Enes Halilovic je uveljavljeno in ugledno ime sodobne srbske poezije, poezijo, zgodbe in drame piše v srbščini, vendar njegova poezija zveni po svoje, iz svoje tradicije in po svoji naravnanosti. Rodil se je v Sandžaku, v Novem Pazarju leta 1977. V Beogradu je diplomiral iz prava in ekonomije; ustanovil je novinarsko agencijo Sanapres in dela kot novinar. Objavil je pesniške zbirke Srednja ~rka (1995), Blodni konj (2000), Listi na vodi (2007) in Pesmi iz bolezni in zdravja (2011); iz zadnjih dveh so prevedene pesmi. Uveljavil se je tudi s knjigama zgodb Potomci odklonjenih prosilcev (2004) in Kapilarni pojavi (2006) ter knjigo kratkih dram In vivo (2004). Med najvidnejšimi nagradami, ki jih je dobil, je treba omeniti najodmevnejši srbski literarni nagradi: Branka Miljkovica in Dura Jakšica. V poeziji Enesa Halilovica začutimo odmev prednikov; glas in ritmi starodavne turške pesniške šole sufistov se prepletajo z moderno meditacijo borgesovske poetičnosti ter se prelivajo v prepričljivo lirično nostalgijo.
Tuja obzorja
Enes Halilovic Listi na vodi
O Masteju
Danijeli Kambaskovic - Sawers
Vemo, da je nekoč živel pisatelj Valgije Ruf, vendar noben njegov spis ni prišel do nas.
Legenda pripoveduje, da je njegov sin Mastej
skočil v vodo, da bi rešil
liste, ki jih je veter odnesel njegovemu očetu.
In Maslej je utonil,
tako zgodovina književnosti nima ničesar, kar bi presojala.
Ko bi vedeli vsaj, kakšen bralec je bil njegov sin Mastej, slutili bi, kakšne elegije je Valgije Ruf izgubil.
Sodobnost 2014
281
Enes Halilovic: Listi na vodi
Kartagina
Bil sem v deželi, ki je Hanibala rodila. Spal sem v hotelu s čudnim imenom, v Susu.
Spominjam se, na koncu hodnika dvoje dvigal,
to je bil sijajen mehanizem (kakor zgodovina, kakor življenje) -
kadar koli nekdo odide, pride drugi.
In ko se spustimo dol, se nekdo povzpne.
Čisto preprosto in veličastno.
288
Sodobnost 2014
Enes Halilovic: Listi na vodi
Neka beseda
Neki človek je želel zgraditi stolp do neba. In mu je bilo dano.
Vendar rečeno mu je bilo, da lahko poizkusi tisto, kar ni uspelo se nikomur, pod pogojem, da pozabi zgolj eno besedo, ki se je potem ne bo nikoli več spomnil.
Človek je pristal.
Začel je zidati in je zidal, hitro in spretno, kakor pred njim se nihče, vendar pozabil je besedo okno.
In njegov stolp ni nikoli dobil nobenega okna.
In zida se zmeraj,
v svoji želji zazidan,
zato ne zagleda niti neba niti zemlje.
Sodobnost 2014
283
Enes Halilovic: Listi na vodi
Darovanje žrtve žrtvam ali zakaj je človek gluh kot top
V	vojski je pasjevodec ščenetu odrezal uho,
da bi videl, ali je hud.
V	vojski livar, ko vlije top,
mu namesto granate najprej v žrelo vtakne kako glavo,
da ga preizkusi, če ni morda nagnusen.
V	vojski oficir
najprej vojaku razbije ogledalo, da si ne bi gledal v oči.
288
Sodobnost 2014
Enes Halilovic: Listi na vodi
Ko bi
Ko bi zares živel Orfej,
ali bi bral poezijo?
Sodobnost 2014
283
Enes Halilovic: Listi na vodi
Portret angažiranega pesnika
Siniši Socaninu
Še se pripoveduje v grških lokalih, na palubah in pod Olimpom, da je po mizah, na posteljah, na listinah videval prah.
S kazalcem je včasih puščal besede: Očisti me.
Včasih pa svoje ime.
Pisal je in ni vedel, da piše v njem pesnik.
Ljudje so brisali prah, tudi črke njegovega imena, tako so se dotikali smisla poezije in angažiranosti.
Pesnik je ostal skrit. In Homer je eno s prahom.
Iskan je tisti, ki bere, skriva se tisti, ki piše.
288
Sodobnost 2014
Enes Halilovic: Listi na vodi
Strup
To je živa resnica. Prezirali so ga
tudi tisti iz njegove hiše.
Otroci in žena so ga tolkli z motikami,
kadar je segel po peresu,
ljudstvo pa se je režalo zgodbam o njem.
Pisal je skrivaj, na podstrešju.
Ljudstvo ni pustilo, da bi ga zagrebli na pokopališču, dali so ga kljunom, da ga porabijo ptiči, saj tako zamoteni ne bi prepevali.
Usoda pesnika!
Verze je pokadil njegov sin.
Nekaj let po očetovi smrti je zvijal tobak v papirje s podstrešja in kadil, verz za verzom.
Potem ga je napadel kašelj. Kmalu je izdihnil.
Ko se je razvedelo, da je poezija vzrok smrti pesnikovega sina, je ljudstvo tudi zanj prepovedalo kopati na pokopališču.
Rekli so:
Sam se je zastrupil, sam naj trohni.
Sodobnost 2014
283
Enes Halilovic: Listi na vodi
O neki poti v vasi Hotkovo na polotoku Balkanu
Nebojsi Gajtanovicu
Tiho, Nebojša, kadar hodiva po tej poti! Tiho!
Mar ves, kakšna je ta pot?
Če na levo zaviješ, na hribu Hober, staro rimsko pokopališče. Pod Hobrom pravoslavno pokopališče, kjer se pokopavajo sosedje Srbi. Torej, lahko se tudi ti.
Tu, na desno, je hrib Grkovina, na njem staro grško pokopališče,
le malo niže muslimansko pokopališče (ogradili so ga še Turki ), tukaj so pokopani vsi moji. Torej, lahko se tudi jaz.
Tišje!
Sploh veš, kakšne vojske so hodile po tej poti? Bile in šle so Grčija, Rim in Turčija.
In naši rodovi, majhni zgodovinski drobiž, nekoč bo končno v čitanke legel.
Morda se bodo kdaj spet oglasili Mongoli, Germani ali Uguri.
Postojva tu malo, da malo tišino okusiva, da malo poslušava usodo.
Da, kaj pot je, se učiva.
288
Sodobnost 2014
Enes Halilovic: Listi na vodi
Nekoč
Nekoč je le enkrat
lopov naskočil našo hišo
s kričanjem sem ga pregnal.
Že leta se zdrznem ob vsakem šumu
kakor da je lopov zmeraj tu
kakor da nenehno opreza
da bi vzel kar si je zamislil.
Kakor da je njegov odnos do kraje
kakor moj odnos do pesmi.
Kakor da tudi njemu konec polepša delo.
Prevedel in uvodno opombo napisal Veno Taufer
Sodobnost 2014
283