalno glodišče, živeoih, govorečih, po- jočih in israjocih podob. UmetniSko in tehniČao vodstvo: Arhitokt A. Tscherne. : I. Lago di Como. (Krasno po na- ravi). — Ljubezen in dolžnost. (Žalo- igra 20 oddelkih). — Jaz sem zg-ubil enega zamorca. (Podobe za smejati). — Nepozabljiva prizibelna pesem. (Po- . vest iz življeua v mnogih zanimljivih podobah). — II. Mazilo za lase. (Smešne . slike). — Dirka z automobili, (Edino i originalno povzetje iz leta 1908, — : Gledališki ravnatelj v sili. (Komični | prizori). — Vesela rokodelska uöenca» (Več podob zelo ze #smejati.) itd. itd. Predstave ob dolavnikih 2 veliki prodstavi ob V«7, in 8. uri zvečer. Ob nedeljah in praznikih ob Vg4, 5, '^. i" 8. uri. Ob sredah in sobotah ' ob 5." uri predstava s posebnim programom za ! otroke in dijake, kjer plača vsak otrok le 20 vin. ; — Vsaka predstava traja čez 1 uro. ' Cene: Samo sedeži: Sedež v loži IK. — I. prostor 80 vin. — II. prostor 60 vin. — 1I.I prostor 40 vin. — IV. prostor 20 vin. Vojaki in olroci v vseh prostorih polovico. tem željam, ker iztira stremljenje po staroatnem zavaro?anja in zavarotaajn z» onemoglost iz razmer, ki nisc itključno lasine indastrijskema delavstvn, temrec 86 uthajajo poTsem sploino pri gospo- darsko slabejsih slojih. Nikakega d?oma ni, da se potreba, Bkrbeti za stare dai ne omejaje na nesamostojne osebe, ki so natezane na meido ali plačo, temveö da je ta polreba raziirjenejia, ki obaega tndi Yse liste samOBtojno pridobivajooe onebe, ki stoj poglaritai dohrdek ne do- bivajo iz glavniönih donosoY, temYeö iz osebnega dela in so po «Yojem celem življenja euake mezdnema delavitva. Sareda se je bilo treba ob pritletja saraogtojnih oseb ozirati na njibore po- sebne, od razmer delaYstra različne raz- mere, in zato ni moglo naatopiti y Yseb ozirih enako ravnanje. V pr?i vrati je morala nastopiti ta enakovrstnost pri držatnem prispevkn, ker ga daje držara brez VBake protidajatre. Dajati ga je k Tsaki irenti brez izjeme v enaki izmeri. Daljnja enakost ee nanaia na občo dolžaost zaranmnja. Ukašnje dokaza- jejo, da ima nspeh le prisiiuo za- varoTanje. Razmere delaratra so od razmer samostojnih oseb različne t toliko, da stoji pri delatst? u t ospredja zatarOYanje za primer onemoglosti. Dalarec, ki je navezan edinole na mezdni dohodek, obrabi polagoma btojo delarno moč in mora potemtakem y najčeščih primerih Ž8 pred časom iskati preskrbe. Zararo- tanje na stsrostno rento je pri njem Yeöinoma brezaapelno, ker starosti, y kateri se prisodi taka renta, po navadi ne doseža too kot aktiven delarec. Izkainje, ki bo se opazotale v nemiki držBTi, so dokazale to dejansUo in zato bo ob reformi zakona o zataroTanjo za onemoglost in starostnem zaf*roTanja ˇ leta 1899. ta zakon imenovali zakon o zararovanja za onemoglost. Pri samostojnih osebah pa stoji pratica do preskrbe t starosti Tsekako ˇ OBpredjo. Obrtnik ali kmetOYalec, ki posTeča polno naoč srojega žifljenja iz- ˇršenja svojega zemljiiöa, hoöe imeti nado, da bo mogel počirati, ko doseže doloöeno staroBt, ne da bi bil navezan na podporo btojcot ali da bi bil t nad- lego preskrbi abožcoT. Ne gledo na to bi bilo pri goBpo- darsko samoatojnih osebah tehaiiko jed?a mogoče dognati onemoglost. Varna poizvedba, kdaj je obrtni ali kmetijski podjetnik vsled popuščanja sroje fizične delavne moči t neTarnosti glede svojega obstanka, bi ne bila izvriljiva. Zaradi tega je pri samostojnih osebah polagati glavno važnoat na starostao zararotauje. Še droga okolnost gofori tadi zoper zaTaroranje samoatojnih oseb za onemogloat. Statistiöna preiskara sestavka po staroBti kaže, da je pri samostojnih osebah zaTaroT&laotehnilko znatno ne- ugodnejii, nego pri delavcih. Mlajii sta- roitni razredi bo n&mreč pri lamostojnib osebah zaserieni mnogo slabeje, viäji pa mnogo moöneje. Zavarovanje samostojnih oaeb za onemogiost bi torej porzročilo preTeliko ztišanje stroikov. Na drngi strani se je pa ta mo- ment, na prehod nesamostojnih k samo- atojnim poklicem, ob nredbi zararovanja ozirati v teliki men, Zakaj ta prehod, to prestopanje od nesamostojnosti k sa- moatojaoBti naj se ne otežuje, temveo nasprotno pospeioje. Iz tega se podaja potreba zdražiti samostojne osebe in de- laice T enotni zTezi in y enem kroga rizikoT tako, da delavec ob prehoda k samoBtojnoBti enostarno nadaljaje za?a- rofalno razmerje. Oa izgobi Bicer pri- dakovanje rente za onemoglost in ostane omejen na starostno rento. Čaai pri- spevanja, ki jib prebil kot nesamostojna oseba, pa se ma vračanijo y polni meri. (Dalj'3 pride.) za noti občinski zastop. Pričakorati ni bilo posebno bnrnega boja, tod a soYraz- nik, aereda prinčen je koral tajno hyojo načrte ter skalal pokazati nenadoma svojo mod. Naši možje pa so ma praro- casno zastarili pot, katerih premoö ga je akoraj docela potrla. — Izroljeni bo torej: ˇ prti razred dra popolnoma odločna moža naie atranke in dra, ka- tera si je fendarle priboril liberalni tabor; ˇ dragi in tretji razred pa bo izvoljeni povsem dobri cdiočni možje, kateri obetajo složno aspešno debtanje za blagor oböine. Sneg je pobelil r pondeljek 9. t. m. gorenji del mie Soike doline. Ša pred kratkem smo imeli lepo snho Treme, a prišla je kar čez noč Btarka zima ter nam natrosila belih mub. DopisL Dreinica. — Predpretekli teden dne 4. t. m. friile so Be t Drežnici lolitre Politični pregled. Istrskc deželnozborske volitve. Pri TČerajinjih deželnozborBkih yo- litrah y Istri y ekupini meat in trgor sta bila izroljena izmed HrvatoY za po- Blanca dr. Matko Liginja in iapnik y Keriana Zidarič. V III. Yolilnem okraja meBta Palj, ki je bil YBled kompromisa označen kot hrvatski, so pa posta- Yili Italijani tadi svojega kandidata y osebi nmiroYljenega poätnega aradnika Frank-a. Ta je bil v resnici tadi iz?o- Ijen in Bicer je dobil 189 glasoY, dočim je dobil dr. L*giaja, ki je tadi y tem okraja kandidiral, ie 183 glasoY. To je prri praktični dokaz o dobroti noYe istrske Tolilne reforme, katero je toliko hraliia blebetara „Elinost". Valed kom- promisa bi morali dobiti Slotani 19 po- alancev, doöim bo jih dobili pri Yolitrah le 18. Vrtdniško ministrstvo. Ker se ni posrečilo barona Bie- nerth-a, da bi seatavil parlamentarno ministrstro, zadOYoljiti se mora za se- daj z aradniäkim miaistratfom, ki je ta- ko-le sestayljeno: Predsedniitfo baron Bienerth; za notranje reči baron Haerdti; voditelj ministratTa za ak in bogočastje Yitez Kanera; Yoditelj jnstičnega ministnUa Bekcijaki načelnik Holzknecht, voditelj finančnega ministrstra baron Iorkaach Koch ; Yoditelj trgovinBkega miniatratra dr. Mataja, Yoditelj želozniikega mini- BtrstYa vitez Forater ; Yoditelj kmetijakega ministratra sekcijski ničelnik Pop ; mi- nister domobranstva fdldmariaüajtnant pi Georgi, Yoditelj ministratya jataih del grof Wickenbarg; poijski minister Yitez AbrahamoYicz; čeiki minister dr. Ziöek in nemiki minister dr. Schreiner. 01 imenoYanih so trije Četr, dva Poijaka drogt pa Nemci. To ministrstYO je le piehodno ministrstYO, k "ti cesar je na- ročil y lastnoročnem pisma barona Bie- nerth-a, naj dela na to, da sestavi prej ko prej parlamentarno ministrsWo. Cesar Franc Jožef čestital papežu. Cesar Franc Jožef je po posebnem odposlaništvu čestital papežu Pij-u X. ob njegovem jubileju. Odposlaništvo je bilo sprejeto v Vatikanu z veliko častjo. V prestolni d,vorani je zaslišal sv. oče odposlaništvo. Knez Schwarzenberg je izročil papežu cesarjevo lastnoročno pismo in zlat, z briljanti okrašen križ. Zbližanje med čehi in Poljaki. Načelniki poljskega kluba grof Dziednszycki, Glo binski, Stapinski in Stwierlnija so priporočali češkim vo- diteljem, naj 'ne motijo parlamentarne koalicije, ker vendar ne gre, da bi Av- strijo stalno vladali generali in dunajski dvorni svettiiki. lzmenjale so se med Čehi in Poljaki izjave za lojalno med- sebojno podpiranje v vseh sedanjih pe- rečih vprašanjih. Rusija ne prizna aneksije Bosne. Petrograško srbsko poslaništvo je iz merodajne strani obveščeno, da bo Rusija kategorično odrekla odobritev za aneksijo Bosne. Prostovoljci za Črnogoro. General italijanski Riciotti Garibaldi je brzojavno sporočil v Cetinje, da da v slučaju vojne z Avstrijo Čruigori 20.000 prostovoljcev na razpolago. Smrt ruskepa vclikega knezn. V Parizu je v petek umrl na vnetju pljuč ruski veliki kuez Aleksej. Zbližauje jugouovanskih državno- zborsklh klubov. V prihodujem zasedanju državnega zbora se obe stranki združita v taktično ' euoto, v katef bosta skupuo nastopali. ! Yeles'le yroti srbskim vojuim i pripravam. | Francija, Anglija, Rusija in Nem- ! čija so v Belemgradu potom svojih po- ', slanikov srbsko vlado resno posvarile zlasti zaradi formacij in oboroževanja \ čet, natnenjeiiih za Bosno. Storili so pa to zaradi tega, ker jih je Avstrija opo- zorila, da bi utegnila formacija čet za Bosno Avstrijo prisiliti do energičnih , korakov. Za odpravo smrtne kazni se bije zdaj boj na Francoskem v zbor- nici. Socialist Dejeanne in justični mi- nister Briand sta se v seji 11. t. m. zavzemala za odpravo smrtne kazni, ki naj se namesti s posameznim zaporom. Darovi. Za „Šolski Dom- so plačali predsedništva: dr. And. PaYlica, atolni vikar, 0. obrok na račaa astanor- nine 20 K ; Ferdinand Sfi'igoj, aradnik „Centralne posojilnice" 2 K; Mitijejeriö v G)rici 24 K; Janez Lakežič, kanonik, zlato uro, prodano za 50 K; teaela drnžba pri Komela y Tdbra (Šempaa) 4K06 Yin. Me8ečniQO za oktober so plačali: Franc B težaik, Yodja „C^ntralne poBO- jilnice" 2 E ; Leopold Bjlko, Yeleposeatnik 10 K; Anton Breščak, hiini poBeatnik in trgOY€c 2 K ; dr. Kirol Capuder, profeaor 1 K; JDsip Gzel, prcfasor 2 R; Karol Cgoj, deželni aradnik 2 K; Jikob Če- bular, pros JBor y pok. (2 m^seci) 4 K; dr. Jjsip Dermastia, odretnik 1 K; Iran Drofovka, poBestaik in trgoYec 2 K; Fran Finiger, oknjni i. nadsornik 4 K; Anton Fjn, poseatoik in trgovec 2 K; Jasip Fan, sodni aretnik in državni po- alanec 10 K; Anton Fraa, proi)sor t pok. 5 K; dr. Jjaip Gtbrievčič, prelat (2 meaeca) 6 K; Anton Grajc, profasor 2 K ; Hadžet in Koritnik, trgDYca (2 me- seca) 4 K ; Teodor Hribar, posloYodja y „KrojaSki zadrogi" 5 K; Andrej Ipavec, profaaor 3 K; Iran Ralin, deželni aradnik 2 K: Jarnej Kopač, poBestnik in trgorec (2 meseca) 4 K ; Albin Kregao, trgovec 1 K ; Josip Ličan, knezonadik. tajnik 2 K ; Wan Mercina, Yadaicni ačitelj (2 meBeca) 6 K; GastaY Novak, profaaor (2 meseca) 4 K; dr. Anton Pdpež (2 meBeca) 4 K; dr. Fran Pavletič, odretnik 6 K; SritoslaY Premroa, todja wG)riške zteze" (2 meseca) 4 K; Iran Rdjec, pre- fakt 2 K ; Fran Satni5ar, kancelist 2 K; Anton Šantel, šolaki svetnik (2 meaeca) 10 K ; Andrej Tabaj, katehet (2 meseca) 4 K; Josip Zornik, posestnik in trgorec 2 K. Dalje so plačale meseönino gospe in goipodične: Finiger Gabrijela, okraj- nega ä. nadzornika 2 E; Havel Štef*nija, ačiteljica 40 fin.; Hrovatin Antonija, nad- ačiteljeva 2 E; Eopač Mstrija, sYeSar- jeva ö K; Papež Mtlena, profaaorjeva 1 E; PaYletic Berta, odretnikova 2 E; Č.ntol ATgasta, š. aretaika 1 E. Naiema npravništva je doilo : M ha Zegs, deželni pOBlanec y Eanala 20 E; G. B. nabral o priliki veselega dogodka y gostilni g. Val. Jaža 6 E 50 Yin. Srčna hvala vsem daroYalcem . in obilo posnemalcsT, ker potreba je vedno Yfcja! , Za „SIoy. Sirotisöe" je doilo: ZipanstYo T Ozaljanii 50 E. Novice. Papeževa zlata mum. — Sv. oče je ivncl včeraj 16. t. m. jubi- lejno sv. mašo v cerkvi sv. Petra. Včeraj je praznoval 50-letnico, od- kar je bil v mašnika posvečen. Ob tej priliki se je zbralo v lliinu, da prisostvujejo tej slovesnosti, mnogo kardinalov in škofov, med njimi tudi naš prevzvišcni knez in nad- škof Frančišck 13orgia. Okoli 10. ure so v dolgoin sprcvodu prinesli sv. očeta na nosilih. Na tribunah v cer- kvi so bili zbrani zastopniki držav in drngi visoki dostojanstveniki. Ve- likanska rnnožica je prisostvovala pri sv. maši. — Raznim narodom in Ijudstvom, ki so sv. očelu cesti- tali ob tej priliki, .se pridra- žujemo tudi mi in prosimo Vsemo- gočnega, da bi še mnogo let ohra- nil sv. očeta na preslolu sv. Petra. Dekanijska koiiterenca v Oralčall dne 12. novembra je skle- nila: 1. Odobrujemo poslopanjc S. L. S. — 2. Obzalujcmo zvezo po- slancev, ki so bili voljeni na strogo agrarni program, s protiljudskimi li- beralnimi poslanci. — Vsi navzoči so pri tej priliki zopet povdarjali, kako neobbodno potrebna je sloga v naši S. L. S. in kako noizmerno škodljiv bi bil razpor in prepir. Xaj torej zavlada zop?t skupno delo v politiki in na socialnein polju, da bo uspevaia dobra stvar! —0 zve- zi Faidutti-Gabršček je prodrlo mnc- nje. da ne spada pred konfcrenčni forum (sodišče). Deželai odbur je postaven. Klerikalni laški list „L 1-^co" je svoj čas sprožil inisel, da je sedanji dcželni od- bor nepostaven, češ da posainczni Ciaiii, ki so sedaj v odboru, ne odgovarjajo vsem zakonitim zalitevani, ki veljajo za deželne odbornike. Na to odgovarjamo : Deželni odbor je izvrševalni organ dežel- nega zbora, in če ta orj^an ne odgo- varja tozadevnim določilom, sine in inora deželni zbor spraviti to zadevo na normalno podlago. Če tega ne stori, je znamenje, da je zadeva v redu, ali pa da deželni zbor prezira vede morebitne formalne nepravilnosti, ki so se dopu- stile ob sestavi deželnega odbora. O tem vprašanju nima besede nikdo zunaj de- želnega zbora. Prejšnji deželni zbor, ki je izvolil še sedaj poslujoči deželni od- bor, ni nikdar oporekal sestavi tega od- bora, mraveč ga je molče in brez ugo- vora odobril. Ker je bil v tej zadevi najvišja inštanca deželni zbor sam, nima nikdo pravice ugovarjati, da ni dose- danji deželni odbor postaven. Faiduttijevemu listn je bil \ dan tudi stvaren odgovor na njegovo bevskanje o nepostavnem deželnem odboru, radi cesar je tudi list v tej zadevi obmolknil, Zato pa gloda „Soča" tem marlji- vejše vže dlje časa na tej kosti, ker ji nihče na to bedarijo noče odgovarjati. Da bodo pa naši čitatelji poučeni o tej „Sočini" budalosti, opozarjamo na dej- stvo, da je prejšnji zbor izvolil in odo- bril sestavo sedanjega odbora in da ima ta pravico nadalje poslovati po § 2. pra- vilnika za deželni odbor in po § 15. deželnega reda, ki se glasi: „Poslovna doba odbornikov in nji- hovih namestnikov je enaka oni dežel- nega zbora, ki jih je izvolil; nadaljuje se pa tudi potem, ko neha deželnozbor- ska doba, kakor tudi v slučaju, ko se zbor razpusti, tako dolgo, d o k 1 e t nov deželni zbor ne imenuje n o v e g a odbora". Iz tega razvidi vsak treznomislec človek, da je obstoj in poslovanje se- danjega deželnega odbora povsem za- konito ter da je protipostavno hujskanje zoper sedanji deželni odbor in vspod- bujanje, da naj se ne spoštujejo njegovi odloki in naredbe. Kdor tako dela, greši zoper deželno ustavo, naj se imenuje italijanski krščanski socialec ali sloven- ski narodni naprednjak. Loterijske številke. ; 14. novombra 1 Daoij......41 79 f6 90 10 Gradrc......67 73 32 22 37 ijz__ r Rojflhi! ) hupujte narodni hoick | „Solshega iloma". ' J ,!- Prva in edina slovenska kleparska delavnica v Gorici. ulica della Croce St. 8 (poprej v Kopačevi hlši) , se toplo priporoča za vsa stavbena in garanterijska dela za cerkve in stolpe, katere napravi po načrtu Josip Patek, naslednik Karola Čufer, i [ i \ ( priporoca se tudi vsem gg. odjemalcem, posebno ' pa kmetovakem. V zalogi ima: mehe za žveplanje, zadnji sistem škropilnic za vitrijol, polivalnike za zte in patentirane ventlatorje za dimnike i. t. d. poprave se izvršujejo točno in pc najnižji ceni. Tovarna lisa oflliiovanrtnia Da oil j , $L razstavi v Gorici 1.1900 JL j FRANC KRAU j - Gcrica, Kapucinska ulica St. 9 1 priporoca cenj. gg. trgovcem razno- ] vrstnega kisa. Cene zmerne, po" 1 strežba točna in poštena. | Rihard in = = Felix Majcr Dunaj II. Kaiser-Josefstrasse 30 erarni literanti kupujejo in prodajajo seno, slaino, re- zanico in krompir vsake vrste pod najugodnejšimi pogoji. Velepodjetje prve vr- ste v lastnem obratu z lastno parno silo. Svarilo! Prosimo spoštovana gospodinja, ne zahtevajte pri nakupu kar na kratko zavitek ali zabojcek „cikorije^, temveč določeno znamko; „Franck" da imate zagotovilo za vedno jednako in najboljšo kakovost. — Pazite pri tem na te varstvene znamke in podpis, kajti naše zamotanje se v jednakih barvah, papiriu in z podobnim natisom ponareja, (^^rcA/^am^/1^ = Izgotovijeno pohištvo = lastnega izdelka priprosto = in fino se dobi pri = fl. Cernigoj-Gorica. ===== Tržaška ulica 18. = Izdeluje tudi stavbarska in cerkvenega dela. j Strojevni obrat. j Ivan Bednarik priporoca svojo knjigoveznico v Gorici ulica della Croce štev. 6. Epilepsija. Kdor trpi na epilepsiji, bolezen sv. Va* lentina in na drugih sličnih boleznih, ta naj se obrne na privilegirano lekarno S c h w a n e n - A p o t h e k e, Ffürikfurt A'. M. Tu dobitozadevno brošuro brežplačtio. lzTrstno peciyo priporoda spoStoyanim meščanom in ofcoliÖatioui pekovski moister w 3ÖK0B BRUTUS v &orlci Šolska ulica St. 0, V zalogi inia in prodaja moko prve yrste MajdiČevega mlina. JVa^nanilo. ,,Centralna posojilnlca registrovana zadrui»a z oinejeno zavezp*' v Gorici naznanja, da bode obre- stovala pričenši s 1. j'anuarjem 1909 hranilne vlo^c po 4l.,°0 (stiri in pol od sto) Posojila sc bodejo dajala članom: a) na vknjižbo po 5V'o (P°t in en četrt od sto; b) v menico oziroma poroštvo po G°o (sest od sto.) Posojila na mesečna odplaeevanja ostanejo ne- spremenjena tako, da se plačuje od vsacih 100 kiJon .2 kroni na mesee. GOR1CA, 4. novembra 1908. ODBOR i: Kranjske klobase!! T uajboljse vrste iu sicer male po 20 via. 4 komad. — velike vrste po 40 viu. koinad. t za trgovce 10°0 popusta. kakor tudi fiiii. ^ sveži špeh od pitanih prešičev kg po I\ 1*44. ¦ razpošilja t Anton Anzic, mesarija | Ljubljana. > ^k. ^ ^ ^ a ^k. ^ ^K ^K ^K. ai ^K. .^K. -^ J*. -^b. ^^ ^*. ^k. ^h. .^^ ^K. ^K. ML mm ^k ^ Prosiva zahtevati ligtke! Največja trgovina z železjem KONJEDIC & ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoca stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Cene nizke, solidna postrežba! EtH.0 krono nagrade izplačava rsakema, kdor dokaže i potrdili najine nore aHerlktiitke blagajne, da je knpil pri naju za 100 kron blaga. Prosiva «antevau inmei Foior! Eno krono nagrade! Pozor! Eno krono nagrade! * CENJ. PÄME IN siOSPOPJE - POZOR! Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omisiite si najnovejšo marko „Original-Viktoria" in najboljšega izdelka. Po dolgoletnih skušnjah sva prišla do prepričanja, pa ostane „Original" vedno le najboljši. ^^ Original-Victoria stroji deiajo še Po io letni uporabi brezšumno. Original-Victoria stroji so neprekosijm za domačo rabo in obrtne namene. Original-Victoria stroji so najPnPravnejši za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno. Qriyinal-Qictoria stroji so najboijši izdeiek vseh dosedaj obstoječih tovaren. Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi priliko ogledat si pred nakupom „Original- Victoria" strcje. Edina zaloga „Original-Victoria" strojev in drugih šivalnih strojev, civokoles „Puch" orožja, municije in vseh lovskih priprav pri tvrdki, Kerševani & Čuk Gorica Stolni try (Piazza Quomo] st. 9.