V.-.-.".-.-.'.",".". ŠTEVILKA 22/23 LETO X mAraro E * ■*■■■■■■■■■ ; E H E E EHBBEEEB INDUSTRIJA GUMIJEVIH, USNJENIH IN KEMIČNIH IZDELKOV 50 LET Kmalu bo minilo petdeset let, odkar je bilo v Kranju ustanovljeno prvo gumarsko podjetje v Jugoslaviji z nazivom Vulkan in odkar so delavci na novo ustanovljenega podjetja z velikim zanosom začeli s proizvodnjo nekaterih najenostavnejših gumijevih izdelkom. štiri leta je trajalo samostojno življenje tega majhnega podjetja, ki se je moralo boriti s tehnološkimi težavami in z ostro konkurenco tujih gumarskih podjetij. Vulkan je kmalu podlegel tujemu kapitalu, večino njegovih delnic pa je odkupil avstrijski Semperit. Druga svetovna vojna je razvoj podjetja močno zavrla. Sicer ga je prevzela že takrat renomirana nemška firma Continental, vendar se obseg proizvodnje ni povečal. Podjetje je stagniralo. Z osvoboditvijo se začenja najsvetlejše obdobje v razvoju našega podjetja. Izbrali smo si ime »Sava« — tovarna gumijevih izdelkov Kranj in se spopadli s prvimi proizvodnimi težavami. Pomanjkanje surovin in kvalificiranega kadra so Savčani nadomeščali z izredno prizadevnostjo in iznajdljivostjo ter uresničili skoraj nemogoče: Sava je postajala eno izmed vodilnih gumarskih podjetij v Jugoslaviji. Januarja 1950. leta! Še ena prelomnica v življenju prizadevnega kolektiva. Izvoljen je bil prvi delavski svet v Sloveniji. Savčani so bili prvi v naši ožji domovini, ki so sprjeli težko in prijetno dolžnost in pravico, da sami upravlja- jo s sadovi svojega dela. S tem je bil dan še zadnji pogoj za hiter in kvaliteten napredek. Danes smo vodilno gumarsko podjetje v Jugoslaviji. Zahvaljujoč naporom in odrekanju smo dosegli zavidljivo stopnjo razvoja. Prizadevno in z veliko mero samood-rekanja smo kot samoupravljale! zgradili to kar imamo, v novozgrajenih prostorih smo postavili najsodobnejše stroje, uvedli moderno tehnologijo in moderno organizacijo dela. Dosegli smo, da govorijo o kolektivu Sava s spoštovanjem doma in v tujini. S spoštovanjem govorijo o kvaliteti naših zidclkov in s spoštovanjem govorijo o naših prizadevanjih, da bi ustvarili takšne organizacijske, samoupravne in medsebojne odnose, ki nam bodo zagotavljali še večje uspehe in še lepše življenje. Ob petdeseti obletnici našega lahko zagotovili naš položaj v sve-podjetja želim celotnemu kolek- tu konkurence in le tako bomo tivu kar največ delovnih uspehov, lahko mirno gledali v bodočnost. Želim, da bi naš moto postal: »več in bolje«, kajti le tako si bomo DIREKTOR PODJETJA ♦♦<>♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦« ♦♦ V: sak od nas dočaka Novo leto najraje s svojimi najdražjimi. O polnoči pozabi vse skrbi in težave, prihodnost se nam kaže vsa svetla, svetlejša kot bo. Hip nato je staro leto mimo in že nas skrbi, kaj nam bo prineslo novo. Vi ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦ ♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦ ♦ ♦ ♦ sem Vam želimo, da bi Novo leto veselo dočakali. Preden pa se razidemo, je prav, da rečemo, da nam tudi letos ni bilo z rožicami postlano. Imeli smo veliko težav, ki smo jih predvidevali, morda še več takih, na katere nismo računali. Večino od njih smo s skupnim dedom uredili, nekaj jih je ostalo za leto 1971. Zadovoljni smo lahko s tem, kar smo naredili, in preden se razidemo, zaželimo si še vse dobro v naslednjem letu. Pozabimo vsaj za hip na vse prepire in težave. Z dravo, veselo praznovanje ter uspešno in zadovoljno novo leto vsem Savčankam in Savčanom! Uredništvo ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ « ♦ ♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ Izobraževanje v »SAVI« v letu 1970 Odbor za informiranje nas je zauoizil, da podamo pregled o izobraževanju v našem podjetju. Zato v tem sestavku ne nameravamo razpravljati o pomenu izooraževa-nja, saj so se o tem po 20 letih motka in mojstrske mentalitete razpisali skoraj vsi naši časopisi. Zvezna resolucija o razvoju vzgoje in izobraževanja na samoupravni osnovi, razne analize o izobraževanju kadrov za gospodarstvo in izobraževanje ob delu, razvojni načrt za obdobje 1971—1975 nam dokazujejo, da kljub vsemu postajata izobraževanje in vzgoja družbeni dejavnik in ne več samo strokovm spremljevalec družbenih dogajanj. Napisanega je dosti, narediti pa bo treba še mnogo, kajti le od dobre strokovne usposobljenosti delavcev je odvisno dobro gospodarjenje v vsaki delovni organizaciji. Načrtno vlaganje v izobraževanje je zato postalo gospodarska nuja vsakega podjetja. Izobraževalni center se je dobro zavedal teh dejstev: v letu 1970 je skušal izoblikovati tak sistem izobraževanja, ki bi ustrezal zahtevam celotnega podjetja in zahtevam vsakega delovnega mesta posebej. Za to smo vložili veliko truda v izobraževanje ob delu (funkcionalno izobraževanje), posebno pozornost pa smo posvetili uvajanju delavca na delovnem mestu, zlasti kar se tiče pripravništva ter poskusnega dela in usposabljanja priučenih delavcev za bistveno drugačna delovna mesta. Pripravništvo Pripravništvo ima v našem podjetju že tradicijo, saj je bil prvi predpis o pripravnikih sprejet že leta 1962. Tako nas zakon o obveznem sprejemanju pripravnikov v delovnih organizacijah, ki je izšel leta 1968, ni presenetil, utrdil pa je naša prizadevanja in utišal še tistih nekaj glasov, ki so imeli organizirano uvajanje v delo za zapravljanje časa. Žal se to mnenje, sicer redko, še sliši, zato menimo, da je treba savsko javnost natančneje informirati o pripravništvu. Pripravništvo poteka v naši organizaciji po programu, ki ga pripravimo za vsakega pripravnika posebej z ozirom na specifičnost bodočega delovnega mesta, vendar v enotnih okvirih. Tako je celotni program razdeljen vsebinsko na tri dele: 1. seznanjanje s proizvodnim procesom in problematiko proizvodnih delovnih enot (tehnologija in tehnološka dokumentacija), z varstvom pri delu, z gospodarjenjem in s poslovanjem, z organizacijo dela in s predpisi ter samoupravljanjem; 2. seznanjanje s strokovnimi delovnimi enotami ter s strokovno delovno enoto kot celoto, v katero bo pripravnik razporejen; 3. uvajanje na delovno mesto, za katerega je pripravnik predviden. Časovno predstavljata prvi in drugi del polovico stažiranja, ki se lahko skrajša z ozirom na že opravljene prakse v podjetju ali izven njega in morebitno hitrejše dojemanje in veliko prizadevnost pripravnika. Druga polovica pa je namenjena uvajanju v konkretne delovne naloge na delovnem mestu, od lažjih k težjim. Vsak pripravnik ima določenega mentorja, ki je praviloma vodja delovne enote ali pa strokovni delavec, ki ga določi vodja delovne enote skupno z izobraževalnim centrom. Mentor je osebno odgovoren, da se program dejansko izvede in daje pripravniku stalne strokovne napotke ter spremlja rezultate njegovega dela. V letu 1970 smo sprejeli v delovno razmerje 20 pripravnikov, in sicer s srednjo izobrazbo 9, z višjo izobrazbo 2, z visoko izobrazbo pa 9. 13 pripravnikov, ki so bili sprejeti v drugi polovici 1969, pa je nadaljevalo pripravništvo v letu 1970 in je le-tega zaključilo. Ko bo dokončno izdelan sistem izobraževanja z novim pravilnikom o izobraževanju delavcev v SAVI, bomo o pripravništvu in pripravnikih še posebej pisali. Uvajanje in usposabljanje delavcev na delovna mesta Vsak novi delavec, ki pride v podjetje, se mora obvezno usposabljati za delo na delovnem mestu, na katerega je razporejen. Ravno tako pa je usposabljanje obvezno za že zaposlene delavce, ki se razporedijo na bistveno drugačna delovna mesta. Uvajalnemu rim so že večkrat podaljšane pogodbe pretekle, vendar kljub našim opominom niso več študirali, zato smo odboru predlagali, da se pogodbe o izrednem šolanju z omenjenimi prekinejo. Vsi izredni študenti, katerim so pogodbe prekinjene, morajo podjetju povrniti stroške šolanja v skladu z določili pogodbe. Na naš razpis za izredno šolanje za šolsko leto 1970/71, objavljen v glasilu SAVA, se je prijavilo zelo veliko kandidatov. Skoraj z vsemi smo sklenili pogodbe o izrednem šolanju, in sicer: 22 pogodb na srednjih šolah, 9 na višjih in 5 na visokih šolah raznih strok. V šolskem letu 1970/71 imamo naslednje število izr. študentov: medicina dela 1 ekonomska fakulteta, III. st. 3 fakulteta za nar. in tehn., Na 37 seminarjih, tečajih, posvetovanjih in simpozijih izven podjetja pa se je strokovno izpopolnjevalo 70 naših delavcev. štipendiranje, Da bi zagotovili podjetju potreben strokovni kader, štipendiramo dijake srednjih šol ter študente višjih in visokih šol. V začetku letošnjega šolskega leta razpis štipendij ni bil objavljen, kljub temu pa smo prejeli precej prošenj za podelitev štipendije. Na podlagi rezultatov psihološkega te- stiranja, učnega uspeha kandidatov in njihovega socialnega stanja smo odboru za zaposlovanje in izobraževanje predložili seznam 17 kandidatov za podelitev štipendije. člani odbora so na svoji seji, dne 11. septembra 1.1. sklenili, da se štipendija podeli 9 kandidatom, dvema pa se podeli brezobrestno posojilo; naknadno je bilo glede na izredne testne rezultate in učne uspehe kandidatov podeljeno še šest štipendij. Skupno imamo v letošnjem šolskem letu 68 štipendistov in 11 posojilojemalcev, in sicer na naslednjih šolah: Ema Pevc in Dragica Repina sta pripravili članek — Pregled izobraževanja v Savi v letošnjem letu. postopku se morajo podrediti torej prav vsi delavci na vseh nivojih delovnih mest, od nekvalificiranih do diplomskih inženirskih delovnih mest. Zato pa sta vsebina in obseg uvajanja različna. V letu 1970 je bilo na uvajanju 53 delavcev s srednjo, višjo in visoko izobrazbo ter 358 delavcev s poklicno izobrazbo. Z uvajanjem in usposabljanjem ni zaključena skrb za izobraževanje delavcev. Stremimo za tem, da bi se delavci na svojih delovnih mestih nenehno izpopolnjevali ob delu in vključevali v razne oblike izobraževanja, ki jih organiziramo v podjetju ali izven njega. izredno šolanje, V preteklem šolskem letu je bilo v našem kolektivu 157 članov, ki so izredno študirali in so imeli sklenjene pogodbe o izrednem šolanju. Na srednjih šolah je bilo 70 izrednih študentov, na višjih 60 in na visokih 27. Pristojni organ (odbor za zaposlovanje in izobraževanje) vsako leto najmanj dvakrat kontrolira učne uspehe izrednih slušateljev. Ob takih pregledih lahko ugotovimo, da so uspehi v poprečju kar zadovoljivi, seveda pa so med študenti tudi izjeme, ki svojih dolžnosti ne opravljajo. Članom kolektiva, katerim je pogodba o izrednem šolanju že pretekla, se rok za izpolnitev obveznosti po pogodbi lahko podaljša (na njihovo prošnjo in obrazložitev), tistim pa, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti, oz. pri študiju niso resni, pa se pogodba prekine. V šolskem letu 1969/70 je bilo prekinjenih 27 pogodb o izrednem šolanju, od tega je bilo 5 pogodb prekinjenih zato, ker so izredni študenti prekinili delovno razmerje, 2 študenta nista izpolnila pogojev za vpis v naslednji letnik, vse ostale pogodbe pa so bile prekinjene sporazumno, in sicer zaradi različnih vzrokov: nekateri niso nameravali več nadaljevati študija in so sami predlagali prekinitev pogodbe, nekateri so bili preobremenjeni na delovnem mestu in so prav tako sami prosili za prekinitev, med študenti pa so bili tudi taki, kate- III. st. 9 fakulteta za nar. in tehn., II. st. 1 fakulteta za nar. in tehn., I. st. 4 ekonomska fakulteta, II. st. 1 ekonomska fakulteta, I. st. 6 pravna fakulteta 1 višja pravna šola 1 VEK š, II. st. 7 V E K S, I. st. 11 filozofska fakulteta 1 višja čevljarska šola 1 višja tehn. varnostna šola 1 strojna fakulteta, II. st. 2 strojna fakulteta, I. st. 3 višja tehnična šola, kemija 9 višja tehnična šola, strojni odd. 7 višja šola za organizacijo dela 10 strojna tehnična šola 8 elektro tehnična šola 4 tehnična srednja usnj. šola 1 srednja komercialna šola 6 poslovodska šola 3 ekonomska srednja šola 14 upravno administr. šola 5 administrativna šola 3 delovodska šola — elektro odd. 2 delovodska šola — odd. za kovin. 5 tehnična gumarska šola 21 skupaj: 151 Poleg organiziranega vključevanja naših delavcev v izredni študij, je bilo organiziranih več tečajev in seminarjev v podjetju: seminarja za člane gospodarskih in negospodarskih odborov (106 udeležencev), tečaj za izmenske delovodje (20 udeležencev), tečaj za delavce, razporejene na PDM v avtopnevmatiki (19 udeležencev), tečaj za vratarje (30 udeležencev), tečaj za delavce DE velopnevmati-ka (186 udeležencev), preizkus znanja za šoferje (10 udeležencev), preizkus znanja za elektrikarje (35 udeležencev), strokovni tečaj za administrativne tehnike (15 udeležencev), uvajalni seminarji (411 udeležencev) in ostale oblike, ki pa še niso zaključene. šola: število Število štipendistov posojiloj emalcev fakulteta za naravoslovje in tehnologijo 22 2 ekonomska fakulteta 6 1 V E K Š 1 — pravna fakulteta — 1 filozofska fakulteta 2 1 strojna fakulteta 12 — elektrofakulteta 1 1 srednja tehnična šola, str. odd. 4 3 tehnična srednja usnj. šola 2 — Tš KMRL 5 — tehnična tekstilna šola, kemija 1 — upravno administr. šola 3 — ekonomska srednja šola 8 2 skupaj: 68 11 počitniška praksa. morali opraviti obvezno enomesečno šolsko prakso, naši štipendisti Kakor vsako leto, smo tudi letos pa morajo prakso opraviti po po- sprejeli na počitniško prakso pre- godbi o podelitvi štipendije. cej študentov in dijakov. V letoš- Za svoje delo so prejeli tudi na- njem letu jih je bilo skupno 74, grado, in sicer 250.00 dinarjev od tega je bilo kar 50 naših šti- srednješolci in 320,00 dinarjev štu- pendistov. Nekateri od teh so dentje višjih in visokih šol. Število praktikantov iz: srednje šole visoke šole skupaj v juniju oziroma juliju 20 5 25 v avgustu 14 10 24 v septembru — 6 6 Največji problem, ki se je pri planiranju oziroma organiziranju prakse pojavil, je bil ta, da ni bilo povsod mogoče uskladiti želje praktikantov in potrebe ter možnosti naših delovnih enot. Nekateri praktikanti so se pritoževali, da jim je bilo na praksi dolgčas, ker jim nihče ni nič povedal, nekateri pa so si sami poiskali delo in so se pri tem marsikaj naučili. Od 8. do 29. junija smo sprejeli na obvezno šolsko 3-tedensko prakso 16 praktikantk srednje ekonomske šole v Kranju, in sicer 10 iz I. letnika, 3 iz II. in 3 iz III. letnika. Program prakse je bil točno določen, zato so dijakinje morale predelati celoten program za svoj letnik. Prav tako je bilo v našem podjetju tudi letos 12 praktikantov kranjske gimnazije, ki so morali opraviti obvezno prakso v proizvodnji. Preko mednarodne študentske organizacije IAESTE je bil v mesecu avgustu in deloma v septembru pri nas na praksi holandski študent kemije, in sicer v delovni enoti RTI, poleg tega je odbor za zaposlovanje in izobraževanje odobril prakso tudi enemu tujemu študentu političnih ved in študentki višje šole za socialne delavce. počitniško delo. Poleg počitniške prakse smo v letošnjem letu organizirali tudi počitniško delo, ki je bilo namenjeno predvsem učencem višjih razredov osnovnih šol pa tudi dijakom srednjih šol. Komisija za kadre je na svoji 21. redni seji sklenila, da se letos priložnostno delo ne enači več z obvezno prakso in naj se tudi plača po storjenem delu. O plačilu teh praktikantov je razpravljala komisija za delitev osebnega dohodka, dne 4. 4. 1970, in sklenila, da se za počitniško delo izplača nagrada v višini 60—75 % analitične ocene delovnega mesta, katerega delavec v času počitniškega dela zaseda. Oceno dela, oziroma % plačila, so nam podali mentorji — predvsem vodje delovnih enot, kjer so ti delavci bili zaposleni. Tako smo imeli v mesecu juniju oz. deloma juliju 17, juliju 20 in avgustu 40 počitniških delavcev. Skupno je bilo torej 77 počitniških delavcev, od tega je bilo 15 dijakov srednjih šol, dva študenta visokih šol, ostalo pa so bili učenci višjih razredov osnovnih šol. V tem sestavku niso zajete vse izobraževalne akcije, ki jih je naš center planiral za leto 1970, ker nekatere še potekajo, nekatere pa bodo dokončane šele v letu 1971 (npr. specializacije v tujini, jezikovni tečaji, družbenoekonomsko izobraževanje itd.). Prav tako pa v tem pregledu nismo zajeli rednega šolanja (poklicna gumarska šola), ekskurzij v podjetju, raznih preizkusov znanja in drugih izobraževalnih oblik. Kljub temu lahko glede na ta pregled trdimo, da so Savčani sprejeli izobraževanje kot svojo delovno dolžnost, ki je uzakonjena tudi v statutu, saj se je naštetih izobraževalnih oblik v letu 1970 udeležilo kar 1075 članov našega kolektiva. Ema Pevc Dragica Repina Poslovanje »Save« v devetih mesecih Piše: Franci Bašar Delo v podjetju SAVA bi v zadnjih treh mesecih lahko ocenili za ugodno z vidika posameznih kategorij rezultatov in pogojev poslovanja, pa čeprav so vplivali na poslovanje podjetja še zunanji in notranji dejavniki. Rezultati poslovanja za obdobje januar—junij so bili za naše podjetje razmeroma neugodni in so precej odstopali od predvidevanj gospodarskega načrta za leto 1970. Delavski svet podjetja je zato sprejel določene ukrepe, izboljšanje rezultatov poslovanja, istočasno pa so se v juniju povišale cene izdelkom pnevmatike, kar je pozitivno vplivalo na zboljšanje finančnega stanja in poslovnih rezultatov v nadaljnjih treh mesecih. PROIZVODNJA Eno osnovnih področij, ki v največji meri vpliva na uspešen finančni rezultat, je proizvodnja. Le-ta se je v primerjavi z istim obdobjem v letu 1969 povečala za 5,3 °/o. Indeks dinamičnega plana proizvodnje, ki je po posameznih delovnih enotah precej različen in je prikazan z grafikonom, je bil izpolnjen 95 °/o. V grafikonu ni prikazana delovna enota naravnega usnja, ker je bila zaradi neren-tabilnosti poslovanja v drugem polletju ukinjena. Glej grafični prikaz izpolnjevanja dinamičnega plana proizvodnje od januarja do septembra po delovnih enotah. Glavni vzroki, ki so vplivali v tem razdobju na slabše izpolnjevanje proizvodnega plana po posameznih delovnih enotah, so predvsem močna fiuktuacija proizvodnih delavcev, daljši zastoji v proizvodnji zaradi okvar strojev in zakasnela dobava in montaža strojne opreme. S kakšnim deležem proizvodnje je »SAVA« udeležena v panogi, nam kažejo naslednji podatki: proizvedli smo 14.733 ton gumijevih izdelkov, kar predstavlja najvišjo proizvodnjo med gumarskimi podjetji. Nekoliko nižji odstotek Gro/icni /orijfar /zpoln/crctnic* cJ/ngrm/c. pJorng/ /oroi-rrezaJn/g (/■-''•) n/oadCC tj/nami4* IZ - ortopne.*mati'Jta IS * rz /o/*V7 e fina Z Vo /■f - /ot-ciof' • jr a/9 JZ,' J-/J - pjraimtn-' *• Ib - ieA/ticnt' - CCKc»rz-/ycy fi - k Ji'n*x*it /armeni' t<9 ~ pr-ar/*iz. ZO- ročna, bamft.ici/a 2* ' omcinaz ZS - k * trn’c ni' i'i<=J*/ki' Dal. e/ro/e proizvodnje dosegajo Borovo, Tiger in Rekord, vsa ostala podjetja pa so v tem obdobju proizvedla skupno komaj 22 % celotne jugoslovanske proizvodnje gumenih izdelkov. Iz devetmesečnih podatkov o proizvodnji gumarske panoge je razvidno, da skoraj polovica celotne proizvodnje odpade na izdelke pnevmatike, to je 30.365 ton. Od tega je »SAVA« proizvedla največ izdelkov, in sicer 11.153 ton ali 36,7 °/o celotne proizvodnje. Po primerjavi proizvodnje tehničnih izdelkov se »SAVA« s.proizvedenimi 3.580 tonami uvršča na tretje mesto med jugoslovanskimi proizvajalci. Največji proizvajalec gumenih tehničnih izdelkov v državi je zaenkrat Borovo, ki proizvaja cca 4 °/o več izdelkov kot »SAVA«. PRODAJA Podoben, če ne še bolj pomemben, vpliv kot proizvodnja ima pa finančni rezultat prodaja. V prikazanem obdobju je najboljše rezultate dosegla domača prodaja, kjer znaša indeks na plan 101 % neto realizacije. Na ta rezultat so v precejšnji meri vplivale nove prodajne cene pnevmatike v tretjem četrtletju. Zaradi vse intenzivnejšega usmerjanja prodaje v lastni trgovski mreži dosegajo tudi na tem prodajnem področju zelo ugodne rezultate. Letos je naše podjetje v razdobju devetih mesecev prodalo 14.206 ton gumenih izdelkov, kar pomeni, da smo prodali skoraj vse proizvedene količine. To velja tudi za prodajo umetnega usnja in kemičnih izdelkov, kjer se giblje prodaja vzporedno z dinamiko proizvodnje. Tudi dinamika izvoza se je zboljšala in znaša za obdobje januar—september 1970 89,2 °/o. V primerjavi z istim obdobjem lani pa je izvoz »SAVE« letos večji za 103 °/o in je v celoti plasiran na področje s čvrsto valuto. ZALOGE S posebno pozornostjo je treba obravnavati zaioge gotovih izdelkov, ki so v tej gospodarski situaciji v državi postale skoraj stalen pojav večine gospodarskih organizacij. Problematika zalog gotovih izdelkov v SAVI je bila že podana ob polletnem poročilu, vendar se situacija v devetih mesecih ni bistveno spremenila. Kakšne so zaloge po grupah izdelkov, nam kažejo naslednji indeksi, primerjani na enomesečno proizvodnjo: I.—IX. indeks na ekonom, proizv. — pneumatika 92,1 — gum. tehnični izdelki 189,2 — umetno usnje 351,2 — naravno usnje 123,6 — kemični izdelki 164,9 skupaj: 143,9 Analiza gibanja in struktura zalog v panogi kaže, da skupne zaloge vseh podjetij predstavljajo cca 11 % devetmesečne proizvodnje. Odstotek zalog z ozirom na proizvodnjo je visok zlasti pri manjših podjetjih. Absolutno izkazujeta »SAVA« in Tiger največjo količino zalog gotovih izdelkov v panogi, in sicer »Sava« 2.180 ton in Tiger 1.153 ton. Prekomerne zaloge vplivajo na angažiranje prepotrebnih obratnih sredstev. Zato naj bi se do konca leta odprodale vse nekurantne zaloge in tako pridobila denarna sredstva za proizvodnjo akumula-tivnejših izdelkov. NABAVA Na finančni rezultat podjetja je poleg omenjenih kazalcev v drugem polletju vplivala tudi nabava in poraba osnovnih surovin. Tu i a omeniti Ha Ki ravnemu kavčuku znižale in se skoraj izenačile s planskimi nabavnimi cenami. Zanimivo je tudi razmerje porabe naravnega in umetnega kavčuka v panogi. Iz statističnih podatkov je razvidno, da je poraba sintetičnega kavčuka v panogi vsako leto večja. Vodilna v panogi, »SAVA« in Borovo, izkazujeta enako razmerje elastomerov, in sicer 56:44, in je nekoliko slabše od razmerja v panogi, kjer velja 45:55. Ostala podjetja izkazujejo boljše razmerje, vendar je njihova proizvodnja in poraba kavčuka veliko manjša in razumljivo pogojena z asorti-mantom. Tako kot za nekatera podjetja je tudi za naše podjetje značilna fiuktuacija delovne sile, katera je pogojena z osebnimi dohodki. Dinamiko zaposlovanja rešuje v drugem polletju sproščena delovna sila iz ukinjene delovne enote naravnega usnja. OSEBNI DOHODKI Od januarja do septembra so bili v »SAVI« izplačani neto osebni dohodki na zaposlenega 1,386.— N din in so v primerjavi z istim obdobjem lani večji za 15 °/o. Ta podatek bi bil razveseljiv, če ne bi povedali, da so skoraj v enakem odstotku letos porasli tudi življenjski stroški. Ob zaključku naj povemo, da se v devetmesečnih rezultatih že kažejo prizadevanja samoupravnih in družbenopolitičnih organizacij, ki so bila sprejeta ob polletnem obračunu, in da velja sprejete ukrepe dokončno uresničiti. Pred razpravo o osnutku pravilnika o delitvi osebnih dohodkov Ogrodje veljavnega pravilnika cij v našem družbenoekonomskem o delitvi osebnih dohodkov je na- sistemu je tudi nagrajevanje. Raz-stalo že leta 1967. Današnjo obliko lična podjetja se vsako po svojih je pravilnik dobil januarja 1969. možnostih ubadajo z iskanjem čim leta po združitvi s »Standardom«, bolj stimulativnih oblik nagraje- Življenje v sodobnem svetu pa vanja oziroma s preizkušanjem se zelo hitro menja. Bliskoviti raz- čim bolj natančnih metod merje-voj vseh vrst znanosti, zlasti po nja rezultatov dela. Pri tem uvali. svetovni vojni, nima primerjave jajo razne nove metode, jih preiz- v katerem koli preteklem zgodo- kušajo, opuščajo, pa spet iščejo vinskem obdobju. To velja v veli- nove — boljše, ki meri za znanosti, ki proučujejo Na podoben način kot ostali, si poslovne funkcije podjetja. Ena pomagamo tudi mi. Tako smo iz-od pomembnejših poslovnih funk- koristili pravzaprav formalno ob- vezo, ki nam jo nalaga letos sprejeti statut, da predlagamo tudi nekatere vsebinske novosti. K BOLJŠEMU SISTEMU NAGRAJEVANJA Teh novosti ne gre razumeti kot odpravljanje napak iz leta 1967. Oblike stimulacije, ki smo jih sprejeli takrat, so se v neposredni preteklosti marsikje pokazale kot uspešne. Žal nam prostor, ki je namenjen predvsem opisu novejših določil, ne dovoljuje, da bi podrobno analizirali uspešnost in koristnost nekaterih oblik stimulacije, ki jih bomo v novem letu (seveda, če bodo naši predlogi sprejeti) spremenili. Mislim, da gre le za nujno in razumljivo razvojno pot k boljšemu sistemu nagrajevanja, kar pa ni samo cilj naše službe in vseh Savčanov, ampak vseh Jugoslovanov. Sprememb in dopolnitev je v predlogu pravilnika precej. Omenil bom le najpomembnejše, ker boste več informacij dobili v posebni razlagi, ki bo razmnožena pred razpravo po delovnih enotah. V razpravi bodo sodelovali sestavljale! pravilnika in strokovni delavci. Predvsem je treba že na začetku opozoriti na organsko povezavo predlaganih določil pravilnika o delitvi OD z določili predlaganega pravilnika o delitvi dohodka. Oba osnutka je snovala ista skupina ljudi, ki je imela (zamišljen) pred seboj enoten koncept ugotavljanja in delitve dohodka in osebnih dohodkov. Razmejitev med obema pravilnikoma opredeljujeta prav razlike med pojmoma ugotavljanja dohodka na eni strani ter delitev dohodka in osebnih dohodkov na drugi strani, pri čemer se seveda zavedamo, da je področje dohodka širše ter da opredeljuje poleg osebnih dohodkov še druge zelo pomembne ekonomske kategorije. V STROKOVNIH SLUŽBAH Prva sprememba je zanimiva zlasti za delavce v strokovnih službah. Tu smo dosedaj prejemali mesečne osebne dohodke kot rezultat produktivnosti v proizvodnih delovnih enotah; delno je na naše osebne dohodke vplivala tudi fakturirana realizacija kot akontacija na račun doseženega finančnega rezultata. Osnutek pravilnika pa predvideva preračunane mesečne OD na vseh nenormiranih delovnih mestih. To pomeni, da bo v bodoče osebni dohodek iz meseca v mesec različen samo glede na število ur, vrednost točke pa bo enaka skozi vse leto in jo bomo določili z gospodarskim načrtom. Osebni dohodek na uro bo torej stalen. Na vsake tri mesece (po obračunu internega dohodka delovnih enot) pa bo odvisno od rezultatov poslovanja lahko razdeljen še del p: Andrej Košič dohodka delovne enote na osnovi določil ocene kvalitete dela. Ta določila bodo dopolnjena z možnostjo, da si enote postavljajo poleg splošnih kriterijev za ocenjevanje, ki jih določa pravilnik, tudi posebne kriterije, prilagojene potrebam in specifičnim razmeram v vsaki delovni enoti. CENIK DEL V proizvodnih delovnih enotah predlagamo na normiranih delovnih mestih izpopolnjen način nagrajevanja na osnovi cenika del (Nadaljevanje na 5. str.) Aktualna tema: Pomanjkanje delavcev Poleg težav zaradi kroničnega pomanjkanja surovin so se na spiošno v gospodarstvu začele težave zaradi pomanjkanja delavcev tudi pri nas. Na nedavnem seminarju za člane negospodarskih odborov v Preddvoru je nekdo postavil tudi vprašanje, kako bomo to vrzel zapolnili v Savi. Odgovorili so mu, da prav gotovo tudi z delavci, ki se bodo vrnili z dela v tujini. Te dni sem dobil informacije RS ZSS, v katerih sporočajo, Kaj bo za delavce — povratnike v Sloveniji narejenega ter kaj morajo narediti sindikalna občinska vodstva in delovne organizacije. Zaradi zanimivosti objavljamo sestavek nespremenjen. Kot vsako leto bodo tudi letos v drugi polovici decembra prišli na dopust v domovino številni jugoslovanski delavci, zaposleni v tujini. Predvidevamo, da jih bo prišlo okrog 300.000 in med temi tudi nekaj deset tisoč slovenskih delavcev. Zato je nujno treba v večji meri kot doslej organizirati z njimi pogovore. Na teh pogovorih bi morali obravnavati problematiko zaposlovanja in socialnega varstva ter spregovoriti zlasti o tistih delih iz socialne konvencije in sporazuma o zaposlovanju, ki se jih dosledno ne izvaja oziroma, ki se jih krši in zato delavce oškoduje. Pogovoriti bi se bilo treba tudi o načinu obveščanja in o boljših ter stalnejših stikih z njimi. Spričo sedanjega položaja v Sloveniji, ko nam vse bolj primanjkuje kvalificiranih in visoko kvalificiranih kadrov, pa je še prav posebej pomembno pogovoriti se o potrebi in možnostih za vračanje teh kadrov in njihovo zaposlovanje v domovini. Predsedstvo RS ZSS je sprejelo naslednje naloge: 1. Občinski sindikalni sveti — zlasti na območju, kjer je večje število delavcev zaposlenih v tu- Delavcc ne bo želel menjati delovnega okolja, če bo delo dobro organizirano in nagrajevanje urejeno jini — naj skupno z drugimi zainteresiranimi dejavniki (zavodi za zaposlovanje, zavodi za socialno zavarovanje, Socialistično zvezo delovnega ljudstva, predstavniki občine in gospodarstva, banke) organizirajo pogovore s temi delavci. Pripraviti je treba razporede in dnevne rede sestankov ter povabiti delavce na pogovore z vabili prek pokrajinskih časopisov, radijskih postaj in drugih možnih oblik obveščanja. 2. Na sestankih bi se bilo treba pogovoriti zlasti o naslednjih vprašanjih: a) Delavcem bi morali predo-čiti potrebo in možnosti za zaposlitev doma. Zavodi za zaposlovanje in gospodarske organizacije v pravico do brezplačne pravne zaščite sindikata in splošno sindikalno zaščito ter pomoč. Med ZSJ in sindikatom ZRN velja sporazum o medsebojnem priznanju sindikalnega staža. Ta sporazum je zelo pomemben, ker po statutu sindikata ZRN omogoča svojemu članu — glede na dolžino članstva — razne oblike pomoči (npr. materialna pomoč v primeru bolezni, nezaposlenosti, stavke itd.). Zato morajo naši delavci prinesti iz Jugoslavije potrdilo o članstvu v ZSJ, ki ga imajo sindikati in vsi zavodi za zaposlovanje. e) Koristno bi bilo, da na omenjenih sestankih predstavniki bank seznanijo delavce z možnostmi in prednostmi, ki jih imajo Tudi ob nenehni modernizaciji naše proizvodnje nam primanjkuje delavcev, ki bi na modemih strojih delali. občinah naj seznanijo delavce s številom prostih mest po profilih in kvalifikacijah in s pogoji, ki jih podjetja nudijo delavcem (osebni dohodki, stanovanje itd.). Posebno umestno je napraviti pregled potreb po visoko kvalificiranih delavcih in strokovnjakih in posebej govoriti z delavci — povratniki teh profilov. Na pogovorih naj bodo prisotni tudi predstavniki podjetij, ki so zainteresirani za take strokovne kadre. b) Delavce kaže seznaniti z možnostmi za Vlaganje v sredstva za individualno delo in s potrebami na področju terciarnih dejavnosti. Pradočiti jim je treba načrt razvoja občine na tem območju in jih obvestiti o carinski politiki v prihodnje ter o olajšavah za uvoz sredstev za individualno delo. To bo stimuliralo razvoj teh dejavnosti in -vrnitev delavcev iz tujine domov. c) Čim popolneje in podrobneje je treba seznaniti delavce z možnostmi in pravicami, ki izhajajo iz njihove zaposlitve v tujimi; tako glede socialnih pravic kot načina zaposlovanja. Predstavniki zavodov za zaposlovanje in zavodov za socialno zavarovanje naj delavce opozorijo na bistvena določila socialnih konvencij in sporazumov o zaposlovanju. Zlasti je treba opozoriti na: — kršenje sporazuma o zaposlovanju (nižja tarifa od dogovorjene), — dodatek za posebno težke delovne razmere, — terenski dodatek, — nadurno delo, — neustrezno stanovanje in prehrano, — nepravilne odpovedi delodajalca, — vsakoletno izravnavo davka na dohodek itd. Mnogi delavci, ki se zaposlujejo mimo zavodov za zaposlovanje, nimajo vedno vseh potrebnih dokumentov, zlasti ne o imovinskem in družinskem stanju. Zato so prikrajšani za otroške dodatke, socialno zavarovanje družinskih članov itd. d) Ponovno bo treba opozoriti delavce na članstvo v sindikatih dežele, kjer so zaposleni. Članstvo v teh sindikatih jim daje z Vlaganjem svojih sredstev na devizne račune. Pri tem pa se je seveda treba izogniti nevarnosti, da prevlada na razgovorih ta tema in da se sestanki sprevržejo v komercialno-bančne pogovore. Pri vsem tem bi bilo treba poslušati delavce, njihove probleme in vprašanja in jim v pogovoru pojasnjevati ter glede na možnosti posamezna vprašanja tudi reševati. 3. Center za raziskavo javnega mnenja pri RS ZSS bo izdelal tako imenovano »letečo raziskavo« med delavci, ki bodo za praznike dopotovali domov. Odgovorila bo predvsem na naslednja vprašanja: 1. Po kakšni poti se slovenski delavci zaposlujejo v tujini 2. Motivi odhoda v tujino 3. Dosedanji in predvideni čas zaposlitve v tujini 4. Višina zaslužka na delu v tujini 5. Predviden način porabe prihrankov 6. Obveščenost o pomanjkanju delavcev v Sloveniji 7. Pogoji, pod katerimi bi se vrnili 8. Strokovna izpopolnitev v tujini 9. Družinske razmere in zaposlitev v tujini 10. Socialno zavarovanje delavca v tujini in družine v domovini 4. S predstavniki javnih občil na vseh ravneh se je treba dogovoriti in skupno z njimi izdelati programe obveščanja, radijskih in televizijskih oddaj o problematiki naših delavcev na tujem in oddaj, ki pojasnjujejo našo politiko do teh vprašanj. 5. Z našimi socialnimi in sindikalnimi delavci, ki delajo predvsem v ZRN, bi -morali vzpostaviti tesnejše in stalnejše stike. Ne glede na to, da organizacija Arbeitervvohlfarta v ZRN, pri kateri so naši socialni delavci v delovnem razmerju, hoče te socialne delavce držati v politični nevtralni poziciji, menimo, da je treba ižoblikovati poti za naš večji vpliv nanje in za njihovo tesnejšo povezanost z vodstvom slovenskih sindikatov. (Tu mislimo zlasti na Slovence, ki delajo na teh delovnih mestih). Prodaja manjvrednega blaga Skladno z ukrepi delavskega sveta je imenovana komisija, ki bo skrbela za ocenitev in odprodajo materiala, ki za podjetje ni več uporabno. To so: razna lesna embalaža, letvice, palete, odpadni gradbeno mizarski les, neuporabni sodi, folija, juta in podobno. Do sedaj so člani kolektiva to blago kupovali v oddelku za družbeni standard in ga odvažali iz podjetja. Čas in vrstni red nista bila urejena. Cesto so se delavci pritoževali, da nekdo lahko dobi tega materiala, kolikor ga hoče, drugi pa ne, čeprav bi kakšno stvar nujno potrebovali. Komisija je z delom že začela, spremembe pa seveda ne gredo tako hitro, kot bi si želeli. Tisti, ki delajo tam, kjer se je material zbiral in so odločali, kdaj se material dobi, menijo, da je to še vedno njihova pravica, zato zavirajo delo. Za odprodajo odpadnega materiala so v ekonomski organizacijski službi predpisali obrazec kot potrdilo, da kupec določeno količino materiala lahko dobi. Obrazec je v dveh izvodih. Za vse blago ga izdaja Anzelc Peter, delavec nabavne službe v obratu IV. (ob finančni službi). Tovariš Anzelc sprejema prijave, ki jih vpisuje po vrstnem redu, in ko je material za prodajo na razpolago, razdeli nabavna potrdila. S tem kupec plača blago v prodajni službi, v trgovini na stari pošti .Račun trgovine o plačilu blaga služi kot dokument pri prenosu ali odvozu blaga iz podjetja. Vratarska sulžba ima nalogo, da preko računov kontrolira odnašanje materiala in označi računski list. Brez računa se odslej naprej ne more ničesar odnesti iz podjetja. Skladno s tem je po sklepu organov upravljanja tudi prenehalo delo ljudske tehnike v podjetju. To je bila privatna izdelava — na ime ljudske tehnike — raznih izdelkov v delavnicah služb za vzdrževanje. Izdana je tudi prepoved vsakega dela v privatne namene v mehanični in električni delavnici podjetja, to je, razne dodelave in izdelave orodij, predmetov iz železa, lesa in drugega. Taka dela so bila doslej dovoljena. Delo je bilo v večini primerov opravljeno v rednem delovnem času. V mnogih primerih so bili uporabljeni materiali last podjetja. Taki ukrepi so nujni, saj je vrsta neurejenih vprašanj s tega področja povzročala osebna okoriščenja posameznikov na račun podjetja, na drugi strani pa so bili nezadovoljni delavci, ki niso imeli take možnosti. Cene so ostale nespremenjene. Prav tako je ostal še v naprej v veljavi sklep upravnega odbora, da delavec lahko dobi enkrat na leto določeno količino blaga za lastno uporabo, nikakor pa ne za prekupčevanje. Dolžnosti vodstva delovnih enot, kjer se tovrstni materiali nahajajo (polizdelki-valjarna, nabava) je, da zbran odpadni material dostavljajo na določen prostor. Zaradi reda v tovarni in urejene prodaje odpadnega blaga se moramo vsi v Savi strogo ravnati po teh navodilih. Vsak drugačen poskus je — prekršek. Tatvine Kriminal je družben pojav, različen v različnih družbenih ureditvah. Je težak problem, družben pojav, ki škoduje skupnosti in posamezniku. Ena od oblik kriminala so tatvine. Statistike kažejo, da so tatvine vseh vrst v naši državi zadnji čas močno porasle, porasle do meje, ko postajajo zaskrbljujoč družben pojav s težkimi posledicami. Ustanove in organi, ki kriminal raziskujejo in preganjajo, ne zmorejo vsega dela, preprečevanju pa se sploh ne morejo posvetiti, posebno, ker je zelo veliko malih tatvin in zlorab položaja, nepravilnega poslovanja itd. Gre pa vedno za enak prekršek: tatvine. Ukrasti družbo ali posameznika. Zakaj ljudje kradejo? Vzroki so različni in o tem ne bi razpravljali v našem glasilu. Prav pa je, če se ustavimo ob vprašanju, zakaj v Savi nekateri kradejo. Prav gotovo je eden od vzrokov tudi v miselnosti nekaterih, da krasti v tovarni, torej družbi, ni grdo, pravzaprav, da to ni tatvina. To ni zmotno mnenje, ampak izgovor tistih, ki so nagnjeni h kraji. Pred nedavnim je začel delati v oddelku varnost podjetja delavec, ki bo preprečeval kriminalna dejanja. Sem spadajo tatvine, izdajanje poslovnih tajnosti ipd. Dobro vemo, da en sam delavec dela ne bi zmogel niti s pomočjo vratarjev in čuvajev. Zaščita podjetja, odkrivanje takih in drugih kaznivih dejanj, bo uspešna le tedaj, če bo vsak čutil, da je solastnik tovarne, torej, da je njegovo in njegovih sodelavcev vse v tovarni. Toda njegovo tako, da si s tem in tu služimo kruh, ne pa da lahko vsakdo odnese domov, kar mu je všeč ali pa potrebuje. Zadnji primer, ko so odkrili tatu, nam to potrjuje: ko so izginjali posamezni deli novih strojev, je bilo treba najprej ugotoviti, kdo se je smukal tam okrog. In ko smo dobili namig, da nekdo, ki tam sploh ni imel opravkov, se je kiopčič pričel odvijati. To ni bilo tožarjenje, ampak poštenost, zavest človeka, ki mu tovarna nekaj pomeni. Tako bi morali ra/vnati vsi in tatov v Savi ne bi bilo več. Zaščita podjetja pred kriminalnimi dejanji posameznikov je dolžnost vsakega izmed nas. Pa še to: Kadar organi upravljanja razpravljajo o delavcih, ki so napravili kazniva dejanja, mora biti njihova odločitev realna in neusmiljena. Dogaja se namreč, da se včasih iščejo možnosti vse skupaj nekoliko olajšati in podceniti (npr. lani, ko je bil delavec zasačen pri tatvini, so nekateri menili, da je to majhna vrednost, da je prva tatvina itd.). V tovarni si sami ustvarjamo naš življenj stki standard in nikomur ga ne smemo zniževati iz nekakšne lažne delovne solidarnosti do tistih, ki hočejo tudi tisto, kar ni njihovega. Pravilnik o OD (Nadaljevanje s 3. strani) za posamezna dela, ki ga v delovni enoti avtopnevmatikarne že poizkusno uvajamo. Seveda zahteva takšen način določene pogoje (točni normativi izdelavnih časov, natančna evidenca delovnih uspehov, urejena evidenca kvalitete dela ipd.), brez katerih ostane predpisan način zgolj na papirju. Nagrajevanje po kvaliteti dela ni spremenjeno, izpopolnjen trn Je način nagrajevanja po kvaliteti izdelkov. Novost, ki bo zanimala vse, je uvedba določil o stimulaciji za napredovanje namesto dosedanjega dodatka na leta zaposlitve; izhodišče teh določil je krivulja usposabljanja, ki jo vidite na sliki 1. Krivulja ugotavlja, da delavec pridobiva v začetnih letih prakse, ki jih lahko enačimo z leti starosti, nova znanja zelo hitro, kasneje pa vse manj in manj, do stagnacije tik pred upokojitvijo. V določilih, ki jih predlagamo, je izhodiščna krivulja izoblikovana, kot kaže slika 2. Razlog za to je v obsegu različnih znanj, ki jih moramo zajeti v takšnem podjetju, kot je naše; največji porast ni v začetku krivulje, ampak med 28 in 35 letom starosti, ko je statistično ugotovljeno, da so tudi človekove delovne sposobnosti največje. Stimulacijo za napredovanje bo prejemal vsak delavec, ki bo v preteklem letu ocenjen po določilih ocene kvalitete dela kot nadpovprečen oz. povprečen. Oblika te stimulacije bo odstotek od osebne ocene delavca; višina pa bo odvisna od možnosti, ki bodo predvidene z gospodarskim načrtom za vsako leto. To bi bilo nekaj glavnih značilnosti novega osnutka pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Več se bomo o teh in o vseh ostalih spremembah in dopolnitvah, vzrokih, ki so nas privedli do njih, razlogih, zakaj nekaterih določil ne spreminjamo, in o vsem ostalem pogovorili v razpravi. Sestavljale! osnutka pričakujemo od razprave predvsem naslednje: zavedamo se, da lahko teoretično najbolj dognane metode merjenja delovnih rezultatov v praksi propadajo, če zanjo niso sprejemljive. Zato želimo, da bi nam razprava dala predvsem odgovor na vprašanje, ali so sprejemljive za Savčane v današnjem času predložene metode. ANDREJ KOŠIČ FOTOKRONIKA 1970 Koledarsko leto 1970 gre h koncu. Pregledujemo uspehe in delamo načrte za prihodnje leto. Tokrat bomo napravili pregled najzanimivejših dogodkov v tovarni s pomočjo fotografij, ki smo jih posneli v tem letu. Za podjetje, kot je Sava, ki se nenehno širi tako po kvadraturi kot po obsegu proizvodnje in asortimenta, je zelo važno, da se ta vzpon nekje zabeleži. Čeprav temu nismo posvečali in še ne posvečamo dovolj pozornosti, pa so nekateri rezultati že vidni. Ko se je pred letom dni zaposlil v informativnem oddelku fotograf, mnogi niso razumeli, kaj bo pravzaprav delal. Del njegovega dela vidite takrat, ko prebirate siedstva obveščanja (časopis, zidni časopis, informator), del fotokronike, ki jo vodi, pa vam bomo prikazali tokrat. Že staro pravilo je, da fotografija najbolj verno beleži dogodke preteklih dni in najbolje informira o nečem novem. Kako pomembna je takšna fo-tokronika za tovarno, ni treba Naš razgovor Foto intervju vmes pa nekaj besed Že pred časom smo se na odbo- je bil vseskozi toliko zaposlen, za-injormiranje domenili, da to nisem več trmoglavil. Medtem pa, ko so drug za drugim nasta~ ru za pripravimo za novoletno številko našega glasila daljši intervju z direktorjem podjetja inž. Janezom Beravsom. Razgovor, kakršen je bil zamišljen — ni uspel. Tovariš Beravs "Tovariš direktor, rad bi interv- "0 aktualnih problemih "Bejž z aktualnimi problemi!" ..."naše bralce zanima .... " "Premalo jih zanima ! " jali tile posnetki sem le dobil nekaj jedrnatih odgovorov na moja vprašanja. Ne upam trditi, da so veren posnetek razgovora, gotovo pa je vsebina točna. Torej! "Zdravo,-tovariš direktor! " "Zdravo! " "MHM!" "0 čem?" "Tov. direktor.." "Oooh, aktualni problemi!!" "Tov.direktor, pred koncem leta in prav bi bilo, če bi nekaj več pisali a ...." "Ja, ja! Tov. direktor gor, tov. direktor dol. Lepo te prosim, mar niso Savčani vendar bolj seznanjeni o doga-janih v podjetju kot .kjerkoli?" "Tovariš direktor, Vi mi lahko največ poveste o ..." "Že spet začenjaš! "Kaj pa sem sploh jazv To te vprašam. Pa ti odgovori, če z na š ! " "0, vidiš, vidiš." "Kaj sporočate našim delavcem tov. direktor?" "Dvoje: Hvala za vse v letošnjem letu in pa srečno 1971!" posebej poudarjati. Ko bomo prihodnje leto praznovali petdesetletnico obstoja tovarne, bomo skušali prikazati razvoj gumarstva v Kranju. Kako nam bo to uspelo, nam za sedaj še ni najbolj jasno, kajti zgodovinsko pot, ki jo bomo opisali, bomo morali dopolniti tudi s slikami. Te pa bomo težko dobili, saj ne obstaja nobena zbrana dokumentacija o tem. To je samo del dokazov, ki govore, da fotokronika pomeni zelo veliko za naše zdajšnje in poznejše rodove. Pa si osvežimo spomin s pomočjo teh, v letošnjem letu nastalih fotografij na naslednji strani Pišejo nam ■ iz JLA Nahajam se na odsluženju kadrovskega roka. Kakor vsak vojak, pripadnik JLA, imam tudi jaz precej časa, ki si ga krajšam z igranjem šaha, nogometa in rokometa. Precej tudi berem, zato tem bolj pogrešam glasilo Save, zato prosim, če mi ga pošiljate. Kolektivu Save želim uspešno delo, dobro prodajo na domačem in tujem tržišču. Pozdrav vsem delavcem mehanične delavnice obrata II. in tov. Miru Ambrožiču. Miran Lukanec KRIVA PALANKA, V. P. 7488-6 Oglašam se iz Mostarja, kjer služim vojake. Rad bi dobival savsko glasilo, da bi lahko spremljal vaše delo, uspehe in novosti. Vem, da je v Savi vedno veliko novega in da se vedno kaj dogaja. Vse člane kolektiva, posebno pa delavce mehanične delavnice obrata II., lepo pozdravljam. Janez Globočnik Mostar, v. p. 3763/2 (Dalje na 8. str.) FOTO 1. Na seji DS podjetja, ki je bila 6. 1. 1970 so bili sprejeti statut podjetja, gospodarski načrt in srednjeročni program razvoja podjetja. Menimo, da so odločitve življenjskega pomena za Savo kot podjetje, za nas delavce pa še toliko bolj, saj je od tega odvisen naš življenjski obstoj. Kronist takega datuma gotovo ne bo izpustil. 2. Dan kasneje, to je 7. 1. 1970, smo svečano proslavili 20-letnico samoupravljanja v naši tovarni. Sava je leta 1950 kot drugo jugoslovansko in kot prvo podjetje v Sloveniji stopilo na pot samoupravljanja. Uspehi so več kot vidni, saj smo iz majhnega podjetja zrasli v eno vodilnih podjetij gumarske industrije v Jugoslaviji. 3. Našo samoupravno pot krepimo s tem, da se zavestno vključujemo v samoupravljanje. Na volitvah v DS podjetja in svete delovnih enot smo še enkrat potrdili naše zaupanje v samoupravljanje. Volitve so bile 3. 4. 1970. 4. Modernizacija in razširitev proizvodnje v novih proizvodnih prostorih — to je naš nenehni sen. Tej želji sledimo že vrsto let zavestno in že se lahko pohvalimo z vrsto zavidljivih uspehov. Eden takšnih je bila preselitev konfekcijskih strojev iz stare avtopnev-matike v novo halo. Delovni pogoji so tu neprimerno boljši. Fotografija je bila posneta 29. 8. 1970. 5. Da vedno ne gre vse tako, kot bi moralo, je povsem razumljivo. V tem letu smo se znašli v zelo zapletenem položaju. Nelikvidnost podjetij in podražitev surovin na eni strani, nedisciplina in zanemarjanje delovnih dolžnosti na drugi strani sta nas pripeljali do tega, da je bilo ob polletnem pregledu poslovanje pod dogovori; na zborih delavcev smo rešili tudi ta problem in naše delo je že boljše. Zdaj pa nekaj fotografij gostov, ki so si ogledali našo tovarno. Znano je namreč, da gre glas o naši tovarni kot dobrem partnerju, ki predvsem posveča veliko skrbi kvaliteti svojih izdelkov, daleč čez meje naše domovine. Mnogi si zato žele ogledati naše dosežke na gospodarskem in samoupravnem področju. 6. Obiskal nas je Beniamino Oli- vi, direktor direkcije za informacije izvršne komisije ekonomske gospodarske skupnosti. Zanimal se je za razvoj Save, za samoupravne odnose, za uvoz in izvoz in izobraževanje. Na koncu je povedal tole: »Nisem gumar, vendar sem dobil vtis, da je Sava moderno podjetje in da imate zato možnost prodaje na tujih tržiščih.« Obiskal nas je 28. 1. 1970. 7. 20. 3. 1970 nas je obiskal predsednik Danske socialistične narodne stranke SIGURD OMANN. Zanimal se je za samoupravne organe v podjetju, amortizacijsko dobo, delitev dohodka, referendum in informiranje kolektiva. V zahvali je poudaril naslednje: »Osnovno koncepcijo sem poznal, vendar sem se hotel prepričati, če je samoupravljanje tudi v praksi takšno, kot sem si ga zamišljal. Prepričali ste me o tem in za to se vam toplo zahvaljujem.« 8. V juniju se je mudil v Savi predsednik konference ZM Jugoslavije tov. Janez Kocjančič. Zanimal se je za vlogo mladih v upravljanju podjetja in o politični pripravljenosti mladine pri izpolnjevanju nalog TK ZM in konference ZM Jugoslavije. 9. 12. 10. 1970 sta nas obiskala tov. Edvard Kardelj in Franc Popit. Zanimala sta se predvsem za probleme samoupravljanja, ki bi jih lahko obdelala za bližnji kongres samoupravljalcev. Tov. Kardelj nosi namreč glavno breme priprav za ta kongres, na katerem bi imel tudi referat. Tov. Kardelju so na vprašanja odgovarjali tovariši Janez Beravs, Borut Šnuderl, Štefan Marcijan, Blaž Studen in drugi. 10. 2.10.1970 je naše podjetje obiskala parlamentarna delegacija iz ZRN. Delegacijo je vodil predsednik parlamenta gospod KAI VON HASSEL. Gostje so si z zanimanjem ogledali nekatere delovne enote in se zanimali za poslovne uspehe našega podjetja. KRONIKA O gospodarjenju in našem delu Katerim zadevam je naša organizacija letos namenila največ pozornosti? Ob ukrepih, ki jih je sprejel delavski svet podjetja na osnovi rezultatov polletnega poslovanja so sodelovale tudi družbeno politične organizacije. Kakšne sklepe ste sprejeli oziroma kako ste sodelovali? Rezultati poslovanja v devetih mesecih so dosti boljši kot ob polletju Po čigavi zaslugi? Kaj je po vašem mnenju še vedno neurejno v našem podjetju? Pripombe in predlogi Peter Bogataj, predsednik mladinske organizacije (do 15. 12.) Blaž Studen, predsednik sindikalne organizacije Borut Žnuderl, sekretar Zveze komunistov Poleg obširnega razgovora z direktorjem podjetja in nekaterimi predsedstva in na seji konference delavci v proizvodnji o gospodarjenju in našem delu se mi je vsekakor mladinske organizacije, zdelo pomembno, da za mnenje povprašam tudi predstavnike druž- 3 Poslovanje v zadnjih treh me-benopolitičnih organizacij. Predvsem zato, ker so se s svojim delom sec'ih je boljše predvsem zato, ker m s svojo aktivnostjo usmerili k najvažnejši »postavki« letošnjega so člani ko,ektiva zei0 resno spreleta, k izboljšanju gospodarjenja. Nezanimivo bi bilo objavljati m .eli zaX4 v A ** VMS OLJ. PoLBTM tsjesA/j* s/9/ve/>u AJiiK* P-o K4 A -Z/M4