I It/INk I VESTOIK Leto II. Tržič, v četrtek 30. aprila 1958 Štev. 9—10 Tržič žaluje za velikim sinom jugoslovanskih narodov Čeprav smio se že nekaj mesecev bali za življenje Borisa Kidriča enega prvih in največjih vodij naše revolucije, so naša usta onemela in naše glave klonile v globoki žalosti, ko smo pred dobrimi štirinajstimi dnevi izvedeli, da je njegovo srce prenehalo biti. Utihnil je vsakdanji mestni vrvež, kot da sta obstala čas in življenje. Novica o njegovi smrti je pretresla slehernega izmed nas toliko bolj, ker smo živo občutite, da se Je Boris Kidrič izčrpal v gigantskih zaporih za lepše življenje' vseh nas in ker vemo, da je njegova izguba v vodstvu nenadomestljiva. Zato nihče ni ves cas, ko sta se od njega poslavljala Beoi-£rad in Ljubljana, mislil na nič drugega kot nanj. Delovne roke pa so dskale, s eirn bi počastile njegov spomin. Izobesile 6|o žalne zastave in državne zastave na Pol droga, odele izložbe v črnino, razstavile v njih njegovo podobo. Povsod po naših tovarnah in po ustanovah so se delovni kolektivi s svojimi delavskimi sveti in upravnimi odbori zaceli zbirati k žalnim komemioracijam, s katerih so sporočali svojo bolest pokojnikovi ženi, njegovim sodelavcem, zveznemu in republiškeimu izvršilnemu svetu- Prav tako so se zbrali v tistih dneh odborniki vseh množičnih društev k žalnima sejam, mladina po šolah pa je prvo šolsko uro po tej novici o njegovi smrti Posvetila spominu Borisa Kidriča. Nad tisoč Tržičanov v svoji žalosti ni strpelo, da se ne bi od svojega velikega tovariša v trpljenju med narodnoosvobodilno vojno in tovariša v veselju * zmagah jugoslovanskega delovnega '.ludstva odšli še zadnjikrat poslovit na, dan njegovega pogreba v Ljubljano. Ostali pa so se oib uri, ko se je v Ljub-Jaui pričel žalni sprevod, zbrali na Glavnem trgu pred katafalkom, ob katerem sto imela vso noč po dva rezervna ofi-CiIir.1a častno stražo. Turobno so zvenele po nemem trgu žalostinke, ki jih je zaorala godbe »Svobode* in trdo so pa-a'e na ranjena srca besede predsedni-*a občinskega odbora SZDL mr. Ziden-a Laiviičke, ki so neizprosno izpričeva-e> da Borisa Kidriča ni več ... Ihtenju nimožic so se pridružile v trenutku, bo ° v Ljuhljani polagali pokojnega heroja nieni njegovo tovariše heroje v njihovo Naj živi 4. maj praznik delovnih naporov in zmag s ujpno grobnico, tovarnške sirene;. : Delovno ljudstvo se je vrnilo' na svo--a delovna mesta, spomin na Boris Ki- drj Ca pa bo ostal večno živ med nami. Osmo leto že praznujemo letos v svobodni, demokratični državi praznik dela. Revolucija, ki jo je naše delovno ljudstvo obenem z osvoboditvijo pod vodstvom svojih voditeljev s tovarišem Titom na čelu — prvo v zgodovini človeštva po neiznakaženih smernicah Marxa, Engelsa in Lenina in zato tudi zares plodno — izvedlo, je dala temu prazniku tudi nov pomeni in novo vsebino. Medtem, ko je imel pred revolucijo ceno edinole kapital v rokah posameznikov, je dobilo zdaj svojo polno vrednost u-stvar jalno delo delovnega človeka. Medtem ko je bil ta praznik pred revolucijo prvenstveno ogorčen protest proti izkoriščanju delovnega človeka, protest proti vladajočemu razredu, je danes 1. maj veličastna manifestacija zmagovitega delavskega razreda. Ko se ustavljamo v socialistični eri ob delavskem prazniku, slavimo torej napore, ki jih vlaga naš delavec v rast naše industrije in kmetijstva, v rast naše kulture in družbene morale, in se veselimo njegovih veličastnih zmag. Zdaj šele, ko delavec sam požanje plodove svojega ustvarjanja materialnih in duhovnih dobrin, je dobil 1. maj zanj svoj polni smisel. Ustavi se ob njem, da pregleda svoje dosedanje uspehe. Sam se oceni in sam si podeli svoje plačilo — in samozavestno zaorje nove brazde. Pa naj v vrsti člankov ,ki jih ob prazniku dela prinašamo, spregovori tržiški delavec sam! Za z vso skromnostjo prikazanimi uspehi, ki jih je kljub mnogoterim težavam dosegel, zlasti odkar sam upravlja svojo tovarno, ne bo mogel prikriti ponosa, ki ga upravičeno navdaja. Zato mu k 1. maju 1953 iskreno čestitamo. Uredništvo. Novi delavski svet tovarne Runo se je resno lotil problemov podjetja Stisnjeno med zidovi hiš Tržiča stoji ob potočku Mošenik po svoji tradiciji in kvalitetnih izdelkih dobro poznano usnjarsko podjetje »Runo , ki po zunanjem videzu in neprikladni legi sicer ne vzbuja, v tujcu posebne pozornosti. Če si pa pobliže ogledamo življenje in delo v tem podjetju, bomo zlahka zaključili, da veje tudi tu socialistični duh novega časa, ker se je v njem v načinu dela Jaza u-ejšnjih let marsikaj izpremeniio. Predvsem moramo poudariti nekaj pozitivnih črt v raavoju in utrjevanju de-.avskega upravljanja, predvsem o iz-/edbi volitev v novi delavski svet, ter i nalogah, ki jih nalaga družbeni plan poslednjega kotička. Prebivalstvo naših vasic je z zadovoljstvom vse popoldne obujalo spomine in mnogi so govorili, da tako svečanega dneva v I^ešah še ni bilo. Prepričani smo, da bo ostal vsem domačim v trajnem spominu, pa tudi številni gostje se bodo rudi spominjali prijetne vasice pod Dobroo. Ljubeljski predor mora biti dorršen v maju 1954 Pobude za dograditev ljubeljskega predora niso dali letos Avstrijci, kot mnogi pogrešno mislijo — ampak prav vlada LRS. V ta namen so naši gradbeniki izvršili vse potrebne elaborate, s katerimi so šli nato naši zastopniki pod vodstvom ing. Marijana Brileja, šefa operativnega štaba sekretariata za gospodarstvo, v Celovec, kjer so se z avstrijskimi merodajnimii. faktorji načelno sporazumeli, da se ljubeljski predor dokonča in izroči prometu. Pretekle dni so bili v Tržiču ponovno tozadevni razgovori. Iz Avstrije je prišlo 5' zastopnikov z vladn'm pooblaščencem dr. Pichlarjem na čelu, ki so bili nad prijaznim tukajšnjim sprejemom in delovnem elanom našega ljudstva vidno presenečeni. Predmet obravnavanj je bil naslednji: 1. Kakšen material bo potreben za izgradnjo in kdo ga bo dobavil. 2. Na kateri strani naj se vrše dre-nažma dela. 3. Kdo bo dajal električni tok. 4. Kdo naj izvrši posamezna dela. 5. Kako naj se valutamo sprovedejo tozadevni računi. Končni sklep je bal, da mora biti predor do prihodnjega maja dovršen! Naši bodo z deli kar kmalu pričeli, Avstrijci pa šele potem, ko ministrski svet na Dunaju potrdi ta dogovor z nami. Tedaj se bodo zaradi razgovorov poslednjih detajlov sestali zastopniki obeh sosednih držav še enkrat v Tržiču. O nadaljnji izpeljavi ljubeljske ceste dosedaj še nilso razpravljali. Zastopniki jugoslovanske delegacije so pa z vsem razumevanjem vzeli na znanje željo Tr-žičamov, da mora bodoča mednarodna cesta potekati skozi in ne mimo Tržiča. Debatni večer gorenjskih farmacevtov V soboto, dne 11. aprila se je vršil V Tržiču debatni večer farmacevtov Gorenjske, ki se ga je udeležilo 13 farmacevtov iz Kranja, Jesenic, Škofje Loke in Tržiča, kot gostje pa so bili navzoči trije farmacevti iz Ljubljane ter dr. Premrov in dr. Živec. Obravnavali so probleme vzgajanja zdravilnih zelišč in preskrbe JLA z zdravili in sanitetnim materialom, istočasno pa probleme far- djetja, ki izvažajo, razumejo potrebo izvoza ter s tem ustvarjajo devizna sredstva, ki jih rabijo deloma sama, deloma pa so namenjena naši nadaljnji industrializaciji. Vzporedno s povečanjem proizvodnje nastaja nujna potreba po osvajanju novih tržišč in iskanju novih zvez. Ta ugotovitev je napotila Tržiško tovarno kos in srpov, da je preko izvoznih podjetij Slovenije poslala svoje zastopnike kot eksperte v razne države z nalogo, da prouče tržišča in navežejo stike z interesenti zaradi konkretnega zaključevanja poslov. Da je bilo slednje na mestu, nam dokazujejo mednarodni trgovski sporazumi, ki jih sklepa naša država. Toda z izvozom se začne za našo industrijo novo obdobje proizvodnje kvalitetnega blaga. Inozemski kupci so izbirčni, ne zadovoljujejo se z vsakim, blagom. Njihove potrebe postajajo iz dneva v dan večje le za kvalitetno1 blago. Problem izvoza sloni na zdravi konkurenčni borbi mednarodnega trga. Toda kaj koristi najboljše blago in najpreci-znejši izdelki, če inozemsko tržišče ne zve, kje se dobro blago dobi. Da, inozemstvu je treba povedati in to stori propaganda, reklama in trgovski potniki izvoznih podjetij. Tržiška Tovarna kos in srpov se je zavedala gornjih momentov lini je na temeljih stare tradilcdje izpred vojne pričela osvajati ilnozemska tržišča. Prve Tovarna lepenke na Slapu pri Tržiču je ena najstarejših te vrste v Jugoslaviji. Na mestu opuščenih Radeckijevih fužin je Anglež Charles Moline leta 1891 postavil za takratne prilike še dosti moderen obrat, ki se je iz leta v leto ve-čil, posebno še, ko je v bližnjih Čadov-ljah postavil še eno brusilnieo lesa. Kot takrat se še danes uporablja za pogon vodna, energija, ki poganja, Franciis turbino, le-ta pa celoten obrat po transmisiji. Deloi je bilo v tovarni prejšnja leta težko in zdravju škodljivo. Lastnik tovarne ni imel interesa, da bi izboljšal delovne pogoje. Vso mokro lepenko so n. pr. delavke nosile na glavi v vsa nadstropja zračnih sušilnic — in to za majhen zaslužek — po 10,12 ur ali celo več dnevno. V bruisilinieah lesa so delavci v stalni mokroti brez slehernih zaščitnih sredstev trdo delali in se borili za vsakdanji kruh. Ko je bilo koncem leta 1946 podjetje nacionalizirano, se je takoj vključilo v petletni načrt, ki ga je izpolnilo predčasno in že takrat doseglo ter nekoliko preseglo predvojno raven in kvaliteto proizvodnje. Prišlo je do nekaterih delovnih izboljšav, med katere spada v prvi vrsti skoraj ves transport z dvigali. V zadnjem, letu petletnega načrta je podjetje doseglo rekordno proizvodnjo, od katere pa lanskoletna ne zaostaja. V letošnjem letu so izgledi še boljši. Pred nedavnim je bila zamenjena tudi 30 let stara turbina v Čadovljah z novo, močnejšo. Danes delavci sami upravljajo tovar- ponudbe je poslala v Turčijo, izdelala je vzorce. Dolgotrajni trud pri obdelavi mednarodnega trga je rodil uspeh, prišlo je naročilo iz Turčije. Tržiškd kovači so z veselimi obrazi prijeli, za delo in prvo pošiljko 10.000 kos odpremiii v Turčijo. Z velikim pričakovanjem so čakali prvega odmeva iz Turčije. Res, prišla je pohvala za kvalitetno in dobro blago, prišlo je ponovno naročilo za še večjo količino. Glas o dobrem blagu je šel hitro po svetu, oglasila se je Perzija, Grčija, Paragvaj in ostale zemlje Azije in Južne Amerike. Naročila prihajajo dnevno, tako da delovni kolektiv lahko jasno gleda v bodočnost. Napredek pri izvozu je ogromen. Pred vojno je tovarna izvažala le kose in srpe, dočim v novi socialistični Jugoslaviji izvaža podjetje poleg kos in srpov nože za trsje in pleskarske lopatice. V najkrajšem času bo odpotoval potnik v Indijo, Indonezijo in ostale zemlje Daljnega vzhoda. Uspeh bo velilk. Za mednarodno trgovino je treba imeti dobro reklamo. Zato je podjetje izdalo katalog v večbarvnem tisku, M je po zagotovilu trgovskih krogov najlepši, kar jih je bilo tiskanih v Jugoslaviji. Težka je mednarodna trgovina, toda tržaški kovači s svojimi kvalitetnimi izdelki jamčijo, da bodo ponesli glas Tržiča v svet z osvajanjem novih dežel s tržaškimi kovaškimi izdelki. no. Storilnost dela se je močno dvignila, saj je pa, tudi njihov glavni smoter čimveč in čilim bolje proizvajati. Od 13 uslužbencev, kolikor jih je še pred nedavnim bilo, so znižali število na 3 uslužbence in direktorja, ki so- svojim nalogam, popolnoma kes. Dvignila se je del. disciplina in požrtvovalnost delavcev, kvaliteta lepenke pa ne zaostaja za predvojno in je med najboljšimi proizvodi ind. lepenke V državi, Povpraševanje po njej je veliko in tovarna nikakor ne more ustreči vsem naročilom. Kakor nekdaj, tudi danes izvažajo lepenko, ki ima sloves še iz predvojnih časov in so delavci že v letošnjih štirih mesecih ustvarili narodnemu gospodarstvu nad 2 in pol milijona deviznih dinarjev, kar je za tako majhno podjetje vsekakor mnogo. Bila je to prva papirna tovarna v državi, ki je u-spešno začela prodajati na inozemskem trgu. V prvem letu samoupravljanja po novem finančnem sistemu so delavci u-stvariii naši skupnosti nad 70 milijonov dinarjev narodnega dohodka, t. j. skoraj 4 milijone več od planiranega. Dvajset-članski. Delavski svet je pravilno razumel dolžnosti do skupnosti in vložil vse sile za njihovo izpolnitev. Sleherni delavec se je zagrizel v delo lin kljub težkemu delu, izpostavljenosti mrazu, mokroti in vročini, častno dokazal, da more tovarno upravljati sam. Novizvoljeni Delavski svet se je na izkušnjah preteklosti z vso vnemo oprijel dela in začel po^g tekočih nalog razmišljati tudi o gradnji štiristanovanj-ske hiše. Denarna sredstva ;n večji del Velik**doprinos Tovarne lepenke našemu narodnemu gospodastvu macevtske službe na Gorenjskem. Ogledali so si tudi zanimivosti mesta. V nedeljo pa so si ogledali farmacevtski muzej tov. mr. Lavičke, ki je ena najbolj Znamenitih zbirk farmacevtskih starin v Sloveniji. Mladina vabi... Kratek čas nas še loči od Meseca mladosti. Razgibanost, ki je cilj Meseca mladosti, se kaže v številnih prireditvah v tem mesecu. Ne bo odveč, če omenimo, kolikega pomena je organizacija prireditev, ki so pred nami. V gospodarskem razvoju hitimo z velikimi koraki naprej, pri čemer nosi tudi mladina precejšnje breme. Delovnih akcij, prostovoljnega dela in ur je bilo že nešteto. Revolucionarni duh žene mlado generacijo k delovanju na političnem, gospodarsko-upravnem in kulturnem, področju. Kako koristna je torej dobra vzgoja, ki temelji na visoki zavesti našega delovnega človeka! Danes mladina ne tava v temi, temveč si utira ravno pot in juna-Škoi stopa po njej k boljši bodočnosti — v socializem. Ne pozna samo krampa, lopate in brnečega stroja ali šolskih klopi, skrbi tudi za povečanje kulturnega obzorja v svojih vrstah. Mesec mladosti bo manifestacija dela in razvoja mladinske organizacije, pripravljena v bogatem kulturnem programu. Zato mladina vabi vse njene prijatelje — vsa društva in organizacije — slehernega človeka nasploh, da se udeleže teh prireditev, katerih vsebina je zelo pestra. S pomočjo društev, v katerih je tudi mnogo mladincev in mladink, bo izveden naslednji programi: 30. IV.: Akademija društva Svobode v proslavo 1. maja. I. V. : Skupni izlet TVD Partizan na Bistriško planino. 9. V.: Premiera igre »Palčki« — izvaja Osnovna šola Tržič v Cankarjevem domu. 10. V. dopoldne: Igra »Palčki« za šol-8ko mladino Tržiča. 10. V.: Telovadna akademija v Cankarjevem domu — izvaja TVD Partizan. II. V.: Igra »Palčki« za predšolsko mladino — v Cankarjevem domu. 14. V.: Igra »Palčki« za mladino okoliških šoli. 16. V.: Anton Ingolič, »Krapi« —■ iz- Vaja Gasilsko društvo v Cankarjevem domiu. 17. V.: Parada gasilskega društva, razvitje novega prapora — gasilski dan. 24. V. dopoldne: Pevski koncert — izdajajo pevski zbori šolske mladine vseh "»1 na območju občine. 25. V.: Izlet šolske mladine na Do-Prčo iin Bistriško planino. (Okoliško šole imajo izlete posebej.) , 25. v.: Pevski koncert z orkestrom — ^vaja Svoboda v Cankarjevem domu. .30. V.: Zabavni večer ob tabornem og-«jjU —_ izvaja taborniška organizacija na toizkulturnem igrišču. 31. v.: Telovadni in paradni nastop 80lske mladine na fizkultuimem igrišču. 9đ 5. V. do 10. V.: Prvenstveno tek- gradbenega materiala so že zagotovljeni. Stanovanjsko vprašanje se bo na ta način precej omililo. Prepričani so, da bodo ob letu vse naloge z uspehom izvr- Zgodovina nastanka današnje Tovarne finega pohištva je več ali manj znana vsakemu Tržičamu. Manj pa je poznano, kaj priznani tržiški mizarji in tapet-niiki izdelujejo in zakaj so njih izdelki kljub precej visokim cenam zaželeni na tržiščih šiiirom naše države. Malokatori Tržičan ve, da so naša veleposlaništva in konzulata na vseh petih kontinentih opremljeni s pohišvom, ki so ga izdelale marljive roke naših mizarjev in tapet-nikov. Najvišja znanstvena ustanova Srbije Srpska akademija nauka v Beogradu je opremljena z našim pohištvom itd. Marsikdo se bo vprašal, zakaj še Trži-čani ne nabavljajo opreme doma,, ko imajo vendar tovarno sredi (mesta. Vzrokov za to je več. Eden cd teh je, da se tovarna zelo mafo bavi s serijsko-proizvodnjo pohištva, ki ga ceneje izdelujejo druge tovarne zaradi boljše tehnične opremil j enosti in modernejšega u-stroja. Tu mislimo predvsem na tovarno pohištva »Edvard Kardelj« v Novi Gorici. Tej tovarni v pogledu cene ne moremo konkurirati. Za primer naj navedemo to, da ta tovarna, izdelala spalnico v 140 urah in se ji bo kmalu posrečilo izdelavo znižati na 100 ur. Pri nas pa je potrebnih za enako ali podobno spalnico najmanj 600 ur. Vendar ne smemo misliti, da so Sodkanci zaradi tega pridnejši od naših mizarjev. Vzrok temu je serijska proizvodnja 1000 garnitur ali še več in to s preko 75% strojno obdelave, naša tovarna pa zmore naenkrat največ 50 garnitur in to s preko 75% ročne obdelave Zaradi tega mora Proizvodi pilarne »Triglav» se uvrščajo med najkvalitetnejše v Jugoslaviji, saj to v vsakem času potrjujejo ko-riisitkuikii, podjetja, servisi, trgovine iln ostali. Sedanja premajhna proizvodnja ne zmore vseh potreb domačega tržišča. Tudi izvozna trgovska podjetja se zelo zanimajo za izdelke »Triglav«, katere bi lahko ob večjih količinah plasirali v Turčijo in ostale tuje dežele ter s tem pridobili mnogo deviznih sredstev. Proizvodnja je od osvoboditve vseskozi naraščala in je v 1.1952 dosegla vrh v količini 16 ton vsakovrstnih piiarskih izdelkov. Te uspehe omogoča le zavednost, strokovna sposobnost in vztrajnost vsega kolektiva. Vedeti moramo, da delajo ti ljudje v skrajno težkih razmerah, v tesnih prostorih, lesenih šupah, v nehigijenskih delovnih pogojih, ki jim pri delu predstavljajo ogromno oviro. Leta 1948 se je pričela gradnja novo piilarne z naimcnoim, da se podjetje razširi, poveča in odstranijo obemen do>-sedanji slabi pogoji. Gradnja v začetku nikakor ni mogla z mrtve točke. Menodaj-ni činitelji se dolgo časa niso mogli ze-diniti, ali načrt ustreza potrebam ali ne. šene, Delavski svet in Upravni odbor, ki sta bila izvoljena čisto po volji kolektiva, pa bosta obogatila vprašanje samoupravljanja z novimi izkušnjami. kolektiv izdelovati specialne luksuzne predmete, ki jih druge tovarne ne morejo izdelovati in po katerih je trenutno veliko povpraševanje, tato da bi lahko zaposlili do 150 mizarjev in najmanj 20 tepetnikov. Za toliko zaposlenih pa so naši prostori mnogo premajhni in moramo mnogo ugodnih naročil odkloniti. Razpravljalo se je že na sestankih kolektiva, na kakšen način odpraviti zastarelost obratnih prostorov. Samo ena možnost obstoji. S povečanjem tovarne na tem prostoru, kjer danes stoji, ne bi dosegli tistega, za čemer stremimo, ker bi bila na primer povečava do ceste samo začasna rešitev, pri kateri nam še vedno ostanejo stopnišča in v zvezi z njimi prenašanje materiala iz nadstropja v nadstropje in obratno. Drugo vprašanje je skladišče lesa, ki se trenutno nahaja delno na »Polakovem« delno pa pri tovarni, kjer pa je premalo prostora. Najboljša rešitev bi bila (opuistjtffl obratovanje na tem. mestu in prenesti oz. zgraditi tovarno na drugem kraju. Morda v »Mlaki«, kjer se nahaja popolnoma neizkoriščen prostor. Sedanji LOMO ni nenaklonjen povečanju tovarne in verjetno tudi ne bi imel ničesar proti zgraditvi nove. Vprašanje so sredstva, ki jih sama tovarna ne bi zmogla brez pomoči ljudske oblasti. Prej ald slej bo moral kolektiv najti ustrezno- rešitev, ker na sedanjem prostoru nima možnosti razvoja ne konkurenčne sposobnosti kljub priznani kvaliteti. O tem. pa še kaj več drugič. Nato je zopet primanjkovalo denarnih sredstev in tudi delovne sile. Gradnja vendar le počasi napreduje. Ves čas je bilo treba odstopiti zemljišče m vodovod, nato- zopet ni bilo denarnih sredstev. Tudi sedaj jih primanjkuje. Družbeni plan tržiške občine ne predvideva nobenega zneska za dograditev novega poslopja pilarne. Poslopje je po zaslugi ljudskega odbora mestne občine že dograjeno v tretji fazi. Seveda to še ne zadostuje, dela se morajo vršiti naprej. Če bi hoteli, da se podjetje vseli v novo zgradbo in tam prične z obratovanjem, je treba nujno dokončati ohišje za transformator, napeljati vodovod ter zunanjo in notranjo električno instalacijo. Kdor pozna razmere delovnega procesa v sedanjem podjetju, ve za težke naloge proizvodnje in finančne obveznosti doi skupnosti. Tisti tudi ve, da bo podjetje »Triglav« samo težko kos bodoči težki nalogi, če hoče izkoristiti novozgrajene prostore, potem se mora razširiti in modernizirati. Potrebni sta dve novi peči za žarenje in kaljenje, ki pri današnjih uvoznih faktorjih zahtevajo ogromne zneske. Tudi sicer je strojni Tovarna finega pohištva slovi po svoiih izdelkih - njen raz¥Oj pa zavirajo tesni prostori - Velik problem pilarne „Triglav" park potreben modernizacije in repara-ture. Razpoložljiva amortizacijska kakor ostala sredstva iz leta 19^2 in 1953 še izdaleč ne krijejo omenjenih stroškov. Vedeti maramo tudi, da je ljudski odbor mestne občine iz finančnih prispevkov podjetij v tem letu dovolj pomagal in da bo z dovrštltvijo že zgoraj navedenih glavnih zaključnih del izpolnil vse svoje obljube in naloge. Tu- di okrajni ljudski odbor je v letu 1952 obljubil, da bo pomagal z denarnimi sredstvi pri gradnji objekta, katera obljuba se pa do danes ni uresničila. Vse težave in težkoče z gradnjo bodo sčasoma preminile, prišle pa bodo druge še težje in gospodarsko še bolj važne, katere bo moral delov, kolektiv, zavedajoč se pomena delavskega samoupravljanja, smotrno in vestno reševati. „Galanterija" ima vse pogoje za razmah, nima pa dovolj osnovnih sredstev Ker se je pojavilo na inozemskih tržiščih veliko povpraševanje po galanterijskem izdelkih, je ljudski odbor mestne občine osvojil zamisel ustanoviti novo podjetje, ki bi izdelovalo raznovrstne galanterijske izdelke. O tej zadevi je plenum ljudskega odbora podrobneje razpravljal na ze-sedanju dne 25. 1. 1952, ter sprejel sklep, da se ustanovi podjetje »GALANTERIJA«, ki mu dodeli ljudski odbor kot AOR podjetja tri milijone dinarjev osnovnih in 500.000 din obratnih sredstev. Ta znesek bi se dodelil podjetju iz presežkov dohodkov iz prejšnjega leta, Toda ti dohodki so Mi blokirani, še preden so se stekli v blagajno LOMO. Kljub temu je podjetje pričelo obratovati 23. aprila 1953. Za prvo silo si je podjetje najelo lokal na Glavnem, trgu 15, kjer je imel prej svojo delavnico Šramek. Ta lokal pa ni bil primeren, zato je podjetje s pomočjo ljudskega odbora izposlovalo od Predsedstva vlade LRS nacionalizacijo stare šupe v Usnjarski ulici, ki je bila v razpadajočem stanju. Ker podjetje ni imelo sredstev za investicije, je pričelo stavbo- popravljati v lastni režiji, kar je bilo združeno z velikimi stroški, kil so hromili podjetje. Toda dobra volja, vse premaga in 1. okto- bra se je že podjetje preselilo v zasilno popravljene prostore. Ljudski odbor mestne občine je imel razumevanje za težave, s katerimi se podjetje bori že od ustanovitve dalje, in je že večkrat priskočil na pomoč, vendar vse to še ne zadošča, da bi se podjetje razmahnilo. Potrebno bi bilo podjetju dati osnovna sredstva v prvotno zagotovljeni višini, ker le na ta način bi bil dosežen zaželeni uspeh. Trenutno, zaposluje to podjetje 16 delovnih moči, ki so po večini slabotne žensko, ki drugod niso mogle dobiti za-ptv#'1.ve. Lahko pa bi jih zaposlilo še veliko več, če ne bi bilo finančnih ovir za nabavo strojev in dokončno ureditev prostorov. Za zdaj izdeluje to podjetje samo pri-penjače za pripenjanje perila, katere izvaža po izvoznem podjetju »Slovenija-les« v Anglijo. Večkrat pa dobi naročila za različne galanterijske izdelke, katerih podjetje ne. more sprejeti, ker nima za to primernih strojev. Je pač zopet tu finančno vprašanje! Ker se pojavlja v Tržiču težak problem., kam zaposliti doraščajočo mladino, naj bi merodajmi činitelji razmišljali o tem, kako okrepiti lokalna podjetja, da se ta mladina zaposli. Gozdarstvo v Švici (Nadaljevanje) movanje pionirjev v streljanju z zračno puško — izvede SD Tržič. Od 25. V. do 30. V.: Prvenstveno tekmovanje Tržiča v streljanju z bojno puško za prehodni pokal Bombažne predilnice in tkalnice. —• Poleg tega izvedejo še: šahovska sekcija — obširna šahovska tekmovanja; odbojkarska sekcija — medsebojna tekmovanja in nogometna sekcija — medsebojna tekmovanja. Želimo, da naši napori ne bodo zaman. Z aktivno udeležbo vseh, posebno mladine, bomo v Mesecu mladosti dali mladinski; organizaciji posebno priznanje in iapodbudo za še večje akcije, velika udeležba pa bo obenem nagrada za njen trud. <§. maja pričetek delu za kopališče Kljub tcimu, da od lanskega leta ni bilo opaziti večjih del na gradbišču, delo ni počivalo. Delal je gradbeni odbor. Njegovo delo je bilo v glavnom usmerjeno na izdelavo načrtov, proračunov materiala itd. Sedaj so pripravljalna dela že tako daleč, da lahko pričnemo z delom na terenu. Zato je gradbeni odbor v sporazumu z investitorjem LOMO Tržič in predstavniki množičnih organizacij določil 4. maj kot dan pričetka dela na gradbišču. Ta dan, bodo v znak začetka gradnje mestni odborniki zasadili prve lopate. Od tega, dne daljie pa bo vsak dan delala na gradbišču skupina do 30 ljudi iz raznih organizacij mesta Tržiča, sindikatov, podjetij itd. V ta namen je sestavljen program prostovoljnega dela, ki bo podprlo gradbeno podjetje pri gradnji kopališča in tako mnogo pripomoglo k znižanju stroškov. Program prostovoljnega, dela za prvo polovico meseca maja je naslednji. 4. V. Ljudski odbor mestne občine Tržič. 5. V. Turistično društvo Tržič. 6. V- Izvršni komite KSS in mestni komite ZK. 7. V. Glavni in sekcijski odbor športnega društva »Ljubelj«. 8. V. Mestni odbor SZDL — Mestni komite LMS — Mestni odbor AF2. 9. V. Oficirji garnizije Križe. 10. V. Odbor ZB — odbor Združenja rezervnih oficirjev. 12'. V. Predvojaška vzgoja vajeniške šole Tržič. 13. V. Nogometna sekcija — Smučarska sekcija SD »Ljubelj«. 14. V. I. vod predvojaške vzgoje BPT 15. V. Strelska družina Antona šte-feta-Kostje, Tržič. O programu in razporeditvi dela bodo posr mezne organizacije pravočasno obveščene. Za marljive in požrtovalne posameznike je gradbeni odbor določil značke: zla-bronasto 50 ur. Za zlato značko je potrebnih 150 prostovoljnih ur, za srebrno 100 ur in za za bronasto 50 ur. Te značke se bodo delile vsako delovno sezono. Ze delo let^ 1953 se bodo podelile na dan ustanovitve republike 29. 11. 1953. Po 25. letu starosti sestoja, se prikazujejo že prirojene lastnosti dreves. Od tega časa, pa do 70. leta, starosti opravljajo redčenje sestoja, vendar samo gornjega sloja dreves. To je pozitivno izločanje v vladajočem sloju. To je drevje, ki se premočno razvija v krošnjah na račun sosednjih đreves, odnosno, ki nima pogojev, da bi dalo zaželeno polno-drvnost. Bistvo je, krošnje se v gornjem sloju prepletajo in gozdarjeva naloga je, dati drevju odmerjeni prostor, s tom da se izločijo poediina drevesa, kar se obnavlja vsako 6. leto, Po 70. letu starosti pa do sečne dobe se vrši še rahljanje v krošnjah ter pazijo na to, da ostane na, površini 1 ha 350—400 izbranih, najlepših dreves, med tem ko ostane polnilni prostor nedotaknjen. Zatem začnemo s svetlem jem, s čimer povečamo pristop svetlobe v krošnje, na kar drevje reagira z močnejšim obrodo n semena. Ko se tlo v toku 10—15 let na-p-lodi, se končno posekajo vsa nadstojni drevesa s končnim posekom — istočasno pa tudi1 polnilni prostor, ki je s tem odigral svojo uslužnostno vlogo v negi gozdov. Švicarski sistem pomlajevanja je značilen v tem, da se pri oploditveraih sečnjah posekajo drevesa v krogih, ki se do končnega, poseka večajo, dokler ni vsa površina zaželeno .naplojena. Pri pireblralnih gozdovih pa, negujejo Švicarji te gozdove tako, da, opravljajo1 vse navedene operacije istočasno, torej plevi jen je, odstranjevanje nezaželenih dreves redčenje in rahljanje krosenj vse v istem cilju, da je tlo- očuvano od plevela, da je zarast gosta in da se pro-dueirajo čim lepša in čim manj vejnata drevesa. Toliko v kratkih besedah o negovanju gozdov v Švici. Veliki izdatki so potrebni za to skrbstveno delo. Pri nas teh del nismo poznali. 6im smo enkrat posadili sadike, ali čim se je enkrat naravno naplodila površina, smo prepustili poimlladek, da, se je razvijal brez nege po svoji volji. Izkoriščali pa smo mladovje za prekle in hmeljevke, za. drogovje, celulozni, in jamski les. Zato je začelo naše milad-ovje kmalu propadati, zaradi snego- in vetrolomov, zastajalo v rasti zaradi travo in plevela, k' je našlo v redkem mlado v ju dosti pro- štora. Polnilni prostor srno očistili, da je imel gozd videz negovanega sestoja. Posebno pa smo grešili, ker smo puščali pašo celo v kulture in v pomladck. Poglejmo, kako stoji stvar v Švici glede paše! Švica, po enientaLski plemenski živini svetovno znana dežela planšarstva, jo izdala že leta 1902. zakon, po katerem je paša v gozdu prepovedana. Ob poteh, kjer se pregoni živina, so postavljene žične ograje, da živina š pota ne uhaja v gozd. Ali Švica ima zato tudi lepo negovane planine, kamor prevažajo še gnojila s kamioni. Mimogrede omenjamo, da imajo Švicarji vzorno urejene sadovnjake. Znano je, da je Švica elektrificirana dežela; skoro ni hiše, kamor ne bi bila speljana električna razsvetljava; tudi kmetijski stroji na električni pogon so običajni na švicarskih domačijah. Z nezaupanjem pa sprejmejo Švicarji tujca, ki uporablja za razgovor nemščino, ker so nerazpoloženi preti Nemcem. Ko pa jim sporočite, da niste iz Nemčije, ampak iz Jugoslavije, se jim razvozija jezik. Poznajo tudi našega maršala Tita, Ne smemo pozabiti, da so Švicarji« izobražen narod in da je vsaka domačija naročena vsaj na en ča- sopis. Zuricher Zeitung izhaja celo trikrat na dan; zato so Švicarji debro poučeni o svetovnem dogajanju. Tudi steljarjenje je urejeno v Švici, kjer ne nasteljejo živini gozdne stelje (listje in iglice), ampak nasekano slamo — režanico. Potrebno slamo, kolikor je ne morejo pridelati doma, raje uvažajo iz Hoiandije, kakor da bi kvarili gozd z grabljenjem, stelje. Važnost gozda kot zaščitnika prebivalstva pred elementarnimi nezgodami, zaradi hidrocen-tral, zaradi turizma, dalje kot edine surovinske baze, je postavljena na prvo mesto. Ko smo obravnavali Švico in njeno gcidno gospodarstvo, ne smemo pozabiti, da Švicarji žive v miru in da so bili obvarovani obeh svetovnih katastrofalnih vojn. 'Zato je tam visok življenjski standard in razvoj gozdarstva na tako zavidljivi višini. Beseđe miče jo, vzgledi vlečejo; napredek gozdarstva v Švici vleče tudi nas, da jih pcsmcimamio, posebno, ker je naša Gorenjska in sploh Slovenija lepša kot Švica. Od nas in samO1 od nas pa zavisi, da jo dvignemo v napredno deželo, v prvem redu v napredno gozdarsko deželo! Sezona Aerokluba se je začela Po daljšcim zimskem odmoru se je zo-pot pričelo delo v našemi Aoroklubu. Že v lanskem letu smo dosegli vidne uspehe, letos pa se nam nudi še večja možnost uclej-stvovamja, ker je postalo letališče Lesce last aeirokluibov Gorenjske. Po načrtu Letalske zveze Slovemitje bomo pričeli razen s padalstvom tudi- z z>a-čotniškim »A« jadralnim tečajem. Z modrino stvom moraimo zaradii finančnih tež-koč zaenkrat ipretiehatii, kar pa ne velja za posameznike, ki imajo v tem že tradicijo im veselje. Za te bomo razpisali lokalne tekme za osvojitev »A«, »B« in »C« modelarskih pogojev. V okviru LZS ter z ozirom na načrt skokov, kl ga je napravila padalska komisija za leto 1953, je v načrtu 15 začetni-ških in 9 trenažnih padalcev. Planirano število skokov nii dokončno, ampak bo komisija upoštevala predloge posameznih aero-kluibov. Naš kiulb je predvidel 15 »A« in Kot priznanje za požrtovalno delo pri gradnji javnega kopališča se bodo nosilcem značk priznale naslednje ugodnosti: Nosilci zlate značke dobe legitimacijo. B katero bodo imeli po dograditvi kopališča prost vstop na kopališče za eno kopalno sezono. Nosilci srebrne značke dobe pravico brezplačnega vstopa za 45 dni in nosilci bronaste pa za 10 dni. Investitor javnega kopališča LOMO Tržič in gradbeni odbor upata, da bo ta že dolgozaželena gradnja, ki bo po dograditvi služila celotnemu Tržiču, našla pri občanih polno razumevanje in ludi polnošteviilni odziv v obliki prostovoljnega dola na kopališču. m., .voafaairataf vomriti rfilb«q khidd ttrtlfc ORJAV/V (T.e dni postavljajo po mestu enotne ta-,We p plakatiranje raznih vabil in reklam. Vsa ta reklama naj se oddaja odslej Turističnemu društvu, ki je od LOMO pooblaščeno, da to izvršuje in s tem pre-Preči, da se. vse križem lepil po zidovih in stenah — ki se pravkar obnavljajo in lep* Šajo. prkkmo Preklicujem neresnično vest, ki som jo Siril v tovarni »Triglav« in po Tržiču, češ, da so štirje pijanci 6. aprila zvečer vrgM Pred kinom miličnika v vodo. Organe LM Prosim, da md to izmišljeno vest, ki je zanje žaljiva, oprostijo. Lučki .Mirko, delavec Tržič, Ljubeljska 24 U&s&edavattia Pri fluorograftranju sem pozabila v avtu volneno jopico, Najditelj naj jo proti nagradi odda Srečmik Jožefi, Mizarska 2. U ve omari za pisarno kupimo. Naslov v Upravi. 12 Ko nisem bil človek Kjer so Slovenci, tam je tudi petje, ^e na 1.4. in pozneje na 16. bloku smo zvečer v sobi kakšno domačo zapeli. Ko Pa smo si na 24. bloku uredili znosnejše življenje, zlasti kadar smo slišali razveseljive vesti, da gredo Nemci na Ruskem »plammasig« nazaj, se je ob lepih Pomladanskih večerih razlegalo po taborišču izpred našega bloka veselo slovensko petje. Z ostalih blokov so radi Prihajali jetniki drugih narodnosti pred haš blok poslušat naše domače pesmi, n- pr. Al' me boš kaj rada imela, Delaj, delaj, dekle, pušelc, Jaz pa pojdem na 90renjsko, Prelepa je trnovska fara itd. Štajerci1 so posebno radi zapeli že nad *20 let staro Slomškovo: En hribček bom kupil. Slovenska pesem nas je še tesneje družila v enotnost, ki se je izražala tudi V socialnem, pogledu. V naši prvi sobi •le bilo nekaj Slovencev, ki niso prejemali nobenih paketov od svojcev, ker s° bili le-ti morda preseljeni ali pobiti. Organizirali smo stvar tako, da je tisti, " je v sobi prejel paket, tisti dan odcepil svoj obrok kruha. Neki Sluga z Otoč jc bil določen, da je ves ta kruti z,bral in ga razdelil med tiste, ki so bili '^'bio brez paketov, to je med nekaj mvencev ter Poljakov in dva španska hotva. Kot sem že omenil, smo imeli v prvi sobi bolgarskega ministra Minčeva, ki ,iam je večkrat pripovedoval, da Bolgari dočakajo zelo visoko starost. Njegov stari oče je dočakal 125 let, njegov oče pa je umrl še zdrav in krepak v 95. letu starosti zaradi padca po stopnicah. Ko me je vprašal, kako je pri nas glede tega in sem mu odvrnil, da imamo selo redke steletnike, mi je rekel, da ne znamo živeti. Vprašal sem ga za nasvet, kako naj ravnamo, da bomo dolgo živeli. Povedal mi je naslednje: Mi Bolgari uživamo veliko zelenjave, primerno količino mesa in zmerno pijemo pristno bolgarsko vino. Čvrsto me je prijel za roko in stresel, češ, vidiš, kako sem še močan pri 70. let'h kljub vsemu prestanem u! Krepilo ga je upanje, da bo izpuščen iz taborišča, ker so mu najeti prinašalci raznih vesti povedali, da je menda Nemcem naklonjena bolgarska vlada zanj prosila. Že sobni starešina na 10. bloku mu je to vest potrdil. Mož je to verjel, dokler mu ni šobni oz. starešina bloka rekel, naj nikar tega ne verjame. To ga je precej potrlo. Neko nedeljo popoldne sem na taboriščni glavni cedi srečal Franca Čadcža s Pristave. V Dachau je prispel iz celovških zaporov že 10. januarja 194.">. Ko sem ga vprašal, zakaj ni na našem bloku, mi je povedal, da je zaposlen v drž. mizarskem podjetju V. B. in mora biti zato na bloku št. 8, ki da je določim za vso delovno komando V. B. V Dachauu je ostal do konca vojne. Pomlad je bila v deželi, toda mi, ki smo delali v notranjosti taborišč i, smo malo vedeli zanjo. Tako n. pr. leta 1943 nisem videl ne cvetočega drevja, ne pisanih travnikov. Če sem ob 24. bloku krepko stopil na prste, sem lahko videl samo najvišje zasnežene vrhove ti-rolisko-švicarskih Alp. O zeleneli so topoli ob blokih, nekaj nasadov sončnic, borna travica ob ograji, na katero seveda ni smo smeli stopiti. Zdelo se mi je, da tudi to ne zeleni teko kot v svobodni naravi. Pakete od doma smo- prejemali redno, kakor tudi vso ostalo pošto. Pisati smo smeli domov po dvakrat na mesec. Na nedeljo, ki je bila določena za pisanje pisem na bloku 24, sem bil dobro zaposlen. Ker so- morali biti vsa pisma, tako naša kakor od domačih, sestavljena v nemščini, je bilo treba pomagati tudi okupatorjevega, jezika neveščim tovarišem. Poleg svojega sem vselej nap'sal še 8 do 10 pisem, vse ž enakim nagovorom »Liebe Frau«, ostalo vsebino pa kakor mi je dotičm prosilec narekoval. Kaj se sme in kaj se ne sme pisati, so naj že kot novince naučili. Če bii poročal preveč, bi pisma ne šla skozi strogo cenzuro. Pri tem sem se večkrat tudi pošalil in rekel komu: Ti, če prideš zdrav domov, :,dej da boš KINO I,—3. maja: Ljubezen jo lepa. Angleška barvna revija pesmi im plesov na festivalu v Edinburghu, za ozadje pa zapleten lov rovijskega producenta za bogatim tovarnarjem, lov tovarniarja za prvo balerino in njen lav za »časnikarjem«, ki je v resnici — bogati tovarnar. 6.—7. maja: Veliki grešnik. Amer. film po avtobiografskem romanu F. Dostojevskega »Igralec«. Pisatelj potuje s svojo ljubljenko Pavlino v Francijo in Nemčijoi, kjer zaide v igralnico. Ruleta ga navda s strastjo In mu prinese katastrofo. 9.—10. maja: Jara gospoda. Peti in doslej najboljši slovenski umetniški film po istoimenski povesti Janka Keramika. Scenarij je napisal in film režimi Bojan Stupica, v glavnih vlogah, nastopajo Bojan Stupica, Mira Stupica, .Stane Sever in Vladimir Sfcrbimšek. 13.—14. maja: Kogar bogovi ljubijo. Avstrijski film o življenju in delu skladatelja J. W. A. Mozarta (17'56—T79'l), o njegovem potovanju v Pariz, na katerem spozna Komstanco in Luizo, o njegovem življenju na Dunaju, kjer uspe z Begom Iz »eraja, se poroči s Konstaneo in znova vniamie za Luizo, o snovanju Figalroive svatbe, Čarobne piščaili, Requiema iin o- njegovi smrti). 16,—17. maja: človek z divjega Zahoda. Ameriški film o siunoivem boju med priseljenimi živinorejci lin poljedelci ma ameriškem zahodu pred osemdesetimi leti. Med množico ameriških filmov, ki obravnavajo isto snov, je ta film, posnet po romanu Stuarta Lakea, po zaslugi režiserja Wlilliia-ma Wylerja, izbranih igralcev in snemalca, edinstven po svoji umetniški moči. 20.—21. maja: Parada Izgubljenega časa. Francoski film o nepregledni množici ljudi, ki nas na vsiak korak trapi j o in morfija s svojimi brezobzirnimi, navadami in razvadami. Smejali se bomo tej galeriji tipov, dokler ne bomo zagledali med njimi kot v zrcalu tudi sebe, se zamislili in. morda postali manj moreči za svojo okolico. svoji ženi iz hvaležnosti za vso njeno skrb, za pakete itd. rekel samo »Liebe Frau« in nikoli drugače. Istim tovarišem sem tudi prevajal v slovenščino pisma domačih. Neki Mariborčan, ki je bil menda že v bogoslovnem semenišču, je svojim štajerskim, rojakom napisal včasih kar po 25 do 30 pisem. Bližala se mam je velikauoč, zopet eden od praznikov, ob katerem se naš človek, zlasti če živi v suženjstvu, nehote živo spominja, svoje mladosti, zlasti duševnih in telesnih dobrot, ki jih je nekdaj užival v domovini. Že spomin na vse to mu narekuje boj za obstoj, vztrajnost, dočakati zopet srečne dni med domačimi, zlasti ker je slovenska velikanoč res nekaj lepega. Na veliki petek, dne 23. aprila zjutraj ob pol šestih sem videl, ko smo stali na zbornem mestu, mrliški voz. Neznano nam žrtev je nekdo peljal v krematorij. Nič čudlnega, saj je bila menda povprečna umrljivost nad £5 žrtev dnevno. Bil je meglen dan, sonce ni hotelo obsevati taborišča. Ker imajo nemški luteranei veliki petek za svoj največji praznik, smo ga tudi mi na splošno z njimi vred praznovali. Delo na kmetih in privatnih obratih je ta dan počivalo. Mi smo delali samo do opoldne. Ker nisem imel kaj početi, sem se po skromnem kosilu zamišljen v dogodke svojega prvega velikega petka sprehajal 10 »B« padalcev, kar je zveza odobrila. Padalstvo je pri nas še mlada panoga letalstva, a kljub lanskoletni propagandi smo imeli le delne uspehe. Tukaj mislimo na prijavo 14 mladincev to 12 mladink, od katerih pa jih je ostalo do konca le 11. Obe tovarlšici sta odpadli. Po. drugih aero-kluibih Gorenjske so milada dekleta zelo zastopana v padalstvu, saj imajo na Jesenicah državno padalsko prvakinjo, prav bako so v Kiranju v lanskem letu skakale s padalom kar štirt začetnice. Kaj je vzrok, da se v Tržiču ženska mladina ne> zanima aa to lepo letalsko panogo? V leitošmjem letu pričnemo s padalskim, tečajem 7. maja. Trajal bo en mesec; vsak teden bosta trikrat ,po dve uiri. Tu bodo kandidati dobili osnovne pojme o padalstvu in njegovem namenu ter se bodo seznanili s teorijo padalstva ter z raznimi odpiranji padal (avtomatičnim, polavtomia-tičiuirai in svobodnim), kakor tudi z zlaganjem padal. Po teoretičnih izpitih bomo takoj pričeli s skoki. Ob zaključku sezone bo večji letalski m.i- Km 6.30 1 6.35 3 6.40 6 6.48 7 6.50 8 6.55 11 6.57 16 7.12 7.15 26 7.35 29 7.40 33 7.45 40 7.55 po cesti med bloki in ograjo proti zbornemu mestu. Spomnil sem se današnjega dneva 1. 1941, ko sem slekel vojaško obleko in postal nasprotnik okupatorja. Na veliki petek 1. 1942 sem bil v Begunjah do nezavesti pretepen, ker sem premalo vedel o sodelovanju z OF. Kri mi je kapljala na tla iz prebitega prsta na levi roki, ko sem moral klečati pred pisalno mizo ves čas, dokler ni grdo-glodi gestapovce natipkal tri liste obsega jočo obtožnico, »protokol«, ter mrmral : Ein armer Schuhmacher und doch ein politischer Intelligent! Den miissen wir — tega moramo ... In danes zrem, sicer le kot številka, z neomajnim zaupanjem v srečno vrnitev in vstajenje slovenskega naroda k novemu življenju. Iz teh misli me je zopet vzdramil mrliški voz. Ura na stolpu glavnega vhoda je kazala tretjo uro popoldne. Naslednji dan, v soboto popoldne, sem dobil od doma, nekaj kilogramov težak paket z velikonočnimi dobrotami. Ostala dva Tržičana tokrat nista dobila od doma ničesar. Na velikonočno nedeljo zjutraj1 sem narezal in zložil na krožnik potico, svinjsko meso in pirhe. Povabil sem Antona Peharca in Igra.. Zupana k mizi. Usedli smo se in s slastjo uživali velikonočni »žegen«. Opoldne smo dobili zelo redko špinačo iln nekaj krompirjev. Ker je bil večerni zbor ob nedeljah že od 1.—2. ure popoldne, sem ting s sodelovanjem jadralnih letal in športnih padalcev z višinskimi in nižinskimi padalskimi skoki. Pri vsem tem nam bo vsekakor pomagala Letalska zveza. Po daljšem času bomo zopet pričeli z jadralskim tečajem, o čemer bomo poročali kasneje, ko si zagotovimo učitelje. V letošnjem letu smo se preselili z Glavnega trga v Cerkveno ulico št. 6 (prej Fo-tolik). Vsi tečaji bodo v teh prostorih. Apeliramo na mladince in mladinke, ki imajo veselje do jadralstva in padalstva, da se prijavijo do 7. 5. 11953 v podiružnici Državne založbe na Glavnem trlgu. M\wta TeloMiio-vzgojno društvo »Partizan« v Tržiču prosi vse svojce v narodno osvobodilni borbi padlih članov telovadcev, da prijavijo imena z rojstnimi podatki zaradi odkritja spominske plošče padlim članom društva v partizanih, katere odkritje bo ob priliki proslave 50-letniice obstoja telovadnega društva. 0 19.55 15 19.50 i0 19.45 i3 19.38 i2 19.37 ■1 19.32 :5 19.30 10 19.15 15 19.10 ko 18.50 Inika 18.45 10 18.40 SO 1.8.30 se po zboru sprehajal po taboriščni glavni cesti v družbi dveh neločljivih prijateljev in sosedov Petra in Janeza Šifrerja iz Žabnice. Med pogovorom sta izjavila: Najini ženi podpirata sedaj ne trii, ampak štiri vogle hiš in obsežnih posestev. Tudi delala sta skupaj na SS vrtnariji. Janeza Šifrerja so hoteli premestiti v neko drugo taborišče, sosed Peter pa je zanj prosil sobnega starešino, ki je pri upravi taborišča dosegel, da, je Janez ostal v Dachauu. Prosti dela smo bili tudi na velikonočni ponedeljek. Popoldne smo imeli v naši sobi prvo kulturno prireditev. Pevci so zapeli nekaj slovenskih narodnih pesmi, nato je sledila deklamacija ter šaljiv prizor, ki ga je igral neki Čeh, kako namreč čita časopis mlađ kavalir v mestnem parku, ko z živahnimi kretnjami išče bogatih ženitnih ponudb itd. Preoblekel se je hitro v staro imamo in posnemal, kako ona čita knjigo na klopci pred hišo, ko z očali na koncu nosu zadremlje. Nato je pokazal, kako čita daohauški »Haftling« (jetnik) časopis v stranišču, ko na školjki sedeč išče novic, kdaj bo konec vojne itd. Ko prelista vse strani, zamahne jezno z roko preko glave in nekoč: »Nič posebnega ne piše časopis«, ga raztrga, zmečka itd. (Nadaljevanje sledi) Vozni red AVTOBUSNE PROGE TRŽIČ—KRANJ—LJUBLJANA Obratuje ob delavnikih. 7.15 13.30 odh. 1. Tržič prih. 13.05 18. 7.20 13.35 2. Pristava 13.00 18. 7.30 13.40 3. Križe 13.55 18. 7.35 13.48 4. Duplje 12.48 17. 7.37 13.50 5. Žeje 12.46 17. 7.39 13.55 6. Odcep ceste Tžč 12.41 17. 7.42 13.57 7. Naklo 12.39 17. 7.45 14.12 prih. 8. Kranj m, odh. 12.25 17. 7.50 14.15 odh. » mesto prih. 12.20 17. 8.10 14.35 9. Medvode 12.00 pre 8.15 14.40 10. Medno 11.55 Smlec 8.20 14.45 11. St. Vid 11.50 16. 8.30 14.55 prih. 12. Ljubljana odh. 11.40 16. DELOVNIM KOLEKTIVOM TRŽI8KE OBČINE — GRADITELJEM SOCIALIZMA ČESTITAJO K DELAVSKEMU (PRAZNIKU I. maju Ljudski odbor mestne občine Tržič Mestni občinski komite Zveze Komunistov Jugoslavije Mestni občinski odbor Socialistične zveze delovnih ljudi Jugoslavije K delavskemu prazniku, 1. m a j u, čestita delovnim ljudem in se vsem Tržičanom toplo priporoča Kuljić Jefto SLAŠČIČARNA — TRŽIČ K delavskemu prazniku, 1. maju, čestitom cenjenim strankam ter se v nadalje najlepše priporočani! Jane Pavel KROJASTVO — SEBENJE Delovnemu ljudstvu Tržiča in okolice čestita k 1. maju Stritih Franc drž. tesarski mojster TRŽIČ K 1. maju čestita in se svojimi odjemalcem še nadalje priporoča Rozman Filip tapetnlk — TRŽIČ — Blejska 9 DELOVNIM KOLEKTIOVM TRŽIČA EN OKOLICE ČESTITA OB PRAZNIKU DELA - 1. MAJU K NJIHOVEM DELOVNIM ZMAGAM KRAJEVNI SINDIKALNI SVET V TRŽIČU Z NOVIMI NAPORI DO KONČNE ZMAGE SOCIALIZMA V KORIST DELOVNEGA LJUDSTVA! Vsemu delovnemu ljudstvu čestita k 1. maju Golob Anton p e, C a r TRŽIČ - ZA MOŠENIKOM 8 Delovni kolektiv Invalidskega podj. Železoles - Tržič čestita vsem delovnim kolektivom k prazniku dela — 1. maju 1953 DELOVNIM LJUDEM TRŽIČA IN OKOLICE ČESTITA K PRAZNIKU DELA Gostinsko podjetje »Zelenica« Tržič Vsemu delovnemu ljudstvu Tržiča in okolice čestita k delavskemu prazniku TRGOVSKO PODJETJE Prehrana - Tržič Delovnemu ljudstvu Tržiča čestita k 1. maju Mestna pekarija TRŽIČ Delovnemu ljudstvu Tržiča in okolico čestita k delavskemu prazniku — 1. MAJU MESTNA LEKARNA THŽIČ VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU TRŽI&KE OBČINE ČESTITA K 1. MAJU Gostinsko podjetje „Siorzic rp v ■ v Irzic Delovnemu ljudstvu čestita k . delavskemu prazniku - 1. maju A/ttrff waw t/55 t/AS/te kvalitetnih alkoholnih in brezalkoholnih pijač po najnižjih cenah. - Zaloga, piva, mineralne vode, vseh vrst kisa itd. itd. k delavsko/mu prazniku — I. maju čestita vsemu delovnemu ljudstvu ZA praznik dela Trgovsko podjetje ,^Sr/l čestitajo vsem delovnim kolektivom — kolektiv IN ČLANI Preskrba |Hl, Kmetijske zadruge SV. katarina K prazniku dela čestita vsemu delovnemu ljudstvu Tržiča in okolice GOSTILNA „DOBRČA" SV. NEŽA Izkoristi le svoj prosil dan in se 1. unija udeležile naše veselico! čestitamo k delavskemu PRAZNIKU — 1. MAJU ' vsemu delovnemu ljudstvu tržiča IN Oi\OI.!{'!•!; T E G O v s k O podjetje KRANJ NAKUP IN PRODAJA SADJA, ZELENJAVE, POVRTNIN IN POLJSKIH PRIDELKOV NA VELIKO IN MALO delovni kolektiv Vsemu delovnemu ljudstvu čestita k 1. maju delovni kolektiv pilarne „Triglav" V TRŽIČU Tržiške tovarne kos in srpov čestita OB prazniki) dela — 1. MAJU 1953 VSEM delovnim: kolektivom in VSEMU prebivalstvu tržiča UPRAVA in DELAVSKI SVEZ Vsem delovnim ljudem Tržiča In okolice č, c s t i t a k p r a z n ik u d o 1 a Mestna k prazniku dela. — 1. maju — čestita vmnn delovnim ljudmi iu so priporoča za obisk UPRAVA KINA tržič J PŽ1C vam dobro posib Pred predstavo -©že nas butffet v avli pred dvorano* Čestitamo vsem delovnim kolektivom, svojim odjemalcem in dobaviteljem k delavskemu prazniku — 1. maju! Tovarna čevljev Ljubelj ITI v ■ w v Trzicu DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE LESNE LEPENKE NA SLAPU PRI TRŽIČU čestita vsemu delovnemu ljudstvu Tržiča in okolice k delavskemu prazniku 1. maju Za praznik dela 1. maj čestita vsemu delovnemu ljudstvu Tržiča in okolice delovni kolektiv Mestnega gradbenega podjetja v Tržiču v>°V »Triglav (prej Peko) TrŠiČ pošilja vsem delovnim ljudem Tržiča in okolice ob našem delavskem prazniku 1. maju revolucionarne tovariške pozdrave k 1. maju prazniku dela čestita delovnemu ljudstvu delovni kolektiv tovarne finega pohištva DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE USNJA RUNO V TRŽIČU K ČESTITA VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU K DELAVSKEMU PRAZNIKU 1. MAJU K prvemu maju - prazniku dela čestita vsem delovnim kolektivom Bombažna predilnica in tkalnica v I r z i c u Predilnica Tkalnica Belilnica Barvarna Sukančarna Apretura >Tržiškl veetnlk« Izhaja VBak drugI četrtek. / Izdajatelj: Turistično društvo v Tržiču. / Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Jože Ovsenek. / Tlaka Gorenjska tiskarna v Kranju. / Naročnina: letno 400 dim, polletno 200 din. Posamezna številka lfl (B». / Naslov aretfmatVB In uprave: TrfflC, LJuJbljMMka cest* 28. Telefon št. 55. / Štev. č*k računa pri NB 6113-3>T«-138.