List 41. Kako naj se globoko oranje pravilno in koristno izvršuje. Spisal M. Ban t. Vsakemu kmetovalcu je iz lastnih skušenj le predobro znano, koliko in kaj vse se dan današnji od njegovega kmetijskega posestva in gospodarstva zahteva. Davki in druga vsestranska plačila neprestano in vidno rasto; delavci in posli so od leta do leta dražji; obleka in vsi drugi rokodelski izdelki, kakoršnih kmetovalec pri svojem gospodarstvu neobhodno potrebuje, so se v kupnih cenah podvojili in so še enkrat dražji, nego bili so kedaj. A poljski in sploh kmetijski pridelki se pa zavoljo onemoglosti zemlje od leta do leta manjšajo, ter moremo z vso pravico trditi, da dandanašnji sosebno po nekaterih krajih mile domovine potroški pri gospodarstvu dohodke taistega daleč nadkriljujejo in presegajo. Naši domači žitni pridelki nimajo na trgih prave cene in kupa, ker jih tuja žita se svojo konkurenco in nizko ceno neusmiljeno spodrivajo; posledica temu je tudi neizogibna in očividna, da se bode tudi v prihodnje domačemu žitu prava vrednost in primerna cena vedno bolj krčila, ter da bode zavoljo pičlih domačih poljskih pridelkov vedno več denarja iz domačije v tujino romalo. In ta nezgoda domačega kmetijstva in blagostana domovine nikakor ne pripravlja v mili položaj, temveč ga tira v pogubonosni propad. Tu treba je resnega, nujnega, vsestranskega in temelji tega prevdarka! Hvala Bogu, tudi v ta namen imamo še v svojih rokah koristnih sredstev na razpolaganje; le nujno in krepko moramo se jih v svojo in svojih naslednikov korist tudi poprijeti in trdno okleniti! Domačemu kmetovalcu toraj drugega ne ostane, nego z vsemi mu na razpolaganje se nudečimi pripomočki dohodke svojih zemljišč, kolikor le mogoče, pomnožiti, povišati, in da — celo tudi podvojiti. V dosego tega je pred vsem, kjer se to še izvrševati pričelo ni, globokeje obdelovanje (oranje) njiv in polja svojega potrebno. S takim obdelovanjem (globokejim oranjem), katero mora biti se zadostnim gnojenjem združeno, preskrbeti nam je pred vsem na njivah in poljih naših mnogoobsežnejo plast rodovitne in produktivne zemlje, ali globokejo; dobro in rodovitno brazdo. Koristi, katere nam polagno poglobljevanje (sedanje navadne plitve brazde) na naših njivah in poljih v posledici donaša, daje in rodi, so očividne in velike, ter obstoje v prvi vrsti v tem, da se tako skoz nekoliko let polagoma spodnja spočita sveža in sicer sama na sebi še nerodovitna zemlja na površje privaja, katera pa, ko se enkrat kemično razkroji, daje za rastlinsko vegetacijo novih potrebnih mineralnih gnojil, ob kakoršne bila je prejšnja stara rodovitna prst od leta do leta uže skoraj popolno prišla. To poslednje povedano je pa tudi poglavitni vzrok, da na nekaterih starih, plitvo oranih njivah pri še tako dobrem in obilnem gnojenji skoraj nobeni poljski pridelki več dobro in tudi le srednje ne plenajo. — Poljski sadeži morejo doslednje tudi le v globoki, dobri in rodovitni zemlji svoje korenike pošteno in krepko razviti , nikakor pa ne v plitvi in po večletni rasti popolnem mineralnih (rudninskih) gnojil izpiti zemlji, kjer ne nahajajo svojemu razvoju primernega prostgw in potrebnega živeža. Kolikor krepkejše so korenike, toliko čvrstejša je rast in toliko obilnejšega ter boljšega pridelka more se brez posebnih nesreč pričakovati. Njive in polja z globoko rodovitno brazdo vpirajo se tudi ložeje in krepkeje raznim vremenskim silam, naj bodo te uže po suši ali pa po moči prizadete, nego se ona, katera se od pamtiveka sem vedno le po starem obrabljenem načinu plitvo preoravajo. Prav slabo znamenje časa v naši mili domovini je pa to, da se poljskim pridelkom namenjena zemljišča sploh še vedno po starem podedovanem slabem načinu preplitvo preoravajo, kot se je to ravno ob prvotnih časih ljudskega blagostanja, toraj iz začetka — go-gilo. Vzroki temu utegnejo pa različni biti; pred vsem kriva temu je nevednost na sploh; dalje tu in tam tudi nekaka vkožena malomarnost, a slednjič pa tudi nepravilno izvršeni poskusi, kakor nam to 38. list letošnjih „Novic" iz dne 17. septembra med odstavkom: „Vprašanja in odgovori" le prejasno potrjuje. Novi spodleteli poskusi neskušenega človeka kaj hitro oplazijo , ter ga od nadaljevanja naprednega podvzetja v njegovo lastno in naslednikov veliko škodo za vselej odvrnejo. Ako se hočemo takim, pravi blagostan poljedelstva spodjedajočim neprilikam izogniti, ter z globokim preoravanjem naših njiv in polja bogatejših in boljših pridelkov zagotoviti, moramo poglobljevanje sedanje navadne stare plitve brazde do neke gotove mere in globočine le od leta do leta polagoma izvrševati. Pravo napredno pravilo le-sem bilo bi sledeče: „Vsako leto naj se orje dotična njiva le za 2 do 3 centimetre glo-bokeje; to naj se leto za letom toliko časa ponavlja, da se sedanje navadne plitve brazde debelost za celih 8 do 11 centimetrov globokeje orje, nego se je po stari navadi poprej plitvo oralo. Na ta način izvršeno poglobljevanje navadne brazde zadostuje v posledici glede boljše rodovitnosti zemlje in v dosego sporednih obilnejših in bogatejših poijskih pridelkov uže za mnoga leta. Prav veliko napako bi pa oni sam v svojo lastno in večletno škodo zakrivil, kdor bi prec ob enem svoje njive za celih 8 do 11 centimetrov globokeje preoral, kot je to ravno pri navadnem starem plitvem oranji navado imel. Tako bi si on za več let svoje njive glede pridelka totalno spridil; trud, delo , davki in seme bilo bi tako rekoč pri takem „na vrat na nos" postopanji skoraj popolno zavrženo. Povsod mora biti prava mera, katero naj nadkriljuje pošteni in napredni razum! Srednja pot dovede najgotoveje do zaželjenega cilja in pravega vspeha. Najboljši čas za globokeje preoravanje njiv in polja je jesen, ko se ob enem strnišča, okopavinam za prihodnje leto namenjena, podoravajo. To pa zatega voljo, da se izpod navadne plitve brazde nova mrtva, na površje zemlje pri globokejem oranji dovedena prst ob času zime pod vplivom zraka, sreža, zmrzlina, svit-lobe in mokrote, katerim je direktno razpostavljena, kemično razkroji ter za novo vegetacijo ugodna in rodovitna postane. Tak razkroj vrši se pod naravnimi zakoni najgotoveje in najbrzeje ob času zime. Opomniti mi je še, da ona mrtva prst, katera se izpod prvotne plitve brazde pri globokem oranji na površje zemlje dovede in pripravi, obsega le mineralnih (rudninskih) še ne razkrojenih gnojil in je glede 1 humusa (sprsteninske prsti, katera nastaja iz sprste-nelega gnoja in drugih rastlinskih odpadkov) še prava revica, uboga in prazna; je tedaj skoraj brez vseh organskih substanc ali delov, katere so za rast poljskih sadežev neobhodno in neizogibno potrebni. Vse te pomanjkljivosti nadomeste se pa po dobrem, krepkem in močnem gnojenji. Globokeje preoravane njive in polja gnoje se pa s zadostnim gnojem lahko uže pred oranjem tako, da se ob enem gnoj prec podorje. Kdor bi z globokejim preoravanjem svojih njiv in polja brez zadostnega in dobrega gnojenja taiste na mah zbolj-šati nameraval, opeharil bi le sam sebe, in to preob-čutno. (Konec prih.) 324 332 Kako naj se globoko oranje pravilno in koristno izvršuje. Spisal M. Rant. (Konec.) Skoraj in gotovo še boljše, nego gnoj prec pod-oravati, bilo bi pa, da se v to odločena njiva precej v jeseni 2V2 do 5 centimetrov globokeje preorje, dobro prebrana, se v teku zime na-njo zadosta dobrega in močnega gnoja navozi, kateri se po nji lepo in enakomerno razgrne, ali kakor pravimo: raztrosi. Na tako pripravljeni svet ie najbolje v prihodnji pomladi krom- pir saditi, ali ga pa z repnim semenom obsejati. Potem se na takem zemljišči sporedno vrše nasetve raznih strain, kot to umno kmetijstvo uči. Pri tako pripravljeni in globokeje preoravani zemlji veseliti bode se imel kmetovalec uže v prvem letu kot vrednega plačila svojemu trudu, obilnejših, bogatejših in okus-nejših pridelkov tako, da mu koristno - naprednega opravka nikdar žal ne bode. Korist, katero nam pravilno izvrševano globokeje preoravanje njiv in polja rodi, daje in donaša, je očividna; z umnim postopanjem pri tem more si napredni kmetovalec poleg zadostnega in dobrega gnoja svoje njive in polja tako zboij-šati, da mu njegov trud v prihodnje brez posebnih njim in nesreč z podvojenimi in boljšimi pridelki hvaležno povračujejo. „Brez truda ni kruha", veli prislovica. Koliko je pa še dan današnji mučnega truda, sosebno med domačimi kmetovalci, kateri jim niti male suhe skorjice kruha ne daje. Zakaj to ? Odgovor je kratek: „Ker se trudapolno delo in započetje brez vseh naprednih pravil umnega kmetovanja izvršuje". Praktičen človek v ravno istem času in v enakem položaji z veliko manjšim trudom več nego dvakrat toliko doseže in svoje delo koristneje dovrši, nego oni, kateri se brez glave, brez reda in brez vsakoršnih naprednih pravil trudi in mučno ukvarja. Tudi pri naprednem kmetovanji mora biti vsako delo o pravem času ter ob enem tudi pravilno dognano in izvršeno. Le na tak način trudapolnemu in mučnemu priza ievanju pošteno; obilno, dobro in gotovo plačilo izostalo ne bode. Globokeje preoravanje, pravilno in o pravem času izvršeno, zboljša vsako kulturno zemljišče brez razločka na zemeljsko vrsto ali sorto; a še posebno ugaja pa onim peščeno-priialčasto-humoznim zemljiščem, katerih plitva brazda je v teku mnogobrojno-letnega in sporednega obdelovanja se v pracati prah spremenila in razpadla. Uže po ne ravno preobčutnih sušah je brazdino površje takega zemljišča sam drobni prah, kateri deževnice ne sprejema lahko, in na katerem se taka ob le nekoliko trajajočih deževjih zopet skoraj brez vse koristi raz površja v ozračje izpuhti. Tako zemljišče zboljša se s tem najgotoveje, da se izpod navadne prhalčaste plitve brazde z globokejim preoravanjem od časa do časa primerna plast spodnje nerodovitne zemlje (katera pa po razpadu in kemičnem naravnem razkroju tudi rodovitna postane) na njeno površje dovede; ker je ta zemlja boij zvezana, sprejema tudi ložeje iu v bolj obilni meri deževnico v-se, a pod taisto pa tudi drobna prhalica brez posebne suše — vlažna ostane, in to po — iz zemlje izpuhte-vajočih se soparih, kateri se ž njo družno spoje. Marsikoga utegnila bi pred globokejim preoravanjem svojih njiv in polja plašiti misel, da bode potem potreboval dosta več vprežnih moči pri oranji, nego je je do sedaj. Pa — ta bojazen bila bi le opravičena, ako bi se globokeje oranje nameravalo z najstarejšim neukretnim domačim plugom izvrševati, kateri je še t« in tam v okoženo-podedovani navadi in je tudi uže pri navadno-plitvem oranji za ubogo vprežno živino prava muka, bolje rečeno: „živinska vica". — Ako si pa napredni kmetovalec za preoravanje svojih zemljiš omisli lastnosti zemlje primerno novošegno oralo, preorava! bode ž njim svoja zemljišča se sedanjo navadn« vprežno močjo ložeje in sigurneje, tudi globokeje, nego se to sedaj poleg starega neukretnega lesenega pluga ob plitvem oranji godi. Kakor more dandanašnji izurjeni rokodelec svoja dela s praktičnim in priročnim orodjem bolje, gotoveje. točneje in sigurneje izvrševati, da splošni konkurenci ne podleže, ravno tako je tudi za domačega polje- 333 delca uže skrajni čas, da za obdelovanje svoje kulturne zemlje staro, neukretno in slabo orodje popolno zavrže in je z boljem, naprednim in novošegnim zameni in nadomesti. Poleg dobrega praktičnega in primernega kmetijskega orodja gre tudi poljsko delo kmetovalcu poleg veliko manjšega truda in zamude dragega časa točneje in bolje izpod rok, ga obvaruje mnogoterih občutnih stroškov, ter mu pot, delo in davke z bogatejimi in boljšimi pridelki obilno povračuje. Mili slovenski poljedelci! Kolo časa se neprestano vrti, nobenemu ne prizanaša in vse, kar ni na-nj pripravljeno , neusmiljeno in brezobzirno pomandra; da pa tudi nas ta brezobzirna moč časa neusmiljeno pod-se ne spravi in ne vniči, napredujmo v vseh slojevih umnega kmetovanja brez obotavljanja, brez premislika, in to, kolikor mogoče, z združenimi močmi. Kar ni posamezniku doseči mogoče, doseže se lahko v združbi, v lepem bratskem sporazumljenji! Združena moč je zlati obroč, katerega tudi nobena peklenska sila razdreti in raztrgati več ne more, ako le vse prava prijateljska ljubezen in bratovska edinost nadvlada, edini, druži in veže.