Naš čas, 11. 10. 2018, barve: CM K, stran 1
V petek (8/20°C), soboto (7/19°C) in nedeljo (8/19°C) bo pretežno sončno.
Četrtek, 11. oktobra 2018
številka 41 | leto 65
www.nascas.si
naročnina 03 898 17 50
cena 1,90 €
-VO
iu-l ■in
50
■u-t ii*"> :o
TAKO mislim
Velenje, 5. oktober - Eks-tremni tekač Bogomir Dolenc
je pretekli petek na Titovem trgu pretekel zadnjo ciljno črto v sklopu največjega slovenskega športno-huma-nitarnega projekta v tem letu, 42 maratonov v 42 dneh. Po številnih slovenskih mestih je spravljal ljudi v gibanje, povezoval je športne in druge organizacije v lokalnih skupnostih, na tekaških dogodkih ter z drugimi donacijami pa je za Ustanovo Mali vitez zbral več kot 26 tisoč evrov. Ob zaključku projekta, ki ga je podprl tudi župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič, pa je ta sprejel tudi trikratno svetovno prvakinjo plezalko Janjo Garnbret. Več na strani 17.	> tf
Zastonj delovna sila
Milena Krstič - Planine
Gasilci in pogum. To dvoje gre skupaj. Rešujejo življenja in premoženje. Na to so pripravljeni 24 ur na dan, vsak dan v letu, ponoči, podnevi... Nikoli se ne zgodi, da ne bi ukrepali, da ne bi prišli, pa naj gre za ogenj, povodenj, prometno nesrečo ali ljubljeno mačko, ki se je zaplezala... Kar se njih tiče, bomo pomoč pri njih dobili. Zagotovo. Oktober je mesec požarne varnosti in v tem mesecu bodo marsikje odprli vrata gasilskih domov, da pokažejo, kako so opremljeni, kaj znajo, in pripravili gasilske vaje, na katerih bodo prikazali, kako spretni in dobro izurjeni so.
Mesec požarne varnosti letos izpostavlja številko za klic v sili - 112. Na to številko je treba poklicati, če potrebujete pomoč gasilcev, nujno medicinsko pomoč, druge reševalne službe ali policijo. Mimogrede - četudi policisti stavkajo, to ne pomeni, da ne izvajajo vseh potrebnih nalog za zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja.
A nazaj h gasilcem. Zastonj delovni sili. Najbolj množični v sistemu zaščite in reševanja v Sloveniji. Prostovoljcem, ki delajo s srcem. Ne razmišljajo o finančnih nagradah, materialnih dobrinah, razmišljajo zgolj o tem, kako pomagati, da bo za vse čim bolje. Mogoče je sreča prav v tem. Ker je denar že marsikaj pokvaril. Prostovoljstva se ne da naučiti, nosiš ga v sebi ali pa ga ne nosiš, mi je nedavno tega dejal poveljnik Gasilske zveze Šaleška dolina. Treba pa je prostovoljstvo gojiti, negovati, plemenititi od mladih nog.
Pridejo včasih dekleta in fantje. Zagnani, da je kaj. Kakšen od njih, ko vidi, koliko je dela, odrekanj..., včasih tudi 'uvihne'. A tisti, ki ostane, raste z gasilci, prehodi pot od pionirja, mladinca, pripravnika do operativnega gasilca, ostane gasilec in umre gasilec.
Pa še nekaj je omenil poveljnik. Petindevetdeset odstotkov gasilcev se ne ukvarja neposredno s politiko, so nevtralni. Tudi zato funkcioniramo kot funkcioniramo, mi pravi. Mogoče je sreča prav v tem? Ker je tudi politika že marsikoga pokvarila.
online
www.nascas.si
Šoštanj, 6. septembra - Na
45. Mali Napotnikovi kiparski koloniji je nastalo 13 del v lesu. Čeprav tema ni bila predpisana, je večina ekip tokrat s svojimi deli počastila 130-letnico Napotniko-vega rojstva.
Do letos je na Malih Napotni-kovih kolonijah sodelovalo 1.369
osnovnošolcev, 47 likovnih pedagogov in 26 gostov. Pregledna razstava bo v Mestni galeriji Šoštanj na ogled do 15. oktobra, letošnji kipi in skulpture so na ogled v šoštanjski knjižnici, novembra pa bodo obe združili in prestavili v Knjižnico Velenje.
a mkp
Velenjska plaža prva, Velenje drugo
V kategoriji naravna kopališča izbora Radio televizije Slovenija je zmagala Velenjska plaža. Velenje pa je v projektu Moja dežela - lepa in gostoljubna prejelo priznanje za 2. mesto v kategoriji večjih mest, prehitelo ga je le Celje. Ocenjevalna komisija je Velenje opisala, kot eno najlepših slovenskih mest, zgrajeno takoj po vojni. Mesto zaznamujejo grad, rudnik in novejša zgodovina. Poudarili so, da je Velenje izredno lepo, čisto in urejeno mesto, bogato s parkovnimi ureditvami in spomeniki, z lepo plažo, dobro organiziranim javnim in kolesarskim prevozom, z veliko kulturnih in športnih dogodkov v svetovnem merilu.
a mz

Ob 10. uri
Pozdrav župana
Modna revija
Razglasitev zmagovalcev natečaja
Naj izložba 2018
Prijazno vabljeni!
S AS A
V primeru deijp brircditw o riptide!
H
INKUBATOR

Naš čas, 11. 10. 2018, barve: CM K, stran 2
2
OD SREDE DO TORKA
ii^AS
11. oktobra 2018
LOKALNE novice
^ V Šmartnem je bilo slovesno
Krajevna skupnost Šoštanj praznuje
Šoštanj, 8. oktobra - 8. oktober je praznik krajevne skupnosti Šoštanj. V ponedeljek so ga zaznamovali s prireditvijo, ki so jo za krajane pripravili v kulturnem domu. Več dogodkov pa se ob prazniku napoveduje v soboto, 13. oktobra: pohod po trški poti, golažijada in zabava.
Pohodniki, tisti, ki bodo izbrali daljšo pot, bodo po Trški poti ob 9. uri krenili iz Tresimirjevega parka, tisti, ki se bodo odločili za krajšo, pa ob 11. uri s Trga bratov Mravljakov. Ob 12. uri se bo na tem trgu začela golažijada, ob 19. uri pa bo na rokometnem igrišču v mestu zabava ob prazniku z Markom Vozljem in Mojstri ter ansamblom Smeh.
a mkp
Podjetniški center Standard bo praznoval
Velenje, 15. oktober - V ponedeljek, 25. oktobra, se bo ob 18. uri v Podjetniškem centru Standard začelo praznovanje ob tretji obletnici odprtja novih prostorov za mlada podjetja. Od leta 2015 je v SAŠA Inkubatorju zraslo že 39 novih podjetij, ki so odprla 44 novih delovnih mest. Srečanje ob praznovanju bo s humorjem začinil stand up komik Uroš Kuzman.
a tf
Fotografski natečaj Zavoda za turizem Šaleške doline
Zavod za turizem Šaleške doline je objavil fotografski natečaj z naslovom Jesen v Šaleški dolini, s katerim želijo pridobiti čim več fotografij iz jesenskega obdobja. Želijo si fotografij doživljajskih trenutkov z vseh področij turistične ponudbe tukajšnjega okolja. Natečaj traja do 22. decembra.
a mz
Ob prazniku KS Šmartno so se veselili prenovljenega križišča pod cerkvijo in treh obnovljenih cest
Milena Krstič - Planinc
Velenje, 5. oktobra - V Šmartnem so v petek v okviru praznika krajevne skupnosti odprli prenovljeno križišče pod cerkvijo sv. Martina in tri obnovljene ceste - Gubčevo, Konovsko in Šmarško. Ob tej priložnosti so predali namenu tudi razširjen avtomobilski dostop do cerkve. Dela, ki jih je izvedlo podjetje Nivig, so zajemala rekonstrukcijo Šmarške ceste in prvega dela Konovske ceste.
Konovska cesta povezuje središče mesta z več primestnimi naselji, zato je promet po njej vse bolj gost. Sprva poteka enosmerno, v nadaljevanju v obeh smereh. Zaradi enosmernega prometa na Šmarški cesti so morali obiskovalci cerkve sv. Martina voziti skozi naselje individualnih hiš, s čimer so obremenjevali že tako preozko cesto. Z rekonstrukcijo obstoječih križišč in ceste je sedaj večja tudi varnost vseh udeležencev v prometu. Po obnovi je širina vozišča Šmarške ceste 5,5 metra, namesto v
Ta predel je eden najstarejših delov mesta. Leta 1974 je bila skozenj speljana povezava s Konovim. To je bil čas, ko še ni bilo toliko avtomobilov, naselje Šmartno je bilo veliko manjše.
>
Vrednost
naložbe
znaša
305.000
evrov.
Ob podpori predstavnice mlajše generacije sta trak prerezala predsednica KS Šmartno Sonja Zavolovšek in župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič.
eno smer pa vožnja poteka dvosmerno. Tudi Konovska cesta je širša za 5 metrov.
»Pohvaliti je treba župnika Janka Rezarja iz Župnije Velenje - sv. Martina, da smo našli soglasje za umestitev ceste v prostor. Povsod ni tako. V mestu imamo veliko cest, ki bi jih morali razširiti in urediti, namestiti pločnike in kolesarske steze, vendar lastniki zemljišč
6. oktober praznih frajevne
$klJnnnx-L!
Blagoslov je opravil župnik Janko Rezar.
Krajani so s svojo prisotnostjo na slovesnosti potrdili, da so ta dogodek težko čakali.
zemlje ne dajo,« je rekel župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič.
Tudi predsednica sveta KS Šmartno Sonja Zavolovšek ni skrivala veselja, še bolj pa bo vesela, ko bosta končani tudi naslednji dve fazi: »Upam, da bosta narejeni v naslednjih dveh letih. Pri nadaljevanju obnove Konovske ceste se bo pločnik zaključil pri odcepu za Dom krajevne skupnosti Konovo, Gregorčičeva pa dobi pločnik. Na to smo čakali zelo dolgo. Z izvedbo smo zadovoljni, nekaterim sicer ni všeč. A vedno je tako.«
Krajan Šmartnega Dušan Jeriha: »Od lanskega leta, ko smo si projekt s krajani, občino in župnijo zastavili, smo uresničili dolgoletno željo. Dobili smo pešpot, kar smo si najbolj želeli, in široko cesto, osvetljeno, lepo in varno.«
■
Savinjsko-šaleška naveza
Ko boste zagotovo veseli klica iz banke
Zlikovci so vedno na preži. Zato je dobro, da imate na svoji strani nekoga, na katerega se lahko zanesete.
»Zaradi naprednih varnostnih mehanizmov včasih zaznamo nevarnosti, še preden jih občutite stranke. Takrat je pomembno, da čim prej stopimo v stik z vami, to pa lahko storimo le, če imamo vaše prave podatke,« pojasni Mojca Vozelj.
Po dvigu na bankomatu, kjer je bil odkrit skimming, vas lahko obvestimo
Ko v banki zasledimo, da je bil na bankomatu izveden skimming, pokličemo imetnike plačilnih kartic, ki so ta bankomat uporabljali. »Če ste dvigovali denar na sumljivem bankomatu in imamo vaše podatke, vas bomo poklicali in predlagali rešitve. Tako bomo lahko pravočasno preprečili, da bi zlikovci izpraznili vaš račun,« nadaljuje Vozljeva.
Morda vas opozorimo na nenavadne vzorce plačevanja s kartico
Lahko vam tatovi ukradejo le podatke o kartici, kartico pa še vedno imate. Ko zaznamo nenavadne vzorce nakupovanja s plačilno kartico, vas bomo poklicali in preverili, ali ste sumljive nakupe res opravili vi. Če boste zlorabo
potrdili, lahko plačilo ustavimo in kartico blokiramo.
Morda vas opozorimo ob nakupovanju na tveganih spletnih straneh
Tudi če zaznamo, da želite izvesti plačilo na spletni strani, ki ima oznako visokega tveganja, vas bomo poklicali, na to opozorili ter poiskali ustrezno rešitev.
Mojca Vozelj, vodja NLB, Poslovalnice Rudarska
»Svetujemo, da ob tem, ko nam sporočite svoje podatke, razmislite tudi, kako želite, da vas obveščamo, in s katerimi podatki želite, da upravljamo,« zaključuje sogovornica in vas vabi v NLB, Poslovalnico Rudarska v Velenju.
Promocijsko besedilo
Ne le slišal, upanje, da jih bo tudi uslišal
Kako iz 'zosa' - Županski stolčki - Jabolka vabijo - 40 na 622 m - Kakšne mačke!
Naše zdraviliško znane Rimske Toplice so bile pred dnevi dva dni središče Slovenije. Tu so se namreč zbrale naše vrle županje in župani, z njimi je bil tudi njihov nekdanji kolega, župan Kamnika, zdaj seveda predsednik slovenske vlade. Njegov položaj nikakor ni bil lahek, saj je nedavno še kritiziral državo zaradi njenega mačehovskega odnosa do občin, zdaj je moral besede, kijih je nedavno še sam izrekal, poslušati iz ust ostalih županov. Težave seveda zdaj »sliši« malo drugače, a vendar je dejal, da jim bo res tudi prisluhnil. Zahteve občin so jasne: potrebujejo več denarja. Župane pa je tudi malo »okrcal«, da bi bila pogajanja verjetno lažja, če bi bile občine »enotnejše«, da ne bi imeli pri nas ZOS-a in SOS-a, zveze in skupnosti občin. Župani in županje pa so že nekaj časa v ospredju pozornosti zaradi bližnjih lokalnih volitev. Mnogi, ki so se udeležili srečanja, bodo za to funkcijo kandidirali znova. Tako se v marsikateri občini, tudi na našem območju, obeta kar precejšnja gneča za mesto prve občinske dame ali moža. Liste še niso popolne, a znova naj bi se potegovali za ta mesta aktualni župani, ki to mesto zasedejo že več mandatov. Tudi Branko Kidrič iz Rogaške Slatine in Martin Mikolič iz Rogatca, ki županujeta vse od ustanovitev njunih občin, bosta poskušala osvojiti še sedmi mandat. Za šesti mandat pa se bo v Celju potegoval Bojan Šrot. Ta je doslej kandidiral s podporo stranke SLS, letos »samostojno« - s Celjsko županovo listo. Njen predsednik je Bojan Šrot sam, eden od podpredsednikov pa Janko Požežnik, nekdanji prvi celjski SDS-sovec. Konkurenti mu bodo sedanji pooblaščenec celjskega župana Marko Zidanšek (predsednik MO SLS), Sandi Sendelbah (kandidat Skupine odprto Celje) in SD-jev Branko Verdev. Vsi seveda kandidirajo, da bi zmagali, a zmagovalec bo le eden. Kdo bo? Najbolj prepričan v zmago je (do)sedanji dolgoletni župan Šrot. In če bo zmagal, naj bi ideja o mostu oziroma viseči brvi med miklavškim in grajskim hribom stvarnost postala. In bo tako povezal leve in desne Celjane - mislim tiste z levega in desnega brega Savinje. Celje pa gradi tudi mostove z nekaterimi tujimi kraji. Tako sta »kuharska mojstra« iz celjske šole za gostinstvo in turizem predstavila grajsko kuhinjo na festivalu gastronomije v
partnerskem mestu Gaziantep v Turčiji. Mojstri druge vrste iz tega mesta pa so pred leti sodelovali pri obnovi mozaikov, ki so jih našli pri obnavljanju celjskega starega mestnega jedra. Repliko rimskega mozaika turških mojstrov so tudi podarili Celju in je na ogled na Glavnem trgu.
Pridelovalci sadja pravijo, da je bila letos zlata letina. To se bo gotovo poznalo tudi v Podsredi. Tu se je že v soboto začel devetnajsti Praznik kozjanskega jabolka, osrednji dogodki bodo naslednjo soboto in nedeljo. Po dveh bolj klavrnih letinah bo letos na ogled in za nakup dovolj jabolk različnih vrst, seveda največ takih z obnovljenih visokodebelnih jablan. Veliko takih so v Kozjanskem parku rešili pred propadom, vzgojili pa so že tudi veliko novih tovrstnih sadik, ki gredo dobro v prodajo. Na prireditvi bodo prikazali tudi »prešanje« in izdelovanje jabolčnega soka. Sicer pa pravijo, da je v Kozjanskem parku jabolko več kot le sadež. V soboto in nedeljo bo Podsreda polna stojnic z različnimi pridelki in izdelki, sorte jabolk bodo predstavili tudi na razstavi, bogat bo kulturni in zabavni program. Ta prireditev vsako leto privabi veliko obiskovalcev iz vse Slovenije. »Vračajo« se Kozjanci, ki so si domove našli drugod, srce pa jih še vedno privablja v te kraje.
Medtem ko je načrtovanje najvišjega stolpa v Sloveniji, stal naj bi v Rogaški Slatini, malo zastalo, gredo aktivnosti na Rudnici v podčetr-ški občini naprej. Po prvotnih načrtih naj bi bil urejen že v letošnjem poletju, a bo, če bo res šlo vse po sreči (in bo ugodno vreme), končan konec leta. Bolj verjetno pa v začetku naslednjega. Ta ne bo tako visok kot načrtovan slatinski. Meril bo namreč »le« 40 metrov, a na 622 metrov 'podlage'. Toliko je visok hrib Silavec, ob katerem bo stal. Glavno imajo: denarje v proračunu predviden že deset let! Še to: O, kakšne mačke! so v soboto in nedeljo vzdihovali nekateri obiskovalci celjskega Golovca. In to pred svojimi ženami! In kakšni mačkoni! jim niso ostajale dolžne žene. Oboji so imeli prav: na razstavi mačk je bilo res veliko kosmatih lepotic in lepotcev.
a k
flffj^fl« NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 € (9,5 % DDV 0,16 €, cena izvoda brez DDV 1,74 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Mira Zakošek (urednica radia), Tatjana Podgoršek, Mojca Štruc, Tina Felicijan (novinarji), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-pošta: press@nascas.si
Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
Naš čas, 11. 10. 2018, barve: CM K, stran 3
11. oktobra 2018

AKTUALNO
3
Pripravili dobro osnovo za naslednji mandat
Velika mera enotnosti v svetu Občine Šmartno ob Paki ni prišla sama od sebe - V iztekajočem se mandatu veliko naredili
Tatjana Podgoršek
Svetnike Občine Šmartno ob Paki čaka do konca mandata le še eno dejanje - slavnostna seja občinskega sveta ob prazniku lokalne skupnosti 11. novembru.
Župan Občine Janko Kopušar je ob pogledu na minula štiri leta delovanja občinskega sveta menil, da so na sejah svetniki prikazali veliko mero enotnosti pri obravnavi ter sprejemanju odločitev, ki so vplivale na razvoj tamkajšnjega okolja. Enotnost, je menil, ni prišla sama po sebi, saj so veliko pozornosti namenjali tvornemu sodelovanju vseh sve-
tniških skupin: koalicijskih SD, DeSUS ter Liste za napredek občine, in opozicijskih: SDS in SLS.
Pred vsako sejo občinskega sveta so na koordinaciji z vodji svetniških skupin usklajevali mnenja o točkah dnevnega reda, izrečene kritike so bile vedno dobronamerne. »Lahko rečem, da smo si pomagali, podpirali drug drugega, z različnimi mnenji - po moji oceni - veliko naredili skupaj, predvsem pa tisto, kar so občani od nas najbolj pričakovali. Uresničili smo glavnino projektov, ki so bili pri njih najbolj zaželeni. Ustvarili
smo dobro delovno klimo in uspeh je bil tu.«
Nekaj jim je še ostalo za prihodnje. Po mnenju Kopušarja se zavedajo pomena tudi neuresničenih potreb, a zagotovo obstajajo za to tehtni razlogi. Predvsem pa se mu zdi pomembno, da je občina finančno stabilna, da uresničeni projekti sodijo med razvojne priložnosti in da so pripravili dobro osnovo za naslednji mandat, ki bo - glede na načrtovane smernice - zagotovo znova uspešen.
Nova politična stranka Naše Velenje
Predsednik Jože Hribar (Big Joco): »Ubogali bomo Velenjčane in ne šefov v Ljubljani.«
Milena Krstič - Planine
Velenje, 4. oktobra - Velenje je dobilo novo politično stranko. V register političnih strank na Ministrstvu za notranje zadeve je bila 1. oktobra vpisana stranka Naše Velenje.
Ustanoviteljem je uspelo zbrati več kot 200 podpisanih izjav polnoletnih državljank in državljanov, ki so svojo izjavo o ustanovitvi overili (in overitev plačali) pri notarju.
Na ustanovnem zboru so za predsednika stranke izvolili Jožeta Hribarja, v javnosti znanega po vzdevku Big Joco. »Ideja o ustanovitvi stranke ni nastala v moji glavi, ampak na pobudo občanov in občank. Večkrat, ko smo se
dobivali, bolj je zorela. Trenutno imamo že blizu 300 članov.« Med člani novoustanovljene stranke so znani Velenjčani in Velenj-čanke, ki pa jih pred vložitvijo liste kandidatov za volitve v Svet Mestne občine Velenje še ni želel
Jože Hribar: »Živimo v Velenju, zavzemali se bomo za Velenjčane, tudi za uvedbo registrskih tablic
z označbo VE.«
obelodaniti. Sam pa bo, je potrdil, kandidiral za župana.
Podroben volilni program so prejšnji teden, ko smo se pogovarjali s predsednikom, še pripravljali. Znanih pa je nekaj grobih obrisov. Recimo - občanom, ki so starejši od 65 let, za zakonca, ki je umrl, ne bi bilo treba plačevati grobnega mesta, ker je zanj to precejšen znesek. »Program se bo dotaknil vseh generacij s ciljem izboljšanja bivanja v našem Velenju,« pravi. »Smo edina stranka, registrirana v Velenju, vse druge, ki imajo svoje predstavnike v mestnem svetu, imajo šefe v Ljubljani. Mi pa živimo za Velenje, smo Velenjčani in ubogali bomo Velenj-čane.«
Že trije kandidati za župana
Kandidaturo za župana Mestne občine Velenje je že pred časom napovedal trenutno aktualni župan Bojan Kontič, ki zaključuje svoj drugi mandat. Kandidira s podporo stranke in občanov.
Prejšnji teden je kandidaturo napovedal tudi predsednik novo oblikovane stranke Naše Velenje Jože Hribar, v začetku tedna pa tudi novi predsednik tukajšnje stranke SLS Mihael Letonje. V petek se na izvršilnem odboru stranke SDS še niso imenovali svojega kandidata, prav tako se o predlogu še niso odločili v SMC, DeSUS pa bo podprl kandidaturo Bojana Kontiča.
a mz
Goličnik ne bo kandidiral

za župana
Šoštanj - Kocka je padla. Boris Goličnik se je odločil, da se na letošnjih lokalnih volitvah ne bo potegoval za župana Šoštanja. Aktiven pa ostaja s svojo listo, Listo Borisa Goličnika, s katero se bo v tretje potegoval za mesta v občinskem svetu, kjer ima v tem mandatu v 20-članskem svetu četrtino svetnikov.
Kot je navedel v izjavi za javnost, se je tako odločil po eni strani zato, da je zavrnil mnenja nekaterih, da je vse, kar je v preteklosti počel za dobro ljudi in skupnosti (dobrodelne in druge prireditve, aktivno delo v Civilni iniciativi Šoštanj, v CI za ohranitev Bolnišnice Topolšica, delovne akcije ...), počel z namenom samopromocije in tudi zato, ker je pred kratkim sprejel zelo pomembno življenjsko odločitev, ki ga bo zaposlovala v prihodnjih mesecih.
a mkp
Židan prišel podpret Žniderjevo
Socialni demokrati (SD) Šoštanja najavili kandidature za lokalne volitve - Za županjo bo kandidirala Bojana Žnider, na volitve v občinski svet se podajajo s polno listo
Milena Krstič - Planine
Šoštanj, 3. oktobra - V sredo je v Šoštanju predsednik Socialnih demokratov (SD) mag. Dejan Židan predstavil listo kandidatov za občinski svet in podprl kandidatko za županjo Bojano Žnider.
»Vesel sem, da sem danes tukaj, da podprem našo kandidatko za županjo Šoštanja. Tam, kjer imamo socialni demokrati županje ali župane, je življenje občank in občanov lepše. Skrbijo za razvoj lokalne skupnosti, pomagajo tistim, ki jim je najtežje, hkrati pa dvigujejo splošno blaginjo, dostopnost do kulturnih dobrin, zdravstvenih storitev, izobraževanja ...,« je v vili Mayer, kjer je predstavitev potekala, dejal predsednik stranke.
»Zelo sem ponosen, ker se je moja prijateljica Bojana odločila, da tvega. Danes iti na volitve, se izpostaviti, izpostaviti pri tem tudi svojo družino, pomeni, da si človek poguma. A samo s pogumnimi lahko gremo naprej.«
Bojana Žnider, ki v tem mandatu šoštanjske socialne demokrate zastopa v svetu Občine Šoštanj, je povedala, da določitev za kandidaturo ni zrasla od danes na jutri. »Že pred štirimi leti, na zadnjih
lokalnih volitvah, so me nagovarjali k temu koraku. Takrat se za kandidaturo za županjo nisem mogla odločiti, ker sem menila, da še nisem dovolj pripravljena,
občinski svet. Stranka se bo, kot pravi predsednik, s svojimi listami za vstop v občinske svete potegovala v skoraj 180 slovenskih občinah. V številnih se bo s
Predsednik SD mag. Dejan Židan na predstavitvi Bojane Žnider, kandidatke za županjo Občine Šoštanj: »Zelo sem ponosen, da se je
moja prijateljica odločila za ta korak.«
da ne poznam projektov Občine ... Odločila pa sem se, da kandidiram za občinsko svetnico. Bila sem izvoljena. V teh štirih letih sem spoznala projekte, težave in ljudi. Zdaj je čas, da se tako pripravljena lotim novega izziva.«
Socialni demokrati Šoštanja bodo vložili tudi (polno) kandidatno listo za volitve v 20-članski
svojimi kandidati potegovala tudi za županje in župane. »Že sedaj velja, da smo socialni demokrati v lokalnih skupnostih najmočneje zastopana stranka na levici in sredini. Možnost imamo pokazati dobre rezultate in vse bomo naredili za to, da se bo socialna demokracija širila še naprej.«
■
■
■

Naš čas, 11. 10. 2018, barve: CM K, stran 4
4
GOSPODARSTVO

11. oktobra 2018
Jamska reševalna četa steber varnosti v PV
Pogovarjali smo se z glavnim tehničnim vodjem Premogovnika Velenje in vodjem Rudarske reševalne službe mag. Bogdanom Makovškom
Milena Krstič - Planinc
Velenje - Začetki organiziranega reševanja v Premogovniku Velenje po dostopnih pisnih virih segajo v leto 1893. Tega leta je 30. januarja in 20. februarja v jami eksplodiral metan. Ponesrečene rudarje so na površino prenesli drugi rudarji, saj so lahko v jamo vstopili šele, ko ni bilo več nevarnosti. »Za uradni začetek delovanja jamske reševalne čete pa štejemo 20. julij 1907, ko so imeli takratni reševalci ob navzočnosti inšpektorja prvo vajo reševanja v novih prostorih reševalne postaje. Šele takrat so imeli na voljo izolacijska dihalna aparata,« je začel pogovor mag. Bogdan Makovšek, glavni tehnični vodja Premogovnika Velenje in vodja Rudarske reševalne službe. Povod za pogovor z njim je bilo napovedano srečanje rudarskih reševalnih enot Slovenije, ki ga bo gostil Premogovnik in rudarska reševalna vaja, ki bo del regijske vaje ' Potres - zahodna Štajerska 2018', 19. in 20. oktobra.
Jamska reševalna služba torej že več kot 111 let predstavlja steber varnosti. V tem obdobju se je spreminjala, razvijala, izpopolnjevala, posodabljala, spreminjalo se je število članov.
»Četa je leta 1926 štela petnajst članov in razpolagala s sedmimi izolacijskimi dihalnimi aparati različnih tipov. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je bila proizvodnja premoga na vrhuncu, letna proizvodnja je znašala več kot 5 milijonov ton, je bila najštevilnejša. Leta 1984 je štela 272 članov, od tega 215 aktivnih reševalcev. Danes šteje 93 članov.«
zato so povezani tudi v sistem zaščite in reševanja na državni ravni. 74 od 93 članov je usposobljenih za delo z izolacijskim dihalnim aparatom. Teh trenutno - po potrebi - v PV uporabljamo 142 (67 aparatov tipa BG-4 in 75 tipa R-12). Ker bomo postopoma iz uporabe izločili aparate R-12, smo že nabavili 55 kosov novih aparatov tipa P 30 EX. V redno uporabo jih bomo dali še pred koncem letošnjega leta. Za reševalce organiziramo strokovna predavanja in usposabljanje s
področja nudenja prve pomoči, pri čemer sodelujemo z zdravniki. Preverjamo znanje nameščanja reševalnih aparatov, izvajamo fizično testiranje oziroma tako
premogovniku konstantno zmanjšuje. Če smo še pred nekaj desetletji imeli več kot 1.000 nezgod na leto, se je to število v zadnjih letih spustilo krepko pod 100.
>
Mag. Bogdan Makovšek:» V vsakem delu jame imamo v izmeni najmanj eno ekipo reševalcev, ki lahko nemudoma začne posredovati. Za potrebe večjega obsega pa lahko v najkrajšem možnem času aktiviramo celotno rudarsko reševalno službo.«
>
Je članstvo prostovoljno ali obveza?
»Članstvo v jamski reševalni četi je prostovoljno. Vanjo se lahko včlani tisti, ki dela v jami dovolj dolgo in se pri delu posebej izkaže. Opraviti mora zdravniški pregled, psihofizično testiranje, izobraževanje in biti uspešen pri preverjanju znanja.«
Kako so jamski reševalci usposobljeni, kako jih usposabljate?
»Člani imajo ustrezno znanje, so usposobljeni za reševanje in delo v zaplinjenem območju ter za zagotavljanje prve pomoči,
»Varnemu delu in preprečevanju nezgod posvečamo zelo veliko pozornosti. Lani smo za nakup opreme in jamskih objektov namenili blizu 19 milijonov evrov, dobrih 2,5 milijona evrov več kot leto pred tem.«
Predpostavka regijske vaje bo potres in stebrni udar v jami Pesje
Na Premogovniku se bodo v petek, 19. oktobra, srečale rudarske reševalne enote Slovenije. Srečanje bosta zaznamovala strokovni posvet in rudarska reševalna vaja.
Na posvetu se bodo seznanili z novostmi v reševanju ter varnosti in zdravja pri delu tehničnega kadra v rudarskih podjetjih. Na rudarski reševalni vaji 20. oktobra pa bodo preizkusili strokovno usposobljenost reševalnih enot v sodelovanju z interventnimi gasilskimi enotami ter silami za zaščito, reševanje in pomoč.
Rudarska reševalna služba, v okviru katere sta organizirani jamska reševalna četa in reševalna postaja, organizira in izvaja reševanje ob morebitnih nezgodah, izvaja potrebne aktivnosti na ogroženih območjih ter zagotavlja prvo pomoč ponesrečenim v jami.
Leta 2017 se je zgodilo 86 nezgod lažjega značaja. Pred tridesetimi in več leti so morali reševalci pogosto posredovati predvsem zaradi ognja in požarov, danes pa je teh posredovanj k sreči zelo malo.«
Zaposleni, ki se vsak dan podajajo
nekaj sto metrov globoko, se lahko
nanjo zanesejo vsak trenutek.
»Absolutno. Varnost in zdravje pri delu sta ključna strateška cilja Premogovnika. Varnemu delu in preprečevanju nezgod vseskozi posvečamo izjemno veliko pozornosti. Samo lani smo za nakup opreme in jamskih objektov namenili blizu 19 milijonov evrov, kar je za dobrih 2,5 milijona evrov več kot leto pred tem. Zavedamo se, da je naše delo, ki poteka skoraj petsto metrov globoko pod zemeljskim površjem, specifično in zahteva povsem drugačen pristop k zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu kot drugje. Ozaveščanje zaposlenih, da lahko za večjo varnost pri delu največ naredimo sami, vzpostavitev vrhunskega varnostnega sistema, izdelan Načrt obrambe in reševanja ter številni drugi ukrepi so le del aktivnosti, ki jih imamo v podjetju vzpostavljene za zagotavljanje najvišje možne stopnje varnosti. Kljub naštetemu pa lahko pride do neljubih dogodkov in izrednih razmer. Takrat najbolj računamo prav na dobro usposobljene jamske reševalce. V vsakem delu jame imamo v vsaki izmeni najmanj eno ekipo reševalcev, ki se ob potrebi takoj opremi v jamski bazi in nemudoma začne posredovati oziroma reševati. Za potrebe večjega obsega pa lahko v najkrajšem možnem času aktiviramo celotno rudarsko reševalno službo. Zaposleni se lahko vsak trenutek zanesejo nanjo.«
imenovani Cooperjev test ter testiranje v dimni komori, organiziramo reševalne vaje v jami in požarnem rovu. Vsi reševalci imajo vajo enkrat mesečno.«
Delo v jami poteka v specifičnih razmerah, narava je nepredvidljiva... Se število dogodkov, zaradi katerih je njeno posredovanje potrebno, kaj spreminja?
»Število delovnih nezgod se v
Med 100 najhitreje rastočimi 9 podjetij iz regije Saša
Regija Saša - Družba Dnevnik je tudi letos razglasila najhitreje rastoče podjetje v Savinjsko-zasavski regiji za leto 2018. To je postalo podjetje za proizvodnjo avtomobilskih transmisij in avtomobilskih delov GKN Driveline Slovenija iz Zreč.
Na seznamu 100 najhitreje rastočih podjetij v omenjeni regiji je 9 podjetij iz regije Saša, od tega 6 iz Šaleške doline. Najvišje, na 33.
mestu, je podjetje Virnek iz Šoštanja, na 40. Gorenje GTI, na 56. Elpa iz Velenja, na 61. podjetje Robicomp, na 76. Plastika Skaza in na 88. mestu Gorenje Gostinstvo. Iz Zgornje Savinjske doline pa na 43. mestu Zadružnik Transport Mozirje, dve mesti nižje podjetje Panatop Nazarje in na 72. mestu Eltrans Solčava. Pri izboru so upoštevali čisti prihodek od prodaje, čisti poslovni izid in indeks rasti
v letih 2012-2017.
Savinjsko-zasavska regija ostaja regija z največ zlatimi gazelami v Sloveniji, saj so podjetja v 17 letih izbora prejela kar sedem kipcev zlate gazele (od tega po enega podjetji Plastika Skaza in KLS Ljubno).
■ tp
GOSPODARSKE novice

V Gorenju delovna inšpekcija
Gorenje, ki je v večinski lasti kitajske družbe Hisense, sta obiskali delovna inšpekcija, ki je preverjala delovna dovoljenja novih sodelavcev, ter policija, ki se je posvetovala o zahtevah v zvezi z zaposlovanjem tujcev. Inšpekcija je preverjala tudi varnost in zdravje pri delu. Na inšpektoratu za delo so dejali, da postopek še ni končan, zato ga ne komentirajo. V Gorenju, kjer je okoli 60 novih sodelavcev, večina iz drugih Hisensejevih evropskih družb, pa so navedli, da jim inšpektorji ob pregledu niso izdali nobenega takojšnjega ukrepa.
Gospodarstvu začeli zastajati koraki?
Medtem ko na svetovnih trgih še vedno traja rast, mnogi ugibajo, kdaj bo evforije konec in kako se bo pravzaprav končala. Bolj pesimistični napovedujejo podoben zlom, kot smo ga že doživeli, večina pa vendarle meni, da nas tako drastične spremembe ne bodo doletele. Vsi pa se v glavnem strinjajo, da se zgodba počasi izteka. Bikovska gibanja na Wall Streetu trajajo že skoraj desetletje, kar je rekord v povojni zgodovini. Svetovni dolg pa med tem znaša že nezaslišanih 247 bilijonov dolarjev.
Številni slovenski »reveži« z milijoni
Doma smo si od krize sicer šele komaj opomogli in sedaj mnogi intenzivno iščejo poti, kako kaj pripraviti za slabše čase. No, nekaterim je to uspelo že prej. Domneve, da imajo številni Slovenci bančne račune v tujini in da so na nekaterih računih tudi milijoni evrov, so očitno pravilne. Analiza finančne uprave pa je celo pokazala, da so številni tovrstni milijonarji pred slovenskimi davčnimi organi veljali za 'reveže' in so celo prejemali socialno pomoč.
Sindikati zahtevajo višje plače
Do svojih obljubljenih plač bi v času rasti želeli različni sindikati. Policisti že stavkajo, sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) pa je za 4., 5. in 6. december napovedal tri stavkovne dni, če do takrat z vlado ne bodo dosegli dogovora o stavkovnih zahtevah. V sindikatu pričakujejo, da bodo pogajanja nadaljevali na točki, na kateri so jih končali s prejšnjo vlado.
Brezposelnost še vedno pada
Brezposelnost v Sloveniji še vedno pada. Število registriranih brezposelnih se je septembra znova znižalo. Konec septembra je bilo registriranih 73.781 brezposelnih, kar je 2,8 odstotka manj kot avgusta in 8,9 odstotka manj kot septembra lani.
Veliko kršitev pri turističnem oddajanju
Čeprav je Finančna uprava Republike Slovenije pred koncem lanskega leta vnaprej napovedala poostren nadzor pri vseh, ki oddajajo nepremičnine v turistični najem, še prej pa jim dala možnost samoprijave, je kršiteljev očitno še veliko. Do konca avgusta je Furs iz ugotovljenih kršitev pri sobodajalcih izrekel za skupaj 237.000 evrov glob. Poziv k prijavi dohodkov so objavili na začetku lanskega decembra. Pridobili so namreč podatke o teh dohodkih, a so zavezancem dali do konca letošnjega januarja možnost, da se s samoprijavo izognejo plačilu globe, ki lahko znaša od 400 do 30.000 evrov. Furs bo te preglede nadaljeval tudi v prihodnje.
Mercator v rokah Supernove?
Mercatorjeve trgovske centre in hipermarkete v Sloveniji bo verjetno v kratkem prevzela avstrijska družba Supernova, ki že ima na Rudniku v Ljubljani v lasti nakupovalno središče s 70 prodajalnami.
Kdo so najbogatejši?
Najnovejši podatki o ameriških bogataših povedo, da je 400 najbogatejših Američanov skupaj vrednih 2900 milijard dolarjev, kar je sedem odstotkov več kot lani. Najbogatejši letos je Jeff Bezos, ustanovitelj Amazona. Njegovo premoženje se je povečalo z lanskoletnih 78,5 na letošnjih 160 milijard dolarjev. Ustanovitelj Microsofta Bil Gates na drugem mestu zaostaja za 63 milijard dolarjev.
EU potrdila zmanjšanje izpustov CO2
Evropski parlament je na plenarnem zasedanju v sredo potrdil cilje za zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida iz avtomobilov in lahkih tovornih vozil. Izpusti iz novih avtomobilov naj bi se do leta 2030 zmanjšali za 40 odstotkov, proizvajalci pa bodo morali zagotoviti tudi, da bo do takrat 35 odstotkov novih avtomobilov električnih ali hibridov.
Nepremičninski davek leta 2020
Ljubljana - Priprava novega sistema obdavčitve nepremičnin se je nadaljevala tudi med menjavo vlade. Ministrstvo za finance meni, da bi lahko osnutek zakona o davku na nepremičnine v javno obravnavo poslalo konec novembra. Leta 2019 bi lahko bil zakon sprejet in hkrati izvedeno novo vrednotenje nepremičnin. Prva odmera davka je tako načrtovana v letu 2020. Ministrstvo bo predvidoma še ta mesec v koalicijsko obravnavo poslalo delovno gradivo za novi davek.
a mz, mkp
■
Naš čas, 11. 10. 2018, barve: CM K, stran 5
11. oktobra 2018

GOSPODARSTVO
5
Kaj je res: delavcev primanjkuje ali nočejo delati za prenizke plače?
Tako na Savinjsko-šaleški gospodarski zbornici kot na Območni Obrtno-podjetniški zbornici Velenje opažajo, da imajo člani težave z iskanjem delovne sile - Največji primanjkljaji so na vseh ravneh tehniških poklicev - Sindikati opozarjajo, da razlog ni le gospodarska rast
Mojca Štruc
Dobro se je spominjamo; v času gospodarske recesije smo se učili zategovati pas, sprejemati kompromise in čakati na boljše čase. Upali smo, da kriza hitro mine. In je minila. Toda zdi se, kot da tudi časi gospodarske rasti niso čisto preprosti.
S pomanjkanjem ustreznega kadra se srečujejo tudi v regiji SAŠA
Številna podjetja v regiji SAŠA se v zadnjem obdobju srečujejo s pomanjkanjem ustreznega kadra. »Ta primanjkljaj je posebej opazen v podjetjih, ki se ukvarjajo s proizvodno dejavnostjo, tam gre praviloma tudi za številčno večje potrebe,« je pojasnil direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice Franci Kotnik. Kot je dodal, se je omenjeni kadrovski deficit v zadnjih mesecih sicer umiril, kar pomeni, da še vedno obstaja, vendar bistveno ne narašča več, saj prihajajo iz nekaterih držav, ki predstavljajo pomembne izvozne trge, informacije o ohlajanju povpraševanja. »Seveda pa ta ugotovitev ne velja generalno
za vse gospodarske panoge,« je še poudaril Kotnik.
Tudi na Območni Obrtno-podje-tniški zbornici Velenje pravijo, da se člani srečujejo s pomanjkanjem primernega kadra. »Najpogosteje to velja pri iskanju natakarjev in kuharjev ter gradbincev in lesarjev,« je povedala Petra Avbreht iz omenjene zbornice.
Kot pojasnjujejo na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, so delodajalci od začetka letošnjega koledarskega leta do avgusta za območje Uradov za delo Mozirje in Velenje sporočili 2.280 prostih delovnih mest. »Največji primanjkljaji na trgu delovne sile so na vseh ravneh tehniških poklicev od IV. do VII. ravni izobrazbe, torej za poklic kovinarja, strojnika, gradbenika, električarja, računal-ničarja. Primanjkljaj pa je tudi v poklicih zdravnika, posebnega specialista, medicinskih sester, voznikov težkih tovornjakov in vlačilcev, kuharjev in natakarjev,« je pojasnila Branka Škulj Nussdorfer, vodja Uradov za delo Velenje in Mozirje.
Da ne gre le za statistko, temveč za realne potrebe, so potrdili tudi v podjetju Gorenje. »Za delo v proizvodnji se posebej ob koncu
poletja zaradi vsakoletnega gibanja proizvodnje potrebe po številu delavcev povečajo, tako da v tem času običajno zaposlimo od nekaj deset pa do več sto dodatnih delavcev. Do letos nam je ob povečanih potrebah po delavcih v proizvodnji uspevalo ta delovna mesta tudi zapolniti, v zadnjem obdobju pa že imamo težave z odzivom s trga dela. Poleg proizvodnih delavcev potrebujemo predvsem univerzitetne diplomirane inženirje tehničnih smeri ter računalništva,« je povedala Mateja Celin.
Kako iskati potrebno delovno silo?
Podjetja različno rešujejo kadrovske težave. »Ponekod so začeli načrtno delati z mladimi, kar je seveda bolj dolgoročen pristop, ponekod, kjer kadre potrebujejo nujno, pa zaposlujejo tudi tujce,« je dejal Franci Kotnik.
Pri Zavodu RS za zaposlovanje si za zapolnitev prostih delovnih mest prizadevajo s pomočjo osnovnega in poglobljenega ka-riernega svetovanja. »Pripravljamo in usposabljamo kandidate za predstavitev pri delodajalcih, motiviramo ter sodelujemo z delodajalci pri selekciji kadra na
mestu samem, brezposelne osebe vključujemo v ukrepe Aktivne politike zaposlovanja,« je naštela Škulj Nussdorferjeva.
V podjetju Gorenje, na primer, bodo delavce za zahtevna strokovna dela iskali preko zaposlitvenih portalov, s štipendiranjem, v izjemnih primerih pa tudi preko agencij. »Delavce za proizvodnjo pa iščemo sami, sodelujemo z zavodom za zaposlovanje ter z agencijo,« je povedala Celinova in dodala, da bodo ob načrtovani gradnji nove tovarne ter vzpostavitvi proizvodnje TV aparatov že v začetku odprli med 300 in 400 novih delovnih mest. »Če nam ne bo uspelo zagotoviti dovolj delavcev, je mogoča rešitev tudi pridobivanje delovnih dovoljenj za delo tujcev, vendar mora to odobriti zavod za zaposlovanje,« je še dejala predstavnica Gorenja.
Ob tem predstavnica sindikatov poudarja, da ne bi smelo biti dovoljeno zaposlovati tujcev pod pogoji, ki so slabši kot za domače delavce. »Slednje je le način ,di-scipliniranja' domačih delavcev, da bi tudi sami pristali na človeka nevredne delovne pogoje oziroma razmere, ki so podobne sužnje-lastniškemu odnosu,« razmišlja
Postati prva izbira med poslovnimi uporabniki
Novi prostori dajejo nov zagon in možnost širitve, pravijo v podjetju Mega M iz Velenja - Vizija: krepitev tržnega deleža v državi in regiji
Tatjana Podgoršek
Velenje, 4. oktobra - Med prepoznavnimi podjetji v širšem poslovnem okolju zagotovo sodi družinsko podjetje Mega M - specializirano in vodilno podjetje na področju sodobnih fiksnih in mobilnih telekomunikacij, govornih in podatkovnih komunikacij, tehnologij, ki vodijo v novo obdobje medosebnega komuniciranja. Nastalo je in raste na osnovi lastnega znanja. Že 16 let piše zgodbo o uspehu, ki ji je na priložnostni slovesnosti pred tednom dni dodalo še odprtje novih prostorov v t. i. Stekleni direkciji v središču Velenja. V objektu, za katerega pravijo, da je eden najbolj impozantnih in markantnih objektov v mestu, imajo kot najemniki prostore še nekatera podjetja.
Koliko je stal odkup objekta in kakšni so bili stroški obnove drugega nadstropja, v katerem ima poslovne prostore podjetja Mega M, njegova direktorja -brata Matej in Miran Meža - ne razkrivata. Zagotavljata pa, da sta ga kupila po tržni ceni in da je naložba mejnik v delovanju podjetja, predvsem pa jim daje nov zagon ter jim omogoča ustrezno širjenje ter uresničevanje načrtov in vizije.
Korak pred konkurenco
Na prireditvi sta Miran in Matej Meža med drugim povedala, da sta začela dejavnost v lastnih prostorih na Foitovi cesti v Velenju, čez nekaj let sta jo preselila v Poslovni center Standard, kjer so se sčasoma znova srečali s prostorsko stisko. Želeli so ostati v Velenju
tja Mega M prav v Velenju.« Že v osnovnošolskih in dijaških ter študentskih časih sta razmišljala inovativno. Izdelala sta električni avtomobil, ki je še vedno v voznem stanju, izvedla projekt proizvodnje elektronskih sveč, ki jih takrat še ni bilo na trgovskih policah, lotevala sta se tudi celovitejših
Poslovni center MegaTel so predali svojemu namenu: od leve proti desni: Matej Meža, velenjski podžupan Peter Dermol in Miran Meža
in Steklena direkcija Premogovnika Velenje je bila idealna izbira za njihovo dejavnost. »Čeprav je bilo po koncu najinega študija kritična masa inženirjev s področja elektrotehnike, telekomunikacij in računalništva v Ljubljani, prav tako sva imela že takrat projekte po Evropi in Aziji, sva se odločila začeti in nadaljevati razvoj podje-
izdelkov, kot je bil telefonski vmesnik za pocenitev telefoniranja. Po končanem študiju sta zgodbo zaokrožila v podjetju Mega M, v katerem danes zaposlujeta 30 vrhunskih sodelavcev in sodelavk. Z inovacijami, iskanjem in razvojem tehničnih ter tehnoloških rešitev, ki omogočajo kupcem poslovne tin finančne učinke, se trudijo
dodajati izdelkom in storitvam višjo dodano vrednost ter ostati korak pred konkurenco. Da so družbeno odgovorno podjetje, kar je potrdil tudi velenjski podžupan Peter Dermol, so dokazali tudi z ureditvijo razstavišča Velenjske zgodbe.
Na izzive s strokovnim znanjem
Nabora storitev (IP telefonija, mobilna telefonija, širokopasovni dostop do interneta, napredna interaktivna TV ter računalništvo v oblaku) ne nameravajo širiti, ampak slediti trendom. Na izzive v prihodnje so in bodo odgovarjali s strokovnim znanjem in sodobno infrastrukturo, z vlaganji v razvoj, raziskave ter izobraževanje, pravita sogovornika. Sicer pa je vizija podjetja postati prva izbira med poslovnimi uporabniki za celovite informacijske in komunikacijske rešitve. Na tem področju želijo doseči pomemben tržni delež v Sloveniji in širši regiji. Nam pa sta Miran in Matej Meža še dejala, da je leto 2018 dokaj razburljivo leto za podjetje, saj so se poleg osnovne dejavnosti ukvarjali še s prodajo prejšnje in nakupom omenjene nove nepremičnine ter celovito prenovo njene notranjosti. Devetmesečni rezultati pri prodaji pa so skladni z načrti.
Ana Jakopič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.
So v resnici težava prenizke plače?
Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje je bilo letos julija na območju Uradov za delo Velenje in Mozirje delovno aktivnih 25.067 prebivalcev. V istem obdobju je stopnja registrirane brezposelnosti znašala 7,6 % na območju, ki sodi v Urad za delo Mozirje, in 9,0 % na območju pod Uradom za delo Velenje.
Kljub možnostim prekvalifikacij in dodatnih izobraževanj določen delež prebivalstva torej ostaja brez dela kljub velikemu povpraševanju delodajalcev.
»Sindikati smo prepričani, da je pomanjkanje delavcev predvsem posledica grozljivih razmer, ki vladajo na našem trgu dela. Delovne sile sicer res delno primanjkuje
tudi zaradi gospodarske rasti, a menimo, da to ni glavni razlog. Primanjkuje predvsem delavcev, ki bi bili pripravljeni delati za plače, ki so minimalne oziroma pod stopnjo preživetja,« je poudarila Jakopičeva.
Dodajmo še, da je ob koncu letošnjega julija na območju regije SAŠA denarno nadomestilo za brezposelnost prejemalo 772 oziroma 31,5 % brezposelnih oseb, povprečna višina bruto izplačanega denarnega nadomestila pa je znašala 719,62 evrov.
Ker se gospodarske krize v večini res dobro spominjamo - in ti spomini niso lepi, lahko sklenemo, da se ji želimo v prihodnje gotovo izogniti. Še naprej potrebujemo rast gospodarstva. »Vsekakor velja ugotovitev, da je postalo pomanjkanje ustreznih kadrov ena glavnih ovir za hitrejšo rast gospodarstva,« pa pravi Franci Kotnik. a
V Premogovniku zaposlujejo
Kljub težavam, s katerimi se letos soočajo v jami, je proizvodni načrt še dosegljiv
Milena Krstič - Planine
Velenje - Letošnji načrt proizvodnje Premogovnika Velenje znaša 3.450.000 ton, kar pri načrtovani kurilni vrednosti 11,45 GJ/t v energiji pomeni 39.500 TJ.
V prvi polovici leta so se pri proizvodnji premoga soočali s težavami, ki so povzročile delni izpad proizvodnje. Večji del tega
bo tudi letos tako,« pravi glavni tehnični vodja Premogovnika mag. Bogdan Makovšek. »Načrt proizvodnje je še vedno dosegljiv. Posvečamo mu vso pozornost. Bo pa obdobje do konca letošnjega leta zelo zahtevno, saj nas obenem čakata dve demontaži in dve montaži jamskih prog. Pričakujemo, da bo oktober, kar se proizvodnje tiče, zelo dober in
obdobja so težave nastajale pri odkopavanju premoga zaradi povečanih deformacij odvozne proge na odkopu A na koti -95. Trenutno pa jim največ nevšečnosti povzroča pravočasna priprava odkopa B na koti -95. Za ta namen so izdelali že precej objektov, a so morali potem nekatere dele teh (in jih še) zaradi povečanih deformacij pretesariti.
»Nihanja v proizvodnji so v naši dejavnosti pogosta. Običajno se izravnajo na letni ravni. Ta čas izvajamo dodatne aktivnosti, da
Odkop. (foto: Miran Beškovnik)
da bosta taka tudi november in december.«
1. oktobra so zaposlili 21 novih sodelavcev, še 30 jih bodo konec leta oziroma
>
1. oktobra so zaposlili 21 novih sodelavcev.
v prvih dneh prihodnjega leta. Delovni koledar za letos ostaja enak, kot je bil sprejet v začetku leta. Že omenjene težave bodo premagovali z nadurnim delom, o čemer pa se bodo dogovarjali sproti. Zadnji delovni dan načrtujejo 21. decembra.
Načrti za leto 2019 že pripravljeni
Leta 2019 bodo morali za uresničitev načrta proizvodnje v energiji, ki znaša 40.358 TJ, pri načrtovani letni kalorični vrednosti 11,42 GJ na tono odkopati 3.534.000 ton premoga.
■
■
Naš čas, 11. 10. 2018, barve: CM K, stran 6
6
OD SREDE DO TORKA

11. oktobra 2018
OD SREDE do torka
Mojca Štruc
Žabja perspektiva
Sreda, 3. oktobra
Potem ko je Fiskalni svet opozoril, da bi dosledno izpolnjevanje koalicijske pogodbe v prihodnjih štirih letih pomenilo občutno poslabšanje javnih financ, je Komisija Državnega zbora za finance na vlado naslovila zahtevek po izračunih.
V Rimu se je začela škofovska sinoda o mladini. Zbralo se je 267 škofov.
Dosledno izpolnjevanje koalicijske pogodbe bi
pomenilo občutno poslabšanje stanja javnih financ.
Avstrijska vlada je potrdila
osnutek razširitve seznama prepovedanih skrajnih simbolov, na katerem bodo v prihodnje tudi ustaški simboli.
Italijanski mediji so pisali, da naj bi vlada v Rimu pri proračunskem primanjkljaju popustila pritiskom Evropske unije in predlagala nižji primanjkljaj.
Indonezijski otok Sulavesi je po smrtonosnem potresu in cunami-ju prizadel še izbruh ognjenika. Ministrstvo za davke in finance v ameriški zvezni državi New York je potrdilo, da preiskuje navedbe New York Timesa, da je bil predsednik Donald Trump vpleten v izogibanje plačila davkov, ki je vključevalo tudi goljufije.
Francoska policija je sporočila, da je aretirala gangsterja Redoina Faida, ki je bil na begu po spektakularnem pobegu iz zapora poleti.
Četrtek, 4. oktobra
Pretresli so nas posnetki nasilnega ravnanja z majhnimi otroki v Zavodu Kengurujčki.
Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije je za 4., 5. in 6. december napovedal tri stavkovne dneve, če do takrat z vlado ne bodo dosegli dogovora o stavkovnih zahtevah.
policije Simona Veličkega in za vršilko dolžnosti imenovala njegovo zdajšnjo namestnico Tatjano Bobnar.
FBI je senatorjem predstavil težko pričakovano poročilo o kandidatu za vrhovnega sodnika Bretta Kavanaugha.
Nizozemski obveščevalci so preprečili ruski kibernetski napad na Organizacijo za prepoved kemičnega orožja v Haagu in izgnali štiri ruske agente.
Iz Turčije je prišla vest, da je do oblasti kritičen savdski novinar Džamal Hašodži vstopil v savdski konzulat v Carigradu, nato pa se je za njim izgubila vsaka sled.
V mestu Florence v Južni Karo-lini je neki moški ustrelil sedem policistov, pri čemer je eden umrl.
Petek, 5. oktobra
Po razkritju ravnanja z malčki v Zavodu Kengurujčki se je minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo z vi-deonagovorom obrnil na starše predšolskih otrok in jih pozval k previdnosti pri izbiri varstva.
Ivan Črnkovič se je z državo poravnal o odškodnini v zadevi Patria.
Pakistanska vlada je najmanj 18 mednarodnim nevladnim organizacijam odredila, naj prenehajo delovati in v dveh mesecih zapustijo državo.
Francoska policija je uvedla preiskavo v zvezi z domnevnim izginotjem vodje mednarodne organizacije kriminalistične policije (Interpol) Mengom Hongvejem.
Svet Evrope je Hrvaško pozval, naj ustavi policijsko nasilje nad prosilci za azil in drugimi pre-bežniki.
Pretresli so nas posnetki ravnanja z malčki v Zavodu Kengurujčki.
Nevladne organizacije s področja preventive v cestnem prometu pa so vlado in policijska sindikata pozvale k hitri rešitvi za končanje policijske stavke.
Vlada je spremenila kadrovsko sestavo medresorske koordinacijske skupine za uveljavitev arbitražne razsodbe o meji s Hrvaško in na njeno čelo imenovala državnega sekretarja Damirja Črnčeca.
Na predlog notranjega ministra Boštjana Poklukarja je vlada razrešila generalnega direktorja
Letošnja prejemnika Nobelove nagrade za mir
Znana sta bila prejemnika Nobelove nagrade za mir: kongovski zdravnik Denis Mukwege in jezi-dinja Nadia Murad za njun boj proti nasilju nad ženskami v vojni in oboroženih spopadih.
Ruski predsednik Vladimir Putin in indijski premier Narendra Modi sta podpisala sporazum o dobavi najsodobnejših ruskih protiletalskih sistemov S-400.
Sobota, 6. oktobra
Predsednik republike Borut Pahor in minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo sta na Brdu pri Kranju priredila sprejem za tiste maturantke in maturante, ki so na splošni ali poklicni maturi dosegli vse točke.
Socialni demokrati so Dejana Židana znova izvolili za predsednika, na kongresu pa so odprli tudi razpravo o usmeritvi stranke.
Kljub obtožbam o spolnem nadlegovanju in številnih protestih na ulicah je kandidat ameriškega predsednika Donalda Trumpa Brett Kavanaugh po potrditvi se-
Na čelo strank SD je bil še enkrat
izvoljen Dejan Židan. Nekateri člani so ob tem razmišljali, da bi morala stranka bolj v levo.
nata prisegel kot vrhovni sodnik.
Ameriški državni sekretar Mike Pompeo je prispel na Japonsko in napovedal, da si bo prizadeval za novo srečanje med Donaldom Trumpom in Kim Džong Unom.
Več tisoč protestnikov se je zbralo pri gozdu Hambach blizu nemškega mesta Aachen, kjer protestirajo proti uporabi premoga in sečnji starega pragozda.
Venezuela je zaradi množične izselitve prebivalcev na mejah okrepila policijski nadzor, še posebej na meji s Kolumbijo, v katero se je pred gospodarsko in politično krizo zateklo milijon Venezuelcev.
Nedelja, 7. oktobra
V	Ljubljani je potekala slovesnost v spomin na mučenje in poboje pripadnikov narodnoosvobodilnega boja na Svetem Urhu.
V	Spominskem parku Teharje pa je potekala slovesnost za žrtve medvojnega in povojnega komunističnega nasilja. »Slovenija je še vedno ujeta v sovraštvo, izključevalnost in razklanost,« je ob priložnosti dejal nekdanji predsednik državnega zbora France
Cukjati.
Nekdanji minister za javno upravo Boris Koprivnikar je predsednika SMC Mira Cerarja obvestil, da se je odločil izstopiti iz stranke. Kot je zapisal, se te dni ukvarja z dokazovanjem svoje nedolžnosti in nekoruptivnega ravnanja, s čimer se povzroča škoda tudi uspešni gospodarski družbi.
V	severnem bolgarskem mestu Ruse je bila umorjena 30-letna preiskovalna TV-novinarka Viktorija Marinova.
V	streljanju pri judovski naselbini Barkan na Zahodnem bregu sta bila ubita dva Izraelca, še eden je bil ranjen.
Indonezijski reševalci so deset dni po uničujočem potresu in cunamiju, v katerem je umrlo najmanj 1.763 ljudi, ustavili iskanje morebitnih preživelih. Pet tisoč ljudi je še pogrešanih.
Ponedeljek, 8. oktobra
Premier Šarec je novinarjem zvečer razkril, da so se koalicijske partnerice tekom dne seznanile s proračunskim stanjem. Kot je pojasnil, proračun za 2019 velja in Slovenija bo tak predlog poslala v Bruselj.
Obrambni minister Karl Erjavec je potrdil, da bo za novega direktorja Obveščevalno varnostne službe predlagal Dejana Matijeviča.
Evropska komisija je bolgarske oblasti pozvala , naj čim prej raziščejo umor novinarke Viktorie Marinove.
Novega brazilskega predsednika nekateri primerjajo s Trumpom.
Rezultati predsedniških volitev iz dne prej v Braziliji so razkrili, da je zmagal skrajno desni kandidat Jair Bolsonaro, ki je dobil dobrih 46 odstotkov glasov.
V Romuniji je referendum o definiciji družine, po katerem bi v ustavi družino omejili na poročene heteroseksualne pare, padel zaradi prenizke volilne udeležbe.
Torek, 9. oktobra
Državni zbor je zavrnil predlog predsednika republike Boruta Pahorja za imenovanje Primoža Dolenca na položaj guvernerja Banke Slovenije.
Nekdanji minister za javno upravo Boris Koprivnikar pa je sporočil, da je zaradi medijskega pritiska predsedniku uprave BTC predal odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Na obisku v Sloveniji je bil generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. V državnem zboru je poslance pozval k povišanju obrambnega proračuna.
Banka Slovenije ostaja brez guvernerja.
Svoj odstop je napovedala ameriška veleposlanica v Združenih narodih, Nikki Haley. Predsednik Donald Trump je ob tem dejal, da bo administracijo zapustila ob koncu leta.
V skladišču orožja na severu Ukrajine je prišlo do niza eksplozij in požara. Z območja so evakuirali več kot 12 tisoč ljudi.
Jure Trampuš
Boj s sencami
Pred dnevi sem se v nekem ljubljanskem stanovanju pogovarjal z Mladenom Dolarjem, uglednim filozofom, enem iz trojice t. i. ljubljanske Lacanove šole. Pila sva kavo, ki jo je prijazno skuhal, in se pogovarjala o govoricah. Govorice, ta črna gmota polresn ic in laži, ki slej kot prej zmagajo nad razumom, so postale tako močne, da odstavljajo in postavljajo predsednike vlad. Ne gre za moderni internetni fenomen, govorice so bile močne, kot je opozoril tudi profesor, že v antiki, celotna evropska zgodovina se začne s procesom proti Sokratu, ki se jim na koncu, četudi je bil najbolj moder človek, kije takrat živel pod soncem, ni mogel ubraniti. Na koncu je bil zaradi brezbožnosti in zavajanja mladine obsojen na smrt, mirno je spil strup, narejen iz pikastega mišjaka. V boju s sencami je bil, kot je govorice poimenoval sam, poražen. Letos je velenjsko Gorenje prevzel kitajski Hisense. S podjetjem ima velike načrte, zgradili naj bi novo tovarno za izdelavo televizorjev, delo naj bi dobilo dodatnih sto in nekaj ljudi, povečali naj bi proizvodnjo pralnih strojev in kuhalnih aparatov. Takšne so napovedi. Pustimo pri miru njihovo resničnost, ekonomsko izvedljivost, ustavimo se za zdaj pri uličnih posledicah tega prevzema. Mesto je začelo govoriti - mesto misli, mesto ve - pojavile so se govorice, kaj vse prihaja skupaj s Kitajci. Prva govorica je bila, da so novi lastniki omejili velikost malice. Razloga za to naj bi bila dva, najprej striktno ekonomski, drugi dejstvo, da naj bi bili delavci zaradi preobilnih malic po obrokih utrujeni in manj produktivni. Zapisano ne drži. Druga govorica je še bolj smešna, v novi upravi naj bi se odločili, da bodo zaprli polovico parkirišča, za tem naj bi se skrivala ideja, da bodo zaposleni v Gorenje po novem prihajali s kolesi, prosto po pesmi »Nine million bicycles in Beijing«. Govorica ni resnična, velja nasprotno, razmišlja se, da bi pri Gorenju naredili novo garažno hišo. Tretja govorica je še bolj smešna, Kitajci naj bi - v posel so vendarle vložili desetine milijone evrov - z droni nadzirali, kdo od zaposlenih kadi pred delovnimi halami. Kar znova ne drži, res pa je, da so snemali okolico tovarne zaradi novih komunikacijskih strategij, pa tudi zaradi načrtovanja postavitve proizvodnih prostorov. Govoric je še več, od tiste, da so Kitajci v Velenju kupili cel stanovanjski blok, pa do one, da v Gorenju po novem jedo samo riž.
A vse te govorico so benigne, za zdaj načeloma neškodljive, kažejo na nezaupanje, na strah pred kulturnimi razlikami, pred spremembo v načinu vodenja družbe. A same po sebi ne povzročajo večje škode, prej nasprotno - priznajmo si, ljudje imamo radi govorice, nekako nas povezujejo, nekako nas, pa četudi vemo, da niso resnične, osmišljajo.
Popolnoma drugačna zgodba je z organiziranimi govoricam, organiziranimi zato, ker jih namenoma širijo politične stranke in njihovi sateliti, ki so zadnja leta zavzeli internet, ta prostor emancipatorne demokratičnosti, ki se je prelevil v svojo nasprotje, v gnojnico laži, nespodobnosti in blodenj, ki bi se jih nekoč sramovale še najbolj zanikrne beznice, skrite na obrobju velikih, žalostnih mest. Pri teh stvareh ne gre za govorice, gre za organizirane laži, za propagando. Te govorice so povzročile brexit, te govorice so izvolile Trumpa, te govorice rahljajo Evropsko unijo, rahljajo, kot bi dejal profesor Dolar, razsvetljensko dediščino, ki nas zavezuje k temu, da se borimo zanjo. Le kaj je druga možnost? Naj izenačimo pomen znanja in pomen mnenja?
Verjetno ne, niso krivi tisti, ki so obsodili Sokrata, niso krivi tisti, ki so svoje obtožbe skonstruirali na govoricah, kriva je anonimna množica, ki jim verjame, ki iz laži ustvarja alternativno resnico, ki bo na koncu izničila tudi njo. Da prevedem to v slovensko resničnost: ni kriva politika, krivi so tisti, ki verjamejo, da je največja težava Slovenije v peščici migrantov, ne pa v resničnih napetostih znotraj človeške družbe. Te pa so, kot bi dejal Dolar, vedno rezultat razrednih bojev, na eni strani so tisti, ki imajo vedno več, na drugi oni, ki imajo vedno manj.
Ko govorimo o Evropi, ko govorimo o Sloveniji in ko konec koncev govorimo o prevzemu dolinskega podjetja, so točno to tiste stvari, na katere bi morali najprej pomisliti. Saj smo, kot je zapisal Tone Pavček, tukaj vseeno zato, da s sveta odganjamo - sence.
V Indoneziji so ustavili iskanje morebitnih preživelih po potresu.
Projekt pokrajin vreden poskusa
Na kongresu slovenskih občin je bilo slišati pozive k ustanovitvi pokrajin. Da je projekt vredno poskusiti, je v pogovoru z župani dejal tudi predsednik republike Borut Pahor. Čeprav gre za tvegano pot, je zdaj po njegovem mnenju morda najboljši čas za uresničitev tega projekta. Pahor je pojasnil, da ostaja naklonjen ustanavljanju pokrajin, ne more pa zanikati svoje odgovornosti pri zastoju in napredku tega vprašanja, saj so ga obravnavali tudi pod njegovo vlado, a obupali, ker se je bilo treba soočiti s krizo in zapletenimi odnosi s Hrvaško. Po Pahorjevem mnenju je zdaj prva naloga, ki jo morata urediti država in lokalna samouprava, dogovor o poprečnini.	a mkp
■
Naš čas, 11. 10. 2018, barve: CM K, stran 7
11. oktobra 2018

POLITIKA
7
Svetniki razmišljajo o Mestni občini Velenje
Na pogovor smo povabili vodje svetniških skupin in samostojne svetnike v svetu Mestne občine Velenje in jim postavili nekaj vprašanj
Mira Zakošek
Svetnike smo vprašali:
•	Kako ste zadovoljni s svojim opravljenim delom v iztekajočem se mandatu?
•	Na kaj ste v Mestni občini Velenje najbolj ponosni?
•	Kaj pa vas najbolj moti in bi želeli spremeniti?
Velenje je napredovalo na vseh področjih
Peter Dermol, SD
• »Z opravljenim delom smo zelo zadovoljni. V Svetniški skupini SD Velenje smo skupaj z ostalimi organi stranke opravili analizo stanja za zadnja dva mandata. Ugotovili smo, da je Velenje napredo-
SMC Šaleška dolina smo organizirali okrogle mize na temo 3. razvojne osi, ravnanja z odpadki, črpanja evropskih sredstev, preprečevanja zasvojenosti, organizirali obiske ministric in ministrov ter jih seznanili z izzivi, s katerimi se srečujemo v lokalnem okolju, ali pa se pohvalili s primeri dobrih praks.«
valo na vseh področjih družbenega življenja. Ne glede na vedno večje število vpisanih otrok v vrtec smo zagotavljali dostopen vrtec prav vsakemu otroku, povečali skrb za socialno varstvo občanov, dvignili kvaliteto bivanja, realizirali več kot 300 projektov, pridobili preko 30 milijonov nepovratnih sredstev, vlagali v podjetništvo, posledično zmanjšali brezposelnost ipd. Vse to dokazuje, da smo sprejemali prave odločitve, ki so prispevale k razvoju mesta in zagotavljanju dobrih življenjskih pogojev.«
•	»Največ nam pomeni, da smo poleg urejenosti mesta prepoznani kot občina, ki zagotavlja zelo visok standard bivanja. Pomeni, da je skrb za ljudi prioritetnega značaja. V Velenju imamo posluh za vse skupine ljudi, od najmlajših do starostnikov, pa vse do oseb, ki imajo v življenju določene omejitve.«
•	»Želim si, da bo ustavna presoja o gradnji hitre ceste (tretje razvojne osi) čim hitreje zaključena ter da se bo gradnja leta 2020 začela. Od hitre ceste je namreč odvisen nadaljnji razvoj našega mesta in doline.«
Ustvarjati pogoje za dobro življenje v mestu
Breda Kolar, SMC
•	»Čeprav smo bili novinci v svetu MOV, smo se takoj zavzeto lotili dela v zvezi z ustvarjanjem in zagotavljanjem pogojev za dobro življenje v mestu. Podprli smo izgradnjo poslovne cone Stara vas, podprli Strategijo za razvoj in trženje turizma, ustanovitev Zavoda za turizem Šaleške doline, v sodelovanju z LO
računskimi sredstvi ali pa smo se pravočasno vključili v evropske projekte in tako naši lokalni skupnosti zagotovili še več uspešno zaključenih naložb. Ponosni smo na naše medsebojne odnose in povezanost ter pripravljenost prostovoljno pomagati tistim, ki so pomoči potrebni.«
•	»Moti me negativna nastro-jenost nekaterih občanov in predstavnikov nekaterih strank do vsega, kar se v lokalni skupnosti dogaja. Na delovanje občinskih organov, delovanje sveta in občinske uprave nimam pripomb.«
Nezadovoljni s spremembo poslovnika
Suzana Kavaš, SDS
•	» S svojim delom v iztekajočem mandatu smo zadovoljni. Čeprav opozicija skupaj šteje le devet mestnih svetnikov, od skupno 33, smo se na seje mestnega sveta dobro pripravili, delovali smo povezano in udarno.«
•	»Najbolj ponosni smo, da smo uspeli vsaj nekaj pobud občanov in občank spraviti v življenje. Opozarjali smo na nepravilnosti pri realizaciji nekaterih projektov v občini Velenje, na 'domače' poslovno sodelovanje vodstva občine z nekaterimi hišnimi izvajalci, zbirali podpise za razpis referenduma proti dvojnemu
•	»Na njene prebivalke in prebivalce. Zelo veliko jih je vključenih v delo društev, UNI 3 in drugih prostovoljnih organizacij ter na to, da živimo v urejenem, lepem, varnem mestu, ki ima še veliko možnosti, da postane življenje v njem še boljše.«
•	»Želimo si še več sodelovanja, pogovarjanja in skupnega iskanja rešitev na izzive, ki so pred nami. Želimo, da se osredoto-čamo na tisto, kar imamo vsi skupno, in ob strani pustimo vse, kar nas razdvaja.«
Moti negativna nastrojenost
Srečko Korošec, DeSUS
•	»S svojim delom smo se aktivno vključevali v dogajanja v občini kot tudi v obravnavo in sprejemanje odločitev v svetu Mestne občine Velenje in njegovih organih. Zadev nismo zaostrovali, odprte dileme smo pomagali reševati s pozitivnim stališčem.«
delali dobro. Zelo sem tudi zadovoljen, ker je opozicija kljub majhnemu številu svetnikov delovala zelo dobro in usklajeno, kar v preteklosti ni bila praksa.«
»Da bi naštel, na kaj vse sem v Velenju ponosen, je tokrat na voljo premalo prostora. Kot rojen Velenjčan sem najbolj ponosen na svoje Velenj-čanke in Velenjčane, uspešne podjetnike, športnike, kmete, kulturne delavce, upokojence, lepo urejeno mesto in še bi lahko našteval.«
»Ponosni smo na vse opravljeno delo, zlasti na realizirane projekte tako z vidika gospodarstva kot socialnih aktivnosti. Večino projektov smo uresničili s svojimi pro-
tiru za dvojno ceno, zagnali civilno iniciativo proti azilne-mu domu v občini Velenje, obveščali ljudi o našem delu v mestnem svetu, tudi z letaki, ki smo jih pošiljali občankam in občanom ...«
•	»Najbolj nas moti, da se je vodstvo občine odločilo za spremembo Poslovnika. S tem se je razprava vseh mestnih svetnikov v mestnem svetu zelo omejila - le na eno vprašanje na sami seji, pobude pa so morale biti po novem podane le v pisni obliki. Menimo, da so v demokraciji zaželena različna mnenja, tudi kritična, saj le to vodi do skupnih, boljših rešitev. Zato bi želeli, da se delo mestnih svetnikov ne ovira in da se dovoli, da lahko delujejo enako, kot so delovali več kot dvajset let.«
Nekontrolirano priseljevanje
Mihael Letonje, SLS
•	»V celoti sem s svojim delom v iztekajočem se mandatu zadovoljen. V začetku smo v stranki SLS sicer imeli nekaj manjših težav, ki pa so se po slabem letu dni uredile in tako smo preostali del mandata
•	»Kot vsakega občana tudi mene kaj moti, saj je to normalno. Žalostno je, da še nimajo vsi občani neoporečne pitne vode, kjer je to možno. Žalostno je tudi, da ljudje na podeželju, ki nimajo ustreznih političnih zvez, nimajo enakega komunalnega standarda, kot je ta omogočen drugim. Res je tega vedno manj, a se še pojavi. Veliko let govorimo o kolesarskih stezah in pločnikih, a na področju, za katerega sem se več let zavzemal, še ni nič narejenega. Res pa upanje umre zadnje.«
Infrastrukturna zaostalost nekaterih KS
Vid Glinšek, samostojni svetnik
•	»S svojim delom v svetu MOV sem zadovoljen. Menim, da sem uspešno zastopal svoje volivke in volivce. Tako sem kot član opozicije opozarjal
•	»Kot velik domoljub me v Velenju najbolj moti to, da se v zadnjem času v Velenje nekontrolirano priseljuje vse več tujcev, ki ne spoštujejo slovenskega jezika, naših navad in kulture, iz Velenja pa odhajajo mladi izobraženi Ve-lenjčani. Da v Velenju dobijo delo samo tisti, ki so tesno povezani z županom in stranko SD, ter da nas župan vse tiste, ki razmišljamo drugače kot on, označuje z nestrpneži, fašisti in še čim. Da so se komunalne storitve drastično podražile, da se pozablja na podeželje, da še nimamo cestne povezave, ki je temelj za razvoj mesta in celotne regije ... «
Žalostno je, da vsi še nimajo zdrave vode
Franc Sever, Vsi v isto smer Sever
•	»Osebno nikoli nisem zadovoljen z opravljenim, ker se zavedam, da bi bilo možno narediti več v okviru razpoložljivih sredstev v proračunu. Ker nimam vpliva na delitev sredstev, moram pa biti realen in pohvaliti, da se je občinska uprava trudila in tudi pridobila veliko evropskih sredstev in sredstev iz državnega pro-
računa. O vsem, kar je bilo narejeno, ste mediji poročali.« »Ponosen sem, da kljub večnacionalni skupnosti živimo strpno in se ljudje med seboj, tudi politično različno misleči, pogovarjamo in kdaj pa kdaj poslušamo ter mogoče kdaj tudi slišimo.«
zelenih površin, kakovostnih zabavnih prireditev, glasbeno šolo, zdravstveni dom itd.« »V Velenju me moti ogromno število priseljencev, ki nikjer ne delajo in dobijo državljanstvo kljub pomanjkljivi izo-
na različno problematiko, ki sem jo zaznal sam ali pa so mi jo predstavili občani. Župan je za nekatere predloge našel posluh, žal pa so nekateri predlogi naleteli na gluha ušesa in jih bo v prihodnje treba še odpraviti.«
•	»Na vse tiste občane, ki s svojim delovanjem vplivajo na bolj kvalitetno življenje v naši občini, bodisi na svojih delovnih mestih ali prostovoljno.«
•	»Najbolj me moti, da vsi občani nimamo enakih pogojev za bivanje v naši občini. Pri tem bi predvsem izpostavil infrastrukturno zaostalost nekaterih krajevnih skupnosti. V prihodnje bi želel, da se te neenakosti odpravijo.«
»Motijo me novi priseljenci«
Erika Roškar Kljun, samostojna svetnica
•	»V mojem mandatu sem bila proti migrantskemu centru. V drugi fazi sem se izjemno zavzela za ohranitev Bolnišnice Topolšica, ob tem pa povedala, da zapiranje tako kakovostnih bolnišnic lahko privede do stanja, ko nam bo ostala 'samo še Bolnica Franja'. Zavzela sem se tudi za polepšanje mesta s pojočimi fontanami, ki so v velikih evropskih mestih prava atrakcija in privabijo ogromne množice tujih turistov. Predlagala sem tudi ograjen poligon za pse na travniku pod vilo Herberstein, v kratkem pa bom še zgraditev letnega bazena, v katerem bomo imeli kakovostno vodo, brez smradu, ki je prisoten v jezeru.«
•	»V Velenju sem ponosna na brezplačni avtobus, veliko
brazbi, poleg tega dobijo tudi stanovanja, sicer namenjena Slovencem. Ob tem je ogrožena tudi naša varnost. Zelo si želim popis prebivalstva, saj ni bil narejen že več kot 15 let.«
Velenje na skrivaj tone
Matej Jenko, samostojni svetnik
• »Kot svetnik v mestnem svetu delujem konstruktivno. Dajem pobude, pohvalim dobre ideje, projekte ter dobro opravljeno delo (posameznikov in organizacij). A ves čas se držim načela, da kot opozicija tudi kritično ocenjujem stvari in obelodanim morebitne nepravilnosti ali nesmisle župana in vladajočih strank, ki praviloma zgolj potrjujejo pripravljeno gradivo. Zato so spremenili poslovnik in opoziciji močno omejili svobodo do besede.«
»Ponosen sem, da je mesto čisto, urejeno in vzdrževano. Ponosen sem na upokojence, ki so mesto udarniško zgradili in ga še vedno vzdržujejo v dobri kondiciji (z obiskovanjem prireditev, prostovoljnim delom v dobrodelnih organizacijah, društvih ...). Ponosen sem na uspešne ljudi in skupine, ki delujejo v smer, da Velenje ne zaspi.«
»Velenju že dolgo manjka človek, ki bi imel vizijo, ki bi znal za Velenje narediti še kaj več kot le ohranjati videz lepega mesta. Občani se premalo zavedajo, da Velenje že več desetletij na skrivaj tone (po politični, gospodarski moči in po prihodkih smo padli pod slovensko povprečje, a bili smo na 2. mestu!). Še rudarji so danes zelo slabo plačani, a delajo v vedno težjih pogojih. Torej: želel bi narediti Velenje spet prepoznavno, ljudem pa omogočiti višje plače in svetlejšo prihodnost.«	a
Naš čas, 11. 10. 2018, barve: CM K, stran 8
8
IZOBRAŽEVANJE

11. oktobra 2018
Ohranjajo število študentov, uvajajo nove projekte
Na Višji strokovni šoli Šolskega centra Velenje ohranjajo redne programe, za izrednega ni zanimanja - Med novimi projekti izobraževanje za letalske mehanike za potrebe podjetja Pipistrel
Tatjana Podgoršek
V	ponedeljek se je začelo novo študijsko leto tudi za študente Višje strokovne šole Šolskega centra Velenje. Po besedah njenega ravnatelja Uroša Sonjaka bo podobno lanskemu.
Ni zanimanja za izredni program
V	novem študijskem letu so vpisali blizu 350 študentov, od tega 120 novincev. Ohranjajo vse redne programe (Mehatro-nika, Elektronika, Informatika, Geotehnologija in rudarstvo, Gostinstvo in turizem), za izredni program Varstvo okolja in komunala pa tudi letos ne beležijo vpisa. »Če se prihodnje študijsko leto ne bo zgodilo kaj drastičnega, se bo poslovil. Tudi drugje zaznavajo upad študentov
za študij ob delu. Ker je zaposlitev vedno več, ni tolikšnih potreb za prekvalifikacijo. « Največ zanimanja je za program Informatika, preseneča nekoliko slabši vpis v primerjavi z lanskim študijskim letom v programu Mehatronika. Največ študentov je iz tukajšnjega okolja, v programu Elektronika, ki so ga promovirali tudi drugje po državi (program namreč izvajata le dve šoli v državi), pa tudi iz vseh delov Slovenije, lepo število študentov prihaja še iz držav zahodnega Balkana.
Sogovornik je še dejal, da so tudi tokrat poskrbeli za dobre delovne pogoje študentov, česar pa ne morejo trditi za financiranje. »Veliko lažje bi pokrivali stroške, če bi bile skupine polne, kar pomeni po normativih pristojnega ministrstva na predavanjih po 90 študentov, čeprav nam to omogo-
ča v posameznem programu po 45 vpisnih mest.«
Novost novi projekti
Je pa Sonjak zadovoljen, ker bodo poleg študijskih programov v novem študijskem letu sodelovali v nekaj novih projektih. Med drugim bodo v sodelovanju s podjetjem Soliner iz Brnika izobraževali letalske mehanike za potrebe podjetja Pipistrel. »Izvajali bomo tečaj za 15 zaposlenih tega podjetja na lokaciji Ajdovščina, ki bodo v naslednjih letih pridobili certifikat, ki jim bo omogočal delo pri servisiranju letal kjerkoli na svetu.«
Drugi nov projekt, v katerem sodelujejo in se je začel v teh dneh, je razvoj novih velnes programov. Gre za mednarodni projekt, v njem pa načrtujejo tudi sodelovanje z naravnim zdravili-
Uroš Sonjak: »Če se v izrednem študijskem programu Varstvo okolja in komunala ne bo zgodilo kaj drastičnega, se bo poslovil.«
ščem Terme Topolšica. Veliko si obetajo še od projekta Moneta3, v okviru katerega omogočajo zaposlenim prekvalifikacijo ali dokvalifikacijo. Stroške tega izobraževanja plača država.
Velenje gostilo geološki kongres
Geološki zavod Slovenije in Slovensko geološko društvo sta v sodelovanju z Mestno občino Velenje in Premogovnikom Velenje organizirala 5. slovenski geološki kongres z ugledno mednarodno udeležbo
Tina Felicijan
Velenje, 3.-5. oktober - Na 5.
Slovenskem geološkem kongresu, ki je potekal v Velenju, je sodelovalo 188 udeležencev iz 16 držav. Izmenjevali so svoje raziskovalne dosežke, pripravili številne strokovne prispevke in predavanja, izvedli ekskurzije, postavili dve razstavi ter za učence in dijake pripravili geološke delavnice o mineralnih surovinah. Poleg tega so veliko pozornosti namenili pomenu geoznanosti za širšo družbo, ki rezultate raziskovanj v okviru te vede čuti pri načrtovanju sona-ravne rabe mineralnih surovin, podzemnih vod in energetskih virov, umeščanja infrastrukturnih projektov v prostor in ocenjevanja geološko pogojenih nevarnosti. Tako je bil eden od ciljev kongresa okrepiti zavedanje, da je neodvisna, zaupanja vredna in zanesljiva geoznanost odgovor na izzive sodobne družbe, tako da podre zidove med znanstveniki in strokovnjaki, snovalci politik ter najširšo javnostjo.
Geologija ni abstraktna znanost
Širša javnost se premalo zaveda, kakšno uporabno vrednost ima geologija, čeprav lahko vsakodnevno uživa izsledke geoloških raziskav, pravi predsednik Slovenskega geološkega društva dr. Matevž Novak. »Hidrogeologija, denimo, zagotavlja podzemne vire pitne vode, geofizika zagotavlja geotermalno energijo, ki je po mnenju geologov energija prihodnosti, inženirska geologija in geotehnologija zagotavljata osnove za pravilno umeščenost infrastrukturnih objektov v prostor, v Velenju pa najbolj čutite posledice ekonomske geologije, ki se ukvarja s pridobivanjem
Udeleženci 5. Slovenskega geološkega kongresa so se med drugim spraševali, ali je Slovenija pripravljena na uporabo geološkega znanja pri svojem razvoju. Pomemben korak k temu bi bilo
oblikovanje krovnega geološkega zakona.
Dobra zaposljivost večji vpis
Na Fakulteti za energetiko več laboratorijskih vaj - Največja prednost velika zaposljivost diplomantov
Tatjana Podgoršek
Na Fakulteti za energetiko Univerze v Mariboru s sedežem v Krškem in enoto v Velenju so novo študijsko leto zaznamovali večji vpis v študijske programe prve stopnje v primerjavi z lanskim študijskim letom, več tujih študentov ter prenovljeni programi.
Delno uspeli v namerah za več tujih študentov
Dekan fakultete prof. dr. Bojan Štumberger je povedal, da se trenutno v programih fakultete izobražuje 180 študentov, od tega je več kot 70 brucev, med slednjimi pa je tudi več kot 20 tujih študentov. »Namera o pridobivanju tujih študentov zaradi manjših generacij domačih nam je delno uspela. Glede na to, da moramo vsako leto na pristojnem ministrstvu zaprositi za dodatna vpisna mesta za tujce, smo letos omogočili vpis tujih študentov le na določenih programih. Če ne bo večjih omejitev in večjega zanimanja za naše študijske programe v Sloveniji, bomo izpolnili vizijo fakultete o vpisu več tujcev že prihodnje študijsko leto.« Je pa sogovornik k temu dodal, da za zdaj še niso rešili vseh porodnih težav pri nastanitvenih zmogljivostih, ki jih morajo organizirati drugače, kot so danes.
Največ zanimanja v študijskem letu 2018/19 je za univerzitetni program, v katerem so zapolnili vsa vpisna mesta, dokaj poln je tudi magistrski program druge stopnje, za prihodnje študijsko leto pa upajo, da bodo do 90 odstotkov zapolnili vpisna mesta še na visokošolskem strokovnem programu.
Novost v novem študijskem letu na fakulteti predstavlja prenova študijskih programov prve in druge stopnje. Prenova pomeni - pojasnjuje sogovornik - spremembo razmerja med laboratorijskimi vajami in predavanji. »V novem študijskem letu omogočamo študentom
več možnosti za opravljanje laboratorijskih vaj na najsodobnejših napravah in jim s tem omogočamo pridobitev več različnega znanja.« Tega lahko pridobijo še s sodelovanjem na več delavnicah, ki jih prav tako načrtujejo, ter na poletnem taboru energetike.
Za študijsko leto 2017/18 so financiranje rešili, za tekoče in prihodnje študijsko leto pa upajo, da bo država plačala stroške v še večjem deležu. V tem trenutku ta financira 76 odstotkov dejavnosti, ostala potrebna sredstva pridobijo z delom na trgu in izvajanjem evropskih projektov.
Bojan Štumberger: »Z izgradnjo in ureditvijo Inštituta za energetiko omogočamo študentom več laboratorijskih vaj in s tem možnosti za pridobitev več znanja.«
Bojan Štumberger zagotavlja, da poleg širokega in kakovostnega znanja študentov s področja hidroenergetike, termoenergetike, jedrske, alternativne in splošne energetike njihove diplomante odlikuje odlična zaposljivost. Ta dosega več kot 90 odstotkov in več kot 90 odstotkov jih tudi dela na področju, za katerega so se izobraževali. Veliko si obetajo od prenove energetskega koncepta v Sloveniji, ki naj bi energetiko znova postavila na seznam zelo pomembnih gospodarskih dejavnosti. ■
mineralnih surovin,« je naštel primere uporabe geoznanosti v vsakdanjem življenju družbe.
Osrednjo temo kongresa so na okrogli mizi podrobneje obdelali predstavniki geoznanosti in najpomembnejši uporabniki geoloških podatkov iz javnega sektorja in gospodarstva. Opozorili so na pomen zbranih, interpretiranih in dosegljivih geoloških podatkov za razvoj družbe in na ovire, s katerimi se zaradi neurejene zakonodaje na tem področju srečujejo
V Galeriji na prostem bo še do aprila na ogled fotografska razstava Geoznanost za družbo, ki prikazuje tudi tri zmagovalne fotografije natečaja. Posneli so jih Velenjčani Miran Beškovnik, Jurij Ko-drun in Aleksander Kavčnik. Na Velenjskem gradu pa je na ogled tudi razstava Litosfera, ki jo je pripravil oddelek za geologijo Naravoslovnoteh-niške fakultete.
tako predstavniki geološke stroke kot tudi uporabniki njihovih storitev. Slovenija je namreč ena redkih evropskih držav, ki nima krovnega geološkega zakona. Slovensko geološko društvo se precej ukvarja s konceptom zakona, ki bi bil namenjen urejanju zbiranja in podajanja informacij, pridobljenih na osnovi geološkega raziskovanja. »Ugotavljamo, da so geološke raziskave v Sloveniji tradicionalno na visoki ravni. Je pa družba pozabila, da jih je vredno in potrebno sistematično zbirati in uporabljati. Pri velikih projektih jih ustrezno uporablja, zaradi neurejenosti sistemskega zbiranja in interpretiranja podatkov pa država in državljani niso dovolj informirani in pogosto delajo napake pri svojih odločitvah,« je povedal direktor Geološkega zavoda Slovenije dr. Miloš Bevec in dodal, da želi geoznanost s pridobivanjem in zbiranjem podatkov pomagati preprečevati slabe odločitve tako pri gradnji infrastrukture kot pri izkoriščanju in trajni rabi naravnih virov. a
Druga trgatev stare trte
Šmartno ob Paki - Na ploščadi pri knjižnici v Šmartnem ob Paki je bilo pred nedavnim znova veselo. Na priložnostni slovesnost, ki jo je pripravilo tamkajšnje društvo vinogradnikov v sodelovanju s šmarškimi turističnimi zanesenjaki, so namreč opravili drugo trgatev občinske trte - potomke najstarejše vinske trte na svetu -modre kavčine.
Kot so ugotavljali, ta odlično uspeva. Pri tem so se spraševali, ali zaradi tega, ker raste na občinski zemlji, ali zaradi zavetja, ki ji ga nudi farna cerkev sv. Martina na eni in občinska uprava na drugi strani. Na lanski trgatvi so natrgali 9 grozdov, ki so jih obiskovalci prireditve pozobali. Letos so natrgali 25 grozdov,
še kakšen dan ali dva pred trgatvijo jih je bilo devet več. Nekaj grozdov so trgači (predsednica Društva vinogradnikov Šmartno ob Paki Mojca Praprotnik, šmarški župan Janko Kopušar in pobudnik zasaditve modre kavčine in vinski vitez Mihael Fajfar) podelili med obiskovalce prireditve, glavnino pridelka pa bodo stisnili ter grozni sok ponu-
dili otrokom v vrtcu na letošnjem medenem zajtrku. Tega soka naj bi bilo za blizu osem litrov. Prihodnje leto naj bi stisnili vse grozdje in nato napolnili prve steklenice z občinskim vinom.
Trgatev modre kavčine je le še en dogodek v prizadevanjih za več druženja članov društva in občanov.
• Tp
■
Naš čas, 11. 10. 2018, barve: CM K, stran 11
11. oktobra 2018
»»SCAS
KULTURA
9
Muzej Velenje predstavil vrsto novih publikacij
Med najnovejšimi strokovnimi publikacijami Muzeja Velenje sta knjižici o sakralnih znamenjih v Šaleški dolini ter o značkah, znakih in priponkah, ki so izšle ob pomembnih dogodkih na tem območju
Tina Felicijan
Muzej Velenje je bil v tem letu precej dejaven na založniškem področju in je ob priložnostnih razstavah izdal vrsto strokovnih publikacij, ki bodisi povzemajo razstave bodisi so povsem samostojen strokovni prispevek k poznavanju zgodovine Šaleške doline.
Zanimiva poglavja lokalne zgodovine ter lokalno kulturno dediščino je odstiralo več muzejskih sodelavcev, priložnostnih sodelavcev in strokovnjakov. Že marca so predstavili knjižico z naslovom 8. marec, 8 pesmi, 8 žensk ter zloženko, ki je izšla ob postavitvi kipa Frana Koruna Koželjskega. Ob razstavi o Ani Lušin, ki jo je pripravila Zarja Gošnik, je izšla tudi publikacija z naslovom Zapuščina Ane Lušin, Cankarjeve ljubezni. V sodelovanju z muzeji z Raven na Koroškem in Jesenic ter iz Idrije, Štor in Trbovelj je nastal katalog z naslovom Podobe dela rudarjev in železarjev na Slovenskem. Junija je izšla knjiga spominov Antona Ulriha Kristla, ob razstavi njegovega sina Vasje Ulriha pa tudi zloženka. Avgusta je muzej izdal še katalog Pedagoški programi Muzeja Velenje, za Mestno občino Velenje pa je septembra pripravil knjižico z naslovom Ceste in ulice mesta Velenje.
Pretekli četrtek pa so na Velenjskem gradu podrobneje predstavili štiri publikacije. Dve sta izšli še pred poletjem, dve pa pred kratkim. Maja je izšla knjižica
1. maj, praznik dela, ki jo je muzejska sodelavka Tanja Verboten pripravila po lanski razstavi v sklopu širšega projekta, izvedenega v sodelovanju več slovenskih
muzejev, ki so raziskovali praznovanje 1. maja med slovenskimi železarji in rudarji. Knjižica povzema dogodke, povezane s praznikom dela v šaleškem okolju. Prav
>
Naslednja publikacija Muzeja Velenje bo še ta mesec izšla ob odprtju Spominskega centra 1991.
Najnovejše strokovne publikacije Muzeja Velenje so predstavili: Tanja Verboten,
Mateja Medved, Stojan Kneževič in Mojca Ževart.
tako maja je dr. Risto Stojanovič pripravil publikacijo z naslovom Maj 1945. Vojaški dogodki, ki so zaznamovali Šaleško dolino. V njej je popisal dogodke v dneh, ko je bila v Topolšici podpisana delna kapitulacija nemških oboroženih sil in prvih dneh svobode. Mnogi vsaj širši javnosti še niso bili znani, svoje delo pa bo avtor, ki se četrtkove predstavitve ni mogel udeležiti, podrobneje predstavil ob kaki drugi priložnosti. Knjižico z naslovom Šaleške značke. Zbirka značk, znakov in priponk Muzeja Velenje pa je predstavila Mateja Medved, ki je publikacijo pripravila na osnovi lanskoletne razstave ob prazniku občin Velenje in Šoštanj. S sodelavkami je pregledala bogato zbirko značk, znakov in priponk,
ki jih hrani muzej, izpostavila pa tiste, ki so posebno povezane s Šaleško dolino in pričajo o dogodkih, ki so v minulih desetletjih zaznamovali ta prostor. Muzejski sodelavec iz konservatorsko-restavrator-ske delavnice Stojan Kneževic pa je na osnovi terenske raziskave, ki je potekala v letih od 2014 do 2017, pripravil knjigo z naslovom Sakralna znamenja Šaleške doline: Vsako ima svojo zgodbo!. Bolj kot na umetnostnozgodovinske podatke se je osredotočal na pričevanja o razlogih za postavitev kar 333 kapel, križev, slopnih znamenj, zidnih kapel, stenskih poslikav in reliefov v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Njihovo postavljanje je največkrat povezano z osebnimi prelomnicami v življenju ljudi, priprošnjami, pokorami ali zaobljubami. Čeprav je približno polovica zgodb že pozabljenih, pa so nekatere presunljive, druge prinašajo pozabljene zanimivosti iz lokalne zgodovine, tretje so povezane z ljudskim verovanjem. Avtor je ugotovil tudi, da so bila marsikatera sakralna znamenja oropana originalnih kipov, ki so jih največkrat izdelali ljudski podobarji. Večina je bila postavljena med sredino 19. in sredino 20. stoletja kot nekakšen spomenik nekemu dogodku, ki je zaznamoval bodisi posameznike bodisi širšo skupnost. Marsikatero sakralno znamenje pa je zaradi izkopavanja premoga ter urbanističnega razvoja doline izginilo.

Umetnikovi nasledniki v Napotnikovem letu ustvarjali v Šoštanju
V Mestni galeriji Šoštanj so odprli razstavo in z njo predstavili bogato ustvarjalno pot akademskega kiparja ter njegovih mladih
naslednikov.
V petinštiridesetih letih so mladi v Mali Napotnikovi kiparski koloniji ustvarili več kot 500 malih plastik, kipov in instalacij
Milena Krstič - Planine
Velenje, 5. oktobra - V Napotnikovem letu, ki ga v Šoštanju posvečajo 130-letnici rojstva akademskega kiparja, mojstra male plastike v lesu Ivana Napotnika, se je Mala Napotnikova kiparska kolonija, ki se je pred 45 leti začela v njegovih rojstnih Zavodnjah, vrnila v Šoštanj.
Mladi umetniki so ustvarjali na Trgu svobode, v Mestni galeriji Šoštanj pa so pripravili pregledno razstavo, na kateri so predstavili bogato ustvarjalno pot akademskega kiparja in navdušujoče stvaritve njegovih mladih naslednikov.
>V petinštiridesetih letih so mladi ustvarili več kot 500 del.
Vseh 45 let in to neprekinjeno, je organizator kolonije Zveza prijateljev mladine. »Z njo je začela gospa Elfrida Ambrožič. Priložnost za začetek je ponudilo odkritje spominske plošče na umetnikovi domačiji. Takratni ravnatelj (takratne) osnovne šole Karla Destovnika Kajuha Karel Kordeš, pa je z Jožetom Svetino, vodjem podružnične šole Zavo-
Milan Matko kot mentor sodeluje že več kot trideset let. »Mladim kaj prežagam, jim kaj svetujem...«
dnje, spodbudil nadaljevanje. Ker so bili postavljeni dobri temelji, se niti za eno leto kolonija ni prekinila, se je pa v zadnjih letih selila po celi Šaleški dolini,« pri-
poveduje sekretarka Medobčinske Zveze prijateljev mladine Velenje Bojana Špegel.
V teh 45 letih je bilo z mladimi kiparjevimi nasledniki veliko mentorjev. Med tistimi, ki z njimi sodelujejo že več kot 30 let, sta
šaleška likovnika Franc Ravnjak in Milan Matko, deset let pa jih umetniško vodi akademski kipar Silvo Kretič iz Ljubljane.
V petinštiridesetih letih je v koloniji nastalo več kot 500 malih plastik, kipov in instalacij, ki so
>Na jubilejni koloniji je sodelovalo 10 ekip s po tremi osnovnošolci in njihovim mentorjem. Prvič je sodelovala ekipa umetniške gimnazije Velenje.
jih ustvarile generacije mladih. Pregledna razstava tega obdobja je na ogled vse leto v vili Rožle v Velenju, kjer ima sedež Medobčinska zveza prijateljev mladine. To je v Sloveniji tudi edina kiparska galerija z deli, ki so jih ustvarili mladi.
Benjamina Zukiča, Dima Bečareviča in Avdina Bureka iz OŠ Livada Velenje je navdihnila Napotnikova Mačka na leseni krogli. Kakšna
bo njihova?
Pike so migale
Na 15. festivalu otroških plesnih skupin Pika miga je zaplesalo 30 skupin iz vse Slovenije, med njimi tudi dve velenjski
Velenje, 6. in 7. oktober - S festivalom otroških plesnih skupin, ki je pretekli konec tedna potekal v kulturnem domu Velenje, je Pika Nogavička zamigala še zadnjič v tem letu. Na oder je pospremila 30 otroških plesnih skupin iz vse Slovenije. Na območnih srečanjih v organizaciji Javnega sklada za kulturne dejavnosti je selekcijo med
njimi napravila Mojca Kasjak, na regijskih pa je med več kot 450 koreografijami izbiral Igor Sviderski. Na državno srečanje je uvrstil tudi dve skupini Plesnega studia N, ki sta poželi dobri kritiki, njun nastop pa je bil v ponos koreografinji Nini Mavec Krenker. Ta bo tudi na državno srečanje mladinskih plesnih skupin Živa, ki bo novembra potekalo v Ljubljani, poslala dve koreografiji - eno skupinsko in eno solistično.	a tf, foto: Ksenija Mikor
V Velenju gostuje Erwin Köstler
Velenje - Te dni je gost Lirikonfestove mednarodne književniško--prevajalske rezidence avstrijski književni prevajalec Erwin Köstler. Literarnega znanstvenika - slovenista in prevajalca slovenske književnosti - širša javnost pozna zlasti po prevodih Ivana Cankarja v nemščino, prevedel pa je tudi leposlovna dela drugih slovenskih avtorjev. Med bivanjem in ustvarjanjem v Velenju se je na pogovoru srečal tudi z gimnazijci.	a tf
Naš čas, 11. 10. 2018, barve: CM K, stran 10
10
KULTURA
H^AS
11. oktobra 2018
Novo razstavišče za velenjske zgodbe
Steklena direkcija bo celo leto prikazovala nastajanje mesta moderne
ALTERNATOR
Tina Felicijan
V podjetju Mega M, ki je nedavno kupilo Stekleno direkcijo, kakor domačini imenujejo modernistično zgradbo na Rudarski cesti, so se odločili, da velike steklene površine na južni fasadi izkoristijo za predstavljanje zanimivih vsebin iz preteklosti in sedanjosti Velenja. K oblikovanju podobe novega zunanjega razstavišča so povabili Muzej Velenje, ki je tako dobil še en prostor, v katerem bo lahko predstavljal kulturno dediščino. Velenjčanke in Velenj-čani ter obiskovalci mesta pa so dobili še eno popestritev pešpoti, ob kateri bodo lahko spoznavali zgodbe Velenja.
Muzej Velenje izkoristi vsako priložnost, da svoje strokovno delo v raziskovanju preteklosti Velenja in beleženju časa predstavi v mestnem središču in tako doseže širšo javnost. »Rade volje pripravljamo vsebine, s katerimi približamo kulturno dediščino in zgodbe našega mesta ljudem. Razstavišče je po značaju podobno Galeriji na prostem, na kakr-ših pogosto prirejamo razstave, pa tudi razstavišču v podhodu pri pošti, kjer redno skrbimo za ak-
tualne vsebine. Te razstave sicer niso strokovno zelo poglobljene, so pa namenjene seznanjenju ljudi z zanimivostmi našega mesta,« je povedala direktorica Muzeja Velenje Mojca Ževart in dodala,
celo leto, so na ogled fotografije, ki prikazujejo arhitekturni in urbanistični razvoj mesta moderne. Tako imenovana Steklena direkcija je bila namreč v času izgradnje izjemen primer moderne
stavo izbrali fotografije iz bogate zapuščine znamenitega velenjskega fotografa Volbenka Pajka, ki beležijo nastajanje mesta. Zbirko fotografij smo v Muzej Velenje dobili prav to poletje od njegove
Na ogledu razstavišča Velenjske zgodbe lahko izvemo tudi, da je Steklena direkcija svoje ime dobila zato, ker je sredi rastočega mestnega središča izstopala z veliko steklenimi površinami, v njej pa je imel
pisarno direktor takratnega Rudnika lignita Velenje.
da so razstavišče poimenovali Velenjske zgodbe, saj nameravajo tam prikazovati utrinke iz preteklosti, ki so pomembni mejniki razvoja mesta.
Na prvi razstavi, ki bo na ogled
arhitekture. »Steklena direkcija je ena tistih zgradb, ki zgovorno pričajo o rasti in razvoju mesta po drugi svetovni vojni. Je ena do arhitekturnih ikon mestnega središča. Zato smo za prvo raz-
vdove in veselimo se, da bomo s tem gradivom v naslednjih letih pripravili še veliko dobrih projektov,« je še povedala direktorica muzeja.
Pred vrati nova abonmajska sezona Festivala Velenje
»IZBERI SVOJEGA« je moto letošnje abonmajske sezone Festivala Velenje, ki vabi, da si med pestrim naborom glasbenih, gledaliških in filmskih poslastic izberete svoj paket, samo vaš trenutek za druženje z umetnostjo in kulturo. Vpis novih abonentov bo potekal do prvih predstav posameznega abonmaja oz. do zapolnitve mest. Razprodana sta Zeleni in Mini Pikin abonma, v ostalih pa vas še čaka nekaj prostih sedežev.
Maksi Pikin abonma mlade gledalce med 6. in 12. letom starosti vabi v toplo družbo Ježkove Zvezdice Zaspanke, Kosovirjev Sve-tlane Makarovič, Levstikovega Vidka in Petra Straha Boštjana Štormana.
Abonma Mladost je namenjen mladim zadnje triade osnovne šole in srednješolcem ter seveda vsem mladim po srcu. Vsebuje štiri odmevne predstave različnih žanrov: gledališki avtorski projekt Nika Škrleca Naj gre vse v n, komedijo Boksarsko srce, gledališko avanturo Vihar v glavi ter plesno predstavo Čarobna gora.
Gledališki Beli abonma ponuja najbolj aktualne gledališke predstave najboljših slovenskih gledališč - med drugim vsem znano Županovo Micko, gledališki koncert po besedilih Gregorja Strniše Slovenska popevka, kabaret Realisti in druge mojstrovine.
Oba glasbena abonmaja, Klasika in Klub, prinašata pester izbor vrhunskih glasbenih
izvajalcev. Ljubitelji klasike bodo lahko med drugim prisluhnili Ženskemu pevskemu zboru Carmen manet, harfistki Tini Žerdin in violinistki Kristini Šuklar. »Klubovci« se bodo letos družili z Mio Žnidarič, Brino Vogelnik, Klemnom Slakonjo in drugimi izbranimi glasbeniki.
Abonma Obiski je pisan šopek najboljšega na slovenskih odrih v novi sezoni, v njem med drugim najdemo pravljično komedijo Sen kresne noči, balet Smrt v Benetkah in muzikal Titanik. Za ogled predstav tega abonmaja je organiziran avtobusni prevoz iz Velenja in Žalca.
Festival Velenje ponuja še abonmajsko Filmsko petko ali desetko za otroke in odrasle. Te lahko kupite vse leto, saj si filmske abonmajske predstave med aktualno domačo, evropsko in svetovno filmsko produkcijo izbirate sami.
Konovski štrajharji se pripravljajo na praznovanje 25-letnice delovanja
Na Konovem si je pred dobrimi petindvajsetimi leti takrat novo imenovana predsednica Društva invalidov želela ustanoviti nekaj koristnega in prijetnega. Domislila se je glasbene skupine, ki za instrumente uporablja domače orodje. Ker so pri ustvarjanju glasbe veliko brusili, so skupino poimenovali Konovski štrajharji, saj štrajhati pač pomeni potegniti ali brusiti.
»Začeli smo v naši domači garaži, ki pa je bolj nizka, tako da je moral tedanji igralec na grablje vaditi zunaj, saj je bil z grabljami za garažo previsok. Takrat mi je rekel, da bi mu morala samo povedati pa bi dal čelado na glavo,« se v smehu spominja idejna pobudnica in prva predsednica Konovskih štrajharjev Justina Lah.
Dobre volje jim nikoli ni manjkalo, z rednimi tedenskimi vajami pa so si utrli pot do številnih nastopov v domači dolini, po vsej državi in tudi v tujini. »Bili smo tudi na Slovaškem, v Nemčiji, Avstriji in na Hrvaškem,« pripoveduje Justina Lah. Na svojih nastopih so se običajno predstavljali s skladbami v slovenskem jeziku, z eno pa so nastopili tudi v
Idejna pobudnica Konovskih štrajharjev si ob 25. obletnici delovanja želi, da skupina ne bi
propadla.
nemščini. »Spominjam se leta, ko smo imeli kar 75 nastopov, včasih tudi po tri na dan,« je povedala Lahova in dodala, da jih je obilica priložnosti za predstavitev med ljudmi iskreno osrečevala.
Danes nastopajo redkeje, saj so podobne skupine pogostejše in je priložnosti zato manj. A Konovski štrajharji zato niso nič manj pridni - kot nekdaj tudi danes redno vadijo vsak ponedeljek zve-
čer, če jih povabijo, pa s ponosom predstavijo katero od 40 lastnih skladb iz štirih zgoščenk. »Dobri štajharji potrebujejo posluh za petje in dobro voljo, mi pa to dvoje imamo,« je ponosna Lahova.
V skupini je trenutno aktivnih devet članov, sestava pa seje v 25 letih ustvarjanja seveda spreminjala. »Življenje teče in nekateri zbolijo, drugi odidejo. Moja velika želja pa je, da Konovski štrajharji ne bi propadli,« je priznala njihova idejna ustanoviteljica in povedala, da bo priložnost za navdušenje nad to zvrstjo druženja in glasbe prav kmalu. V soboto, 20. oktobra, bodo namreč pripravili dogodek v počastitev 25-letnice delovanja.
■ Mojca Štruc
DEATH & TAXES (smrt in davki)
Nataša Tajnik Stupar
Kar je zagotovo neizbežno, so smrt in davki.
Smrt in davke je menda prvič povezal slavni literarni oče Robinzona Crusoea, pisatelj Daniel Dafoe v knjigi Politična zgodovina hudiča že davnega leta 1726, znani pregovor »nič ni gotovega, razen smrti in davkov« pa menda izhaja iz pisma predsednika ZDA Benjamina Franklina Jean-Baptist Leroyu leta 1789, čeprav so frazo tako ali drugače uporabili še velikokrat.
Ko brskam po spletu o frazi 'smrt in davki', se najde marsikaj; od vraževernih afirmacij do wikipedije, ponudb davčne optimizacije do žalostnih zgodb o davčnih dolžnikih.
Država je po prepričanju vsaj tretjine Slovencev neka črna luknja, kamor odteka naš težko prisluženi denar. 'Denar nam kradejo in mi bomo preprečili to nadaljnje početje,' mi je zadnjič zaupala upokojena gospa, ki prejema kar prijazno pokojnino. 'Kako?' me je zanimalo, 'Saj vendar dobivate pokojnino.' Vedno se zgodi, da se poleg najde kdo, ki krade. To je vendar neizbežno, saj je človekova pohlepna narava nekaj znanega in čisto vsakdanjega.
Poznam nekega gospoda, ki ima žal zelo bolnega otroka. Prijazna država mu omogoča vse vrste pomoči, subvencij in načinov zdravljenja, nego doma in celo izobraževanj za opolnomočenje staršev. Krasna Država, kapo dol, ob vsem 'suportu', ki ga omenjeni gospod dobi. Resnično nam je lahko toplo pri srcu, ko vidiš napredek otroka in družine. Gospod je nezaposlen in prijavljen na Zavodu za zaposlovanje, kjer prejema socialno pomoč. A vendar opravlja tudi zelo dobro plačano obrtniško delo, ki mu mesečno prinese kar jurja, dva ali tri, gradi hišo in se vsake toliko javi na Zavodu, kjer skupaj s svetovalcem ugotovita, da bi sicer neka služba bila, a ni to to, kar bi gospod rad delal. A Državi ne bi dal, ne bi se zaposlil in plačal s.p. davkov, samo vlekel, se vozil po cestah, dal otroke v šolo, hodil k zdravniku in potem še rad imel penzijo. Ker Država je tista K****, ki nam samo krade, in vsi so ena sama velika mafija, ki si samo 'fila' svoje žepe.
Potem je še drug gospod, ki tako veliko zasluži oz. ima dobička, da plača veliko davka in sedaj naj bi ga še več. Grozi, da bo svojo bogatijo tako kot drugi preselil v davčne oaze (eni so se že preselili). A vendar: ko je zbolel, ga je operiral najboljši slovenski zdravnik strokovnega področja, ki ga je izšolal državni izobraževalni sistem v najboljši državni operacijski dvorani z najsodobnejšo robotsko opremo za operacije, ki jo je kupila Država. Tudi otroci so mladi raziskovalci na državni univerzi. V vsej svoji bogatiji in zamračenem pogledu je šel k vedeževalki, ki mu je vrgla orakelj, in ta mu je odgovoril: 'Več denarja, kot boste ustvarili, več davkov boste sicer plačali, vendar vas to naj ne ovira več, saj boste tudi vi posledično imeli več denarja, kot ga imate zdaj. Če niste pripravljeni plačati davkov, niste pripravljeni imeti denarja.' Tudi orakelj ni pomagal, pohlep je pohlep. Pa še z novim avtom se ne more več voziti, še po avtocesti je preveč lukenj (se je žalosten zazrl čez gmajno).
Država smo mi, naš razvoj in napredek. Naša kultura in gospodarstvo, izobraževalni in zdravstveni sistem, infrastruktura, narava in njeni viri ... resnično ne morem dojeti (čeprave sem se navadila, da je tako), da se ljudje ne zavedajo, kaj je Država, vsi so šli skozi isti izobraževalni sistem, kot sta šla tudi oba moja gospoda, ki se obnašata čisto enako. Če je to postala ali je že celo nekaj časa 'narodna' značilnost, potem se nam zelo slabo piše. Težava je le, kako je ta Država strukturirana in kako se njena struktura zaveda svojega pomena in/ali se je struktura sploh sposobna zavedati omenjenega konteksta; kdo je kje zaradi koga in komu odgovarja. Utopistično je ugotavljati empatične razsežnosti in zmožnosti politike in resnicoljubno naravnanega udejstvovanja. Ker če mi bogatega gospoda ne bomo podprli in bo šel drugam, v davčno oazo, kjer bo plačal manj davkov, bomo mi dobili manj davkov. In potem bo še tu prvi gospod, ki tako ali tako ne bo nič plačal, samo vlekel, ker ima bolnega otroka in mi vedno pomagamo bolnim, ker imamo tak sistem vrednot, se bo naša Država sesula.
Zato pa, dragi moji bralci: 'Death & Taxes'; to je resnično neizbežno, drugače pa je s strukturo Države, sistemom vrednot. Če ta generacija ni sposobna uvideti namena, potem moramo učitelji krepko zaorati ledino, da dvignemo vrednostni sistem dobrega in vsaj malo iztrebimo pohlep, koristoljubje in lažno percepcijo povprečnega Državljana, ki dela na črno. Pomislite no, kam pes taco moli in koliko je pripravljen za to plačati. Mi pa smo tiho in gledamo/vidimo, miže, tiščimo glave v pesek.
O, kako je luštno.
In čimbolj pisano jesen vam želim.
■
■
■
Naš čas, 11. 10. 2018, barve: CM K, stran 11
11. oktobra 2018
»»SCAS
107,8 MHz
11
Radijski in časopisni MOZAIK
Vija vaja znova razveseljuje
Ta mesec je znova obogatila program Radia Velenje otroška oddaja Vija vaja. Pripravlja jo naša zunanja sodelavka Mojca Štruc.
Povedala je, da je k sodelovanju povabila vse osnovne šole v Šaleški dolini, v Spodnji in Zgornji Savinjski dolini ter Vrtec Velenje. »Nekateri so se že odzvali in se našega vabila očitno razveselili, kar nam je v veliko veselje. Zame povsem nova izkušnja je sodelovanje z vrtcem, v kateri kot novinarka obiščem skupino vrtčevskih otrok na terenu in radijsko oddajo posnamem v njihovi igralnici.
Nadvse zanimivo je malčkom predstaviti »čudežno škatlico, ki si zapomni vse glasove«, in jih opazovati. Eni so seveda pogu-mnejši od drugih, a ko tudi bolj plahi opazujejo, kako poteka pogovor ob mikrofonu, zadržkov kmalu ni več in naposled nastane oddaja, polna različnih otroških glasov in razmišljanj.« Občasno bo na terenu posnela tudi kakšno oddajo v dogovoru z osnovnimi šolami - predvsem bolj oddaljenimi, ki nimajo možnosti za sodelovanje ob želenem terminu in prav tako ne prevoza za učence. A to vsekakor ne pomeni, da ne morejo sodelovati.
Tako kot minulo sezono tudi tokrat sodelujočim otrokom oziroma njihovim mentorjem svetuje, naj temo, s katero se želijo predstaviti, izberejo sami. »Menim, da jim je takšna priprava oddaje v večje veselje in čast ter jo radi poslušajo ob premiernem predvajanju ob petkih ob 18. uri kot ob ponovitvah ob ponedeljkih ob istem času.«
V	tednih, ko bodo šolski urniki bolj polni napovedanih preizkusov, učenci in mentorji pa (še) bolj obremenjeni, bo otroška oddaja zasnovana informativno.
V	njej ne bo manjkalo aktualnih in zanimivih informacij, poveda-
nih v njim razumljivem jeziku in z njihovimi glasovi. »Posebej bi rada pohvalila našega tehnika Dragana, ki se iz tedna v teden potrudi z montažo otroških prispevkov in poskrbi, da izpadejo vsi sodelujoči kot pravi poklicni radijskih sodelavci.«
V razmislek, pravi Mojca Štruc, vabilo vsem, ki se še niso odzvali: sodelovanje v otroški oddaji Vija vaja je - po njenih izkušnjah - za učence bogata popestritev učnega načrta, ki pomaga k večji samozavesti in jim daje izkušnje, ki jih zgolj v knjigah ne morejo najti.
■ tp
PESEM TEDNA na Radiu Velenje
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.
1.	HELENA BLAGNE - Kar bo pa bo
2.	EVA BOTO - Tvoja
3.	MAMBO KINGS - Moje srce
Helena Blagne po skladbi Ti boš vedno prvi razveseljuje svoje oboževal -ce z novim singlom Kar bo, pa bo. Za skladbo je posnela tudi videospot, hkrati pa po desetih letih napoveduje svoj veliki povratek v Halo Tivoli. Diva slovenske zabavne glasbe pripravlja tudi skladbe za nov album.
GLASBENE novice
LESTVICA domače glasbe
Umrla je španska operna pevka Montserrat Caballe
V starosti 85 let je v bolnišnici v Barceloni v soboto umrla svetovno znana španska sopranistka Montserrat Caballe. V 50-letni karieri je ustvarila obsežen repertoar opernih vlog in se uveljavila tudi kot koncertna pevka. Najširši javnosti je znana po uspešnici Barcelona, ki jo je leta 1987 na povabilo olimpijskega komiteja
ob orkestrski spremljavi posnela v duetu s frontmanom britanskih Queenov Freddiejem Mer-curyjem. Leta 1992 so skladbo uporabili kot eno od dveh uradnih pesmi poletnih olimpijskih iger v tem španskem mestu.
Sopranistka se je že nekaj časa spopadala z zdravstvenimi težavami. Pred leti se je zdravila zaradi tumorja na možganih in težav s srcem. V barcelonsko bolnišnico Sant Pau so jo sprejeli sredi minulega meseca.
Camila Cabello z največ
nominacijami za evropske glasbene nagrade MTV
21-letna kubansko-ameriška glasbenica Camila Cabello je prejela največ nominacij za evropske glasbene nagrade MTV. No-minirana je v šestih kategorijah, med drugim za najboljšo pesem, video in umetnico. Pevka je že avgusta prejela dve prestižni nagradi na podelitvi MTV video
nagrad, in sicer za najboljši video in za umetnico leta. Lani je nekdanja članica dekliške skupine Fifth Harmony s podelitve evropskih glasbenih nagrad MTV odnesla nagrado za najboljšo pop izvajalko. Letos ji po številu nominacij sledita ameriška pevka Ariana Grande in ameriški raper Post Malone s po petimi nominacijami. S po štirimi nominacijami se lahko pohvalita kanadski glasbenik Drake in britanska kantav-torica Dua Lipa. Podelitev nagrad bo 4. novembra v Bilbau.
Eric
Clapton bo izdal prvi album prazničnih skladb
Eric Clapton bo 12. oktobra izdal svoj prvi album izbranih prazničnih skladb, naslovljen Happy Xmas. Na njem bo nova Claptono-va skladba For Love On Christmas Day, sicer pa bo album vključeval božično-novoletne klasike, kot je Jingle Bells in nekatere manj znane praznične pesmi, vse v novi blues preobleki. Clapton je svojo priredbo Jingle Bells posvetil letos preminulemu DJ-ju Aviciiju, sam pa je ustvaril tudi risbo božička, ki krasi naslovnico. Za Claptona bo
sicer Happy Xmas že 24. studijski album. Za svoje delo je prejel več kot deset grammyjev. Clapton velja za enega najpomembnejših predstavnikov moderne blues glasbe, velik pa je tudi njegov vpliv na razvoj sodobne popularne glasbe. Njegove najbolj znane skladbe so Layla, I Shot the Sheriff, Wonderful Tonight, Tears in Heaven in druge.
Triiiple se vrača na sceno
Velenjski raper Triiiple se na sceno vrača z novim singlom in spotom Časovni stroj, ki ga je posnel v sodelovanju z U-Kanom, Zlatkom in Klemnom Klemnom. V spotu so zaigrali učenci OŠ Gorica Velenje, snemali pa so ga na ljubljanskih Fužinah in v Trnovem, na igrišču Konovo v
Velenju ter na OŠ Gorica. Izid novega albuma z naslovom Trojni je Triiiple napovedal za januar 2019, ustvarja pa ga s hip-hop skupino 3320. Triiiple je že pri trinajstih ustanovili hip-hop skupino Fire, pri petnajstih pa že izdal svoj prvenec Vsaka pade. Leta 2013 je s hip-hop skupino 3320 izdal album z naslovom 3320-AllBoom. Po dolgih letih se vrača na sceno s svojim tretjim albumom, ki nosi naslov Trojni, na albumu pa bodo kot gostje sodelovali tudi: U-kan, Zlatko, MajorBeck, San, Klemen Klemen, Scratch, Nemir-Tadija, Mrigo, Drill, Ziebane in Kremi.
Avtomobili gredo Na sever
Novogoriška skupina Avtomobili s svojimi skladbami bogati slovenski glasbeni prostor že več kot 35 let. V letošnjo jesen so stopili s skladbo Na sever, ki sicer prihaja z njihovega aktualnega albuma Daleč. Skladba, ki jo zaznamuje nekoliko trši zvok v refrenu, pripoveduje o nemiru in strahu, ki nas prevzame, ko se nam zazdi, da se svet, ki nam je bil znan in domač ter smo se v njem prepoznali in dobro počutili, spreminja v nekaj hladnega in tujega. Ni več varnosti in ne miru, le upanje, da bo čas tudi v
■W v	
Jfl m	
Ka Éf^Blliaisi	
tem novem svetu našel prostor za nas. Glasbo je napisal Boštjan Andrejc - Bushy , besedilo Marko Vuksanovic, aranžma pa je delo celotne zasedbe. Avtomobili se pospešeno pripravljajo na akustični koncert v ljubljanski Drami SNG, ki bo 14. oktobra. Dva dni pred tem bo v Kavarni Drama predstavitev knjige besedil Marka Vuksanovica Skozi leta ..., ki govori o njegovem več kot 35-letnem delovanju.
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas
1.	Ansambel Škorpijoni - Ko se ljubezen stara vžge
2.	Ansambel Juhej - Pojem ti oče
3.	Ansambel Zadetek - Domačija
4.	Ansambel Nemir - Jaz ne lažem
5.	Skupina Gadi - Kokrat ti morm rečt
6.	Modrijani - Huda ura rock nažiga
7.	Ansambel Blaža Hutevca - Ne bom si brisala solz
8.	Ansambel Boršt - Kot reka svobode
9.	Ansambel Urok - Suhokranjke
10.	Družina Sotošek & Alfi Nipič - Pridi v goste
www.radiovelenje.com
radio		
VELENJE	88,9	Mhz
www.radiovelenje.com	107,8	Mhz
zelo NA KRATKO
MAMBO KINGS
Mambo Kings zadnja leta poslušalce navdušujejo tudi z avtorskimi skladbami. Po skladbah Balerina in Romeo in Julija, ki sta osvojili vrhove radijskih lestvic in zabeležili zavidljivo število ogledov na Youtubu, skupina tokrat predstavlja novo romantično skladbo Moje srce, ki je že med najbolj gledanimi slovenskimi videospoti na Youtubu.
ROBERT JUKIČ
Velenjski skladatelj in instrumentalist Robert Jukič s skladbo Po domu diši napoveduje novo ploščo Drevored dejanj, ki bo izšla novembra. Intimno zgodbo čudovito podaja pevka Tjaša Fabjančič. Prihajajoči album sicer prinaša 12 skladb, ki jih je odpelo 13 pevk in pevcev iz Slovenije in Hrvaške.
ANDREJ SIFRER
Ob 40-letnici izida prvega albuma Andreja Šifrerja z naslovom Moj žulj bodo skladbe s te plošče predelali številni znani slovenski izvajalci. Zasedba Manouche je že predelala legendarne Moje miške, med glasbeniki, ki se bodo lotili predelav, pa so tudi Siddharta, Dan D, Društvo mrtvih pesnikov, Pero Lovšin, Hamo & Tribute 2 Love in drugi.
ZMELKOOW
Odštekani Primorci, zbrani v kolektivu Zmelkoow, so zakuhali novo skladbo. Poimenovali so jo Ljubezen in ob skladbi izdali tudi 360-sto-pinjski videospot. Gre za spot, posnet s 360-stopinjsko kamero. Gledalec se lahko, če je opremljen s primerno aplikacijo na telefonu ali s 3D očali, skupaj s člani benda vir-tualno sprehaja po prizorišču snemanja.
"ff ^AS si lokalne
novice
Naš čas, 11. 10. 2018, barve: CM K, stran 12
12
»»ms
11. oktobra 2018
a a Žugata si mecen Pihalnega orkestra ^^ Zarja Šoštanj Franc Krevzel in predsednik Srečko Potočnik, med njima pa se nasmihata Tadej Rampre (Instalacije Krevzel) in Miran Šumečnik (dirigent Zarje) pred kulturnim domom v Šoštanju, kjer je godba pozdravljala prihajajoče na osrednjo svečanost ob občinskem prazniku. »Srečko, kaj pa tole pomeni? Kje imaš instrument? Predsednik komisije za priznanja gor ali dol, prva obveza naj ti bo tista, ki ti jo nalagam jaz...« Pa očitno ni mislil resno. Ali pa?
^^ Globoko se je zamislil podžupan MOV Peter Dermol, ko je direktor naj
večjega »podjetja« Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice mag. Franci Kotnik pokazal, kje ga včasih stisne, ko vidi gospodarski napredek »svojih« podjetniških partnerjev. Dama ob njima pa je bila menda v zadregi, ali se je Franci prijel za denarnico ali pod srce. Na srečo se je takoj za tem pokazalo, kot je ugo tovil Čvek, da je z zdravjem in financami tako pri Mega M ob otvoritvi Megate la kot pri sogovornikih ugodno počutje.
frkanje
» Levo & desno «
Med svojimi
Premier Marjan Šarec se je na našem terenu sestal z župani. Svojimi nekdanjimi kolegi. Mnoge zdaj zanima, ali jih res še razume, še pozna njihove težave in razmere in ve, kako z njimi.
Za in proti
Bliža se čas gripe in prehladov, zato zdravniki že priporočajo cepljenje. Zaman so izgovori, da smo, glede na dogajanje pri nas, že imuni proti vsemu. Bolezni tega ne poznajo.
Začetek
Nova državna vodstvena garnitura že obiskuje teren. Po vrsti. Abecedni, ne po »pomenu«! AB (Alenka Bratu-šek) je bila v Šmartnem ob Paki, BB (Breda Božnik) v Velenju. AK (Andreja Katic) je tu večkrat.
Novo za novo
Tudi tokrat, seveda, Bojan Kontič ne bo edini kandidat za velenjskega župana. Torej bo enako kot doslej. Čeprav nekateri upajo, da bo na koncu drugače. Torej tudi enako upanje kot doslej.
ZANIMIVOSTI
Prava hiška iz čokolade
Francoski slaščičar Jean-Luc Decluzeau, ki je zaradi svojih čokoladnih skulptur že sicer slaven, se je odločil za novo drzno potezo. V predmestju Pariza se na vrtovih muzeja Cité de la Céramique nahaja tradicionalna hiška iz čokolade, v kateri se bo dalo tudi prespati. Koča je velikosti 18 kvadratnih metrov, v njej pa lahko prespijo štiri osebe. Stene, okna, stoli, kamin, skodelice, ure, knjige, lestenec in ostale podrobnosti v hiši so izdelani iz čokolade, slaščičar pa ni pozabil niti na dvorišče, kjer se bohoti ribnik iz bele čokolade, ki ga krasijo čokoladne rože. Za vse skupaj je porabil več kot poldrugo tono čokolade.
Med letošnjimi Nobelovci tudi dve ženski
Kraljeva švedska akademija znanosti, ki podeljuje Nobelove nagrade, je letos kar dve podelila ženskima znanstvenicama. Prvo je prejela Kanadčanka Donna Strickland za odkritja v laserski fiziki, s čimer je postala šele tretja ženska v zgodovini podeljevanja Nobelove nagrade za fiziko po Marie Curie in Marii Goeppert Mayer. Druga ženska znanstvenica, ki se je vpisala v seznam letošnjih prejemnikov Nobelove nagrade, pa je ameriška znanstvenica Frances Hamilton Arnold, ki je nagrado prejela za
Nič novega
Doktorirala bo pri nekdanjem slovenskem obrambnem ministru
Hrvaška predsednica Kolinda Grabar - Kitarovic je minuli teden predstavila temo svoje bodoče doktorske disertacije na študiju mednarodnih odnosov na zagrebški fakulteti za politične vede. Dve uri je tako pojasnjevala vsebinske in metodološke podrobnosti doktorske disertacije, ki jo bo zdaj lahko začela pisati. Dekan zagrebške fakultete Zoran Kurelic je pojasnil, da se je Grabar - Kitaroviceva odločila za doktorsko delo na temo koncep-
približno dve leti. Hrvaška predsednica ima sicer že tri častne doktorate na univerzah v Moskvi in Budimpešti ter Banski Bystrici na Slovaškem.
Sodišče ji je
prepovedalo
poroko
Ljubezen med bančnico in učiteljem iz Savske Arabije se je začela pred dvema letoma neprijetno zapletati. Takrat je namreč ženska pisala odvetniku, ali ji lahko pomaga s tožbo, saj ji bratje nočejo dati dovoljenja za poroko z moškim, »ki je nekoč igral instrument oud in zaradi tega ne verjamejo, da je veren«. Nekateri Savdijci namreč verjamejo, da je glasba haram
dosežke v evolucijski znanosti na področju kemije. Frances Hamilton Arnold je šele peta ženska v zgodovini, nagrajena z Nobelovo nagrado za kemijo.
Invazija južnoruskih tarantel pri Avstrijcih?
Iz Avstrije prihajajo vesti o zaskrbljenosti zaradi domnevne invazije južnoruskih tarantel, ki so jih opazili na Gradiščanskem in v predelih Spodnje Avstrije. »Omenjena tarantela je v celoti nenevarna žival, ki že vrsto let živi na avstrijskih tleh,« je pojasnil
strokovnjak za pajke Christoph Horweg in ob tem dodal, da njena pojavnost nima nobene povezave s podnebnimi spremembami. Te tarantele živijo v rovih približno 15 do 30 centimetrov pod zemljo, jeseni pa se občasno pojavijo tudi na površju. »To se zgodi, ker je takrat zanje čas parjenja,« je dejal Horweg. Poudaril je, da gre za velike in zelo lepe živali ter da je strah pred njimi povsem odveč. »So seveda strupeni kot vsi pajki, a za ljudi povsem nenevarni,« je še pristavil.
ta, pri katerem bi mednarodna skupnost zavarovala človekove pravice prebivalcev v državah, ki izvajajo zločine nad svojimi ali tujimi prebivalci. Mentor Grabar - Kitaroviceve je profesor na ljubljanski fakulteti za družbene vede in nekdanji slovenski obrambni minister Anton Gri-zold, po ocenah pa bo treba na zaključeno disertacijo počakati
prepovedana. Sodišče je odločalo in pritrdilo družini, češ da »snubec igra glasbeni inštrument in tako z verskega stališča ni primeren za žensko«. A ženska se ni vdala. Pritožila se je na prizivno sodišče, a tudi tam je bila neuspešna. Ban-čnica je poudarila, da se še vedno želi poročiti s svojim izbrancem, zato bo zdaj za pomoč prosila »najvišje oblasti«, kar v tem primeru pomeni kraljevi dvor.
Ne le pred parlamentarnimi volitvami, tudi pred lokalnimi volitvami nastajajo nove stranke. Zelo sveža ideja.
Združevanje
Nekateri malo začudeno sprašujejo, ali vino res deluje bolj miroljubno kot lipa? Slovesnosti ob trganju grozdja z znamenite zgodovinske vinske trte v Mariboru sta se složno udeležila predstavnika obeh Korej. Lipi miru in prijateljstva v Velenju sta predstavnika Severne in Južne Koreje posadila ločeno.
Razlika
Programe ob občinskih praznikih marsikje vse pogosteje pripravljajo mladi. Razvojne programe odrasli. Prvi so veliko bolj veseli in polni upanja.
Po starem
V celjskem rokometnem klubu so zamenjali velenjskega trenerja. V tekmovalnem odnosu do velenjskega kluba se ni nič spremenilo. Vse po starem.
Stavka
Policisti spet stavkajo. Vozniki, ne nasedajte.
Konec in začetek
Z jesenjo se končujejo različne očiščevalne akcije okolja. Ko bo skopnel sneg (upajmo, da bo padel), bomo videli, kaj je novega.
Naš čas, 11. 10. 2018, barve: CM K, stran 13
11. oktobra 2018	—IVšM	REPORTAŽA	13
Kaj (lahko) storimo za boljše duševno zdravje?
»Tisto, kar me je najbolj bremenilo, je bil občutek, da so vsi vredni več od mene. Da so pomembnejši. Večji. Lepši. Pametnejši. Inteligentnejši. No, ne vsi. Tisti, ki so bili pomembni širši družbi. Zato sem se umestila nekam, kamor v resnici nisem spadala.« (Iz knjige Na boljše, avtorice Damjane Bakarič)
Zdi se, da se na policah knjigarn in knjižnic pojavlja vse več knjig, v katerih avtorji prek osebnih zgodb odstirajo delček svoje duše. Razkrivajo, da so duševne stiske pravzaprav nekaj pogostega, in pričajo, da tisti, ki potrebuje strokovno pomoč, nikakor ni nor ali na poti tja, kakor včasih razmišljamo sti-gmatizirano. Toda to v resnici niso le zgodbe in knjige. Realnih stisk je veliko in zato je včerajšnji svetovni dan duševnega zdravja (10. 10.) stvar vsakega od nas. Stigme je treba odložiti.
Podatki kažejo na izrazito povečanje težav v duševnem zdravju
Državni zbor Republike Slovenije je letošnjega marca sprejel Resolucijo o nacionalnem programu duševnega zdravja za obdobje 2018-2028. Ta v prvih poglavjih razkriva, zakaj je tako pomembno, da ne pozabimo na skrb za svoje duševno zdravje: od leta 2008 do 2015 se je namreč v Sloveniji število prvih obiskov otrok in mladostnikov zaradi duševnih in vedenjskih motenj povišalo za 26 %; odrasli so bili v tem obdobju najpogosteje obravnavani zaradi anksioznih motenj in depresije; bolniške odsotnosti zaradi duševnih in vedenjskih motenj so na tretjem mestu po pogostosti, po trajanju pa najdaljše; delež odraslih, ki poročajo, da doživljajo stres zaradi obremenitev na delovnem mestu, pa vztrajno narašča in je bil leta 2016 že pri 55 %.
Različni samoizpovedni avtorji imajo prav: resnično niso sami.
Resolucija predvideva konkretne ukrepe za izboljšanje stanja
Omenjena resolucija ni samo analiza stanja, temveč vsebuje tudi konkretne predloge rešitev. Predvideva regionalne centre za zgodnjo obravnavo, regional-
ne centre za duševno zdravje otrok in mladostnikov, regionalne centre za duševno zdravje odraslih vključno s centri za skupnostno psihiatrijo in subspeciali-stične time za obravnavo otrok in mladostnikov s kompleksnejšimi motnjami in komorbidnimi stanji.
Tako kot verjetno povsod drugod, bi bilo tudi v Velenju dobrodošlo vse našteto. »Nujno jih potrebujemo,« pravi klinična psihologinja iz Zdravstvenega doma Velenje, Maša Naraločnik Sinur. Kot pojasnjuje, en klinični psiholog trenutno skrbi za duševno zdravje 11.500 otrok in mladostnikov, to pa pomeni (pre)dolge čakalne dobe. Pri odraslih so te še daljše.
S Centri za duševno zdravje v Velenju bi se čakalne dobe brez dvoma skrajšale, saj resolucija ob odprtju tovrstnih centrov predvideva zaposlovanje dodatnih strokovnjakov. »Med pridobitve spada tudi timska obravnava, ko bi več strokovnjakov skupaj celostno pristopilo k reševanju težav pacienta in družine ter jim nudilo takšno obravnavo, kot jo potrebujejo,« še pravi Naraloč-nik Sinurjeva.
Potreba po centru za duševno zdravje v Velenju je, a ...
Da potreba po centru za duševno zdravje v Velenju očitno obstaja, meni direktor Zdravstvenega doma (ZD) Velenje Janko Šteharnik. »Javni zavodi imamo poslanstvo izvajanja pomoči prebivalstvu in Velenje v tem ne odstopa od drugih,« pravi.
Z njim se strinja vodja Urada za družbene dejavnosti Mestne občine Velenje
Drago Martinšek. »V Mestni občini Velenje smo zainteresirani, da se naše območje uvrsti v nastajajočo organizirano mrežo Centrov za duševno zdravje in da je sedež območnega centra v Velenju,« je dejal.
V družbah skupine Premogovnik Velenje pravijo, v zadnjih letih beležijo porast težav duševnega zdravja in nekaterih duševnih motenj. Skozi desetletno obdobje opažajo, da se odsotnost z dela zaradi duševnih in vedenjskih motenj povišuje, zaposleni pa pogosteje iščejo pomoč oziroma nasvet, kako ravnati in kam se obrniti. »Ustanovitev Centra za duševno zdravje v Velenju bi bila za našo regijo velika pridobitev. V prvi vrsti bi ljudem približali storitve na področju zdravljenja duševnih motenj. Pripomogli bi k promociji in ohranjanju duševnega zdravja ter nenazadnje k zmanjševanju stigme, k boljšemu razumevanju duševnih težav ter k primarni preventi-
vi,« je povedala Tadeja Jegrišnik iz Premogovnika Velenje.
Tudi strokovna delavka Centra za brezdomne osebe Društva Hiša Brigi-ta Šinigoj razmišlja podobno. »Z veseljem pozdravljamo prizadevanja za programe, ki bi bili za osebe s težavami v duševnem zdravju koristni, kar pomeni, da so ljudem dostopni in fleksibilni. V Centru za brezdomne osebe se s tovrstno problematiko srečujemo vsakodnevno,« je povedala. Kot je dodala, se pri svojem delu srečuje z ljudmi, ki bi se verjetno lažje spoprijemali s kompleksnostjo težav, če bi imeli več izbire pri iskanju pomoči in če bi bila pomoč lažje dosegljiva. V tem smislu vidi v Velenju tako potrebo po odprtju centra za duševno zdravje kot centra za skupno psihiatrijo. Slednji namreč predvideva obravnave na naslovu bivališča pacienta.
V veliki želji po vzpostavitvi potrebnega centra v tukajšnjem okolju so se strokovnjaki velenjskega zdravstvenega doma odločili angažirati. Svojo strokovno pomoč so ponudili tudi na pristojnem ministrstvu. Odgovora niso dobili. Prav tako ni jasno, kdaj in po kakšnem ključu se bodo centri za duševno zdravje po državi sploh odpirali. Zaenkrat je znano le, da jih z novim koledarskim letom dobijo v Celju, Kočevju in Postojni in da jih bodo skupaj do leta 2028 odprli 25. Ko smo tudi mi na pristojno ministrstvo naslovili vprašanje o morebitni nameri po odprtju tovrstnega centra v Velenju, odgovora (še) ni bilo.
Direktor ZD Velenje ob tem opozarja na dve ključni težavi. »Prvi je vir finan-
ciranja oziroma sredstva, ki bi jih potrebovali za izvedbo, in seveda objekti, ki bi morali biti v večini primerov na novo zgrajeni. Druga težava pa so kadri, predvsem klinični psihologi in logopedi. Teh namreč javno zdravstvo nima niti za redne programe, ki so že v izvajanju,« razmišlja Janko Šteharnik. Ob tem pa poudarja, da so se kljub številnim odprtim vprašanjem v ZD Velenje aktivno lotili prizadevanje za pridobitev in delovanje centrov za duševno zdravje v Velenju.
Nekaj za svoje duševno zdravje lahko storite tudi v okviru Centra za krepitev zdravja
Morda vas je ob včerajšnjem svetovnem dnevu duševnega zdravja kdo spomnil, da notranje stiske ne bodo čakale. Prav je imel - nase ne gre pozabiti, pravočasno ukrepanje pa je pri tem odločilnega pomena. Ob večjih težavah naj vas tako osebni zdravnik napoti do kliničnega psihologa in po potrebi do psihiatra, ob prvih znakih težav pa se lahko obrnete na Center za krepitev zdravja, ki deluje v ZD Velenje. Tam pripravljajo učne delavnice s področja duševnega zdravja, ki zajemajo tehnike sproščanja, spoprijemanja s stresom, podporo pri spoprijemanju s tesnobo in podporo pri spoprijemanju z depresijo. »Pogosto se na nas obrnejo ljudje, ki že imajo kronične težave in potrebujejo nadaljnjo obravnavo,« pravi psihologinja Niki Jakol in dodaja, da je po udeležbi na delavnicah ljudem običajno lažje sprejeti odločitev, da poiščejo potrebno pomoč. »Seveda bi si želeli, da bi pogosteje do nas prihajali tudi tisti, ki težave šele zaznavajo - preventiva oziroma znanje o duševnih težavah lahko namreč pomembno izboljšata spoprijemanje z depresijo ali pretirano tesnobo,« pa še spodbuja Jakolova.
a Mojca Štruc
Planinski dom na Gori Oljki, ki je v lasti Planinskega društva Polzela, je vse bolj priljubljena destinacija za tiste, ki želijo narediti nekaj za svoje zdravje, in tudi za druge, ki se želijo za krajši čas umakniti iz mestnega ali drugega vrveža in se nadihati svežega zraka na 725 metrov nadmorske višine. Glede na zagnanost, ideje, trud najemnikov doma - Berte in Aleša Urlep iz Šmartnega ob Paki - ne preseneča, da je bil omenjena planinska postojanka ena od kandidatov za pridobitev naziva naj planinska koča, ki sta jo letos četrtič izvedla Planinska zveza Slovenije in Siol.net.
Gostje ju navdajajo z energijo
Prvega novembra bo minulo tri leta, od kar sta Urlepova prevzela dom v upravljanje. Sta vedela, kaj ju čaka? »Malo že, vendar sva si želela. Seveda pa je bilo vmes tudi kakšno presenečenje. Najbolj naju je presenetil odziv gostov. Prevladuje pozitiven, negativnega poskušamo takoj odpraviti. Gostje, ki jih srečaš v domu, so od gojzarjev do kravate. Veliko med njimi jih prihaja na kosilo, manj je planincev, več je kolesarjev. Vsakega smo veseli, v največji možni meri se za vsakega potrudimo, se mu prilagodimo in poskrbimo, da se dobro počutijo. Za planinski dom je pomembno, da se obiskovalci počutijo domače, da občutijo prijaznost, toplino, da so poslušani in slišani. Vsakemu se posvetimo, kolikor se le da,« pravita Ur-lepova. Čeprav se jima ne cedita med in mleko, za zdaj svoje odločitve o prevzemu doma v upravljanje nista obžalovala. Tudi zato ne, ker - pravita - ju gostje navdajajo z energijo, ker jima omogočata osebnostno rast, ker se iz njihovih izkušenj človek lahko veliko nauči. Žulji in kakšna obveza so sestavni del njiho-
Od gojzarjev do kravate
Planinski dom na Gori Oljki vse bolj priljubljena destinacija - Ponudbo narekujejo gostje in računica - Priložnost za poslovni turizem
i dom na Gori
Oljki tudi med tednom ne
ve gostoljubnosti. Zelo rada, dodaja Berta, si vzame čas za to, da prisluhne zgodbam, ki ji jih gostje zaupajo. Zelo zanimive so, nekatere nenavadne, žalostne, te napeljejo do tega, da razmišljaš o sebi, pojasnjuje. »Morda bo takrat, ko bodo končali delo na planinskem domu, napisala katero od zelo zanimivih zgodb izza šanka.
Ponudba odziv na potrebe obiskovalcev in računice
Urlepova menita, da sodi k ponudbi vse: od opreme, či-
V kuhinji je glavni Aleš, Berta za postrežbo obiskovalcev.
stoče, skrbi za urejeno okolico doma, najpomembnejša pa je seveda ponudba. Za planinski dom na gori Oljki je -po mnenju nekaterih - ta bolj podobna kakšni gostilniški v dolini. »Na jedilniku so v večji meri jedi, ki jih narekujejo gosti, nekaj jih narekuje izračun. Če hočeš preživeti, potem moraš vključiti, kar se da. Vendarle planinski dom ne sodi med visokogorske. Možen je dostop z avtomobilom, blizu so avtocesta, večja mesta, kot so Velenje, Žalec, Celje. Sicer pa je med gosti še kar
nekaj takih z nahrbtniki, v njih pa hrana in pijača. Morda vsi še niso slišali za našo ponudbo, drugi tako ravnajo iz drugačnih razlogov. Nič ni narobe, če si potešijo lakoto in žejo iz svojega nahrbtnika. Hudo narobe pa je, da pustijo smeti v okolici doma ali na poteh, ki vodijo do njega. Te smeti moramo pobrati in odpeljati v dolino mi. Koliko smeti se nabere, je najbrž jasno vsakemu, če pomisli, koliko se jih nabere že v domačem gospodinjstvu. Lažje je vsakemu odnesti plastenko in druge odpadke v dolino kot nam odvažati cele kamione.«
V načrtu tudi poslovni turizem
Poleg ponudbe namenjata najemnika doma tudi prenavljanju. V teh letih sta že obnovila kopalnice, sedaj obnavljajo ležišča, obnovila sta večji prostor v zgornjem nadstropju, ki ga koristno uporabljajo osnovne šole za izvajanje obšol-skih dejavnosti, za delavnice. »Zelo si želimo tudi poslovnega turizma. Dom je na točki, ki je zanj primeren. Delo in gostje povedo, kaj moramo še postoriti In tega je še kar nekaj. Hvaležni smo za vsako dobronamerno kritiko, spodbudo, za namig. Bojimo se napak. Te se lahko hitro zgodijo, za odpravo posledic je potrebnega veliko časa in energije. Vsekakor pa ostaja naša prednostna naloga ponuditi gostom to, kar od nas pričakujejo. Zavedamo se, da se bo med različnimi možnostmi na osnovi tega lažje odločil za pot na Goro Oljko - peš, s kolesom ali avtomobilom,« sta sklenila Berta in Aleš Urlep.
a Tatjana Podgoršek
Naš čas, 11. 10. 2018, barve: CM K, stran 14
14
NAŠI KRAJI IN LJUDJE

11. oktobra 2018
Vinska Gora bo dobila nov vrtec
Koncesijska pogodba za začetek gradnje vrtca v Vinski Gori je podpisana - Gradnja se bo kmalu začela - Prve otroke bo vrtec sprejel v začetku prihodnjega šolskega leta
Tina Felicijan
Vinska Gora, 4. oktober - Na
javni razpis Mestne občine Velenje za izbiro zasebnega partnerja za izvedbo projekta izgradnje novega vrtca v Vinski Gori v sklopu javno-zasebnega partnerstva se je prijavilo le podjetje Esotech, ki je naročilo tudi dobilo. To bo do konca avgusta
>
Ob koncu maja je v Vrtec Velenje hodilo rekordno število otrok - 1500. Velenjski vrtec je med redkimi v državi, ki uspe sprejeti vpisane otroke brez daljših čakalnih dob.
prihodnje leto zgradilo, financiralo in 14 let vzdrževalo nov vrtec, občina pa mu bo za to plačevala nadomestilo. Po 15 letih bo občina postala lastnica celotnega objekta, katerega izgradnja bo stala dobrih 2 milijona 800 tisoč evrov. Višina nadomestila
za uporabo prostorov, v katero je vključena izgradnja objekta in uporabnina do oktobra leta 2033, pa bo predvidoma znašala 4 milijone.
Prostorska stiska bo rešena
Potrebe po zagotavljanju predšolske vzgoje in varstva otrok so v Vinski Gori prerasle trenutne zmožnosti. Vrtec Vinska Gora,
ki je enota Vrtca Velenje, trenutno obiskuje 65 otrok. Dva oddelka 1-3 in 2-5 let starih otrok sta nameščena v podružnični osnovni šoli, oddelek 4-6 let starih otrok pa je v domu krajanov. »Glede na priseljevanje se bo rodnost v Vinski Gori zanesljivo še povečala,« je odločitev za izgradnjo vrtca, ki bo lahko sprejel šest oddelkov oziroma 114 otrok, utemeljil župan Bojan
REKLI so ) Bojan Kontič: »Zadovoljen sem, da lahko pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu podpišemo s kakovostnim izvajalcem, s katerim že imamo pozitivne izkušnje. Zaupam v kakovostno izvedbo, prav tako pa v kakovostno upravljanje.«
Marko Škoberne: »Trenutno konkuriramo na več razpisih za javno-zasebna partnerstva prav za izgradnjo vrtcev. Praviloma smo v finalu edini ponudnik prav zaradi naših referenc, usposobljenosti in kar visoke finančne stabilnosti.«
Nataša Doler: »Potrebe po novih vrtcih se še pojavljajo, a situacije zaenkrat uspešno rešujemo z uporabo prostorov v osnovnih šolah in ponekod v krajevnih domovih.«
Predsednik uprave podjetja Esotech Marko Škoberne, župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič in ravnateljica Vrtca Velenje Nataša Doler so podpisali koncesijsko pogodbo za začetek gradnje nove
enote Vrtca Velenje v Vinski Gori.
Kontič. »Pogodba je težka 4 milijone evrov, kar je približno toliko, kolikor vsako leto namenimo za potrebe predšolske vzgoje v Velenju,« dodaja. Razlika med ekonomsko ceno in tisto, ki jo za vrtec plačajo starši, namreč občino na letni ravni stane okrog 5 milijonov evrov.
»Veselje ob podpisu pogodbe je veliko, predvsem pa je veliko zadovoljstvo, da bo prostora do-
volj. Tako se bo nekaj prostora sprostilo tudi v mestnih vrtcih,« pa je povedala ravnateljica Nataša Doler.
Obeta se dobro sodelovanje
Občino veseli, da je lahko v javno-zasebno partnerstvo stopila s podjetjem Esotech, saj so v preteklosti že izvedli več uspešnih projektov, referenca pa je bila tudi podoben projekt, ki ga podjetje izvaja z Občino Šoštanj, kjer so pred leti prav tako zgradili vrtec, ki uspešno obratuje. Sodelovanje ceni tudi Esotech, pravi predsednik uprave Marko Škoberne. »Za izgradnjo in ka-
kovostno izvedbo se bomo zelo potrudili. Pogodba je zahtevna, rok je krajši od enega leta, zato nameravamo že v zgodnji jeseni začeti dela ter vsaj gradbeni del dokončati do zime.«
K začetku projekta je veliko prispevala tudi Krajevna skupnost Vinska Gora, ki je poskrbela za služnostne pravice in odstopila zemljišče za izgradnjo igrišča. »Vesel sem, da smo tudi mi lahko pridali kamenček v ta mozaik. Otrok je pri nas vedno več, zato je to res velika pridobitev za kraj,« je še povedal predsednik krajevne skupnosti Jože Ograjenšek.
■
Z nesebično pomočjo se da veliko postoriti
Ker v mavričnih jesenskih mesecih praznuje Mestna občina Velenje, praznujejo tudi Plešivčani
V nedeljo, 7. oktobra, so se Plešivčani odločili, da spremenijo klavrno megleno nedeljo v prelep dan, namenjen druženju s sosedi in sokrajani. V KS Ple-šivec so namreč praznovali krajevni praznik. Kot se vsaka krajevna skupnost po svojih najboljših močeh trudi, da bi čez leto opravila čim več dobrega in koristnega za svoje krajane, se to nenehno trudi tudi svet KS Plešivec s predsednico KS Nado Pirnat na čelu. Po dolgih letih prizadevanj jim je tokrat uspelo urediti prvo fazo izgradnje prepotrebnega parkirišča, in to prav na območju, ki so ga krajani že doslej najpogosteje uporabljali za ta namen. Vodstvo KS je sklenilo, da je nedelja tako ali tako »gospodov dan«, ki je namenjen počitku in sproščenim opravilom, zato se je tokratno dogajanje začelo že kaj kmalu po jutranji nedeljski maši. Ko je podžupan MO Velenje Srečko Korošec predal namenu začasno parkirišče, se je praznovanje šele začelo. Na športnem igrišču v bližini nove pridobitve so pripravili kratek kulturni program ter razstavo starih sort jabolk. Obiskovalci so si z zanimanjem in kančkom nostalgije ogledovali stare sorte sadja, ki jih je še možno najti na tem območju, še bolj kot to pa jih je pritegnil kotiček, kjer so krajani prispevali različne vrste jabolk in hrušk, ki jih do tega dne še niso znali poimenovati.
Jesen je čas obilnih darov, kar so ljudje ob topli kurji obari, jedeh z žara, pečenem kostanju ter seveda jabolčnih sladicah z lenobnim zadovoljstvom na obrazu lahko le potrdili. Praznovanje krajevnega praznika je bilo resnično pestro, kot je bilo za krajane Plešivca, ob pridnih rokah predstavnikov sveta KS, polno novih pridobitev leto, ki je za njimi. Plešivčani so ob tem dokazali, da se s timskim delom in nesebično pomočjo sosed sosedu da doseči več, zato imajo v tem duhu namen nadaljevati tudi v prihodnje, za kar jim lahko le čestitamo.
Že 200 let služi svojemu namenu
Špančeva zidanica v Malem Vrhu v občini Šmartno ob Paki ena najstarejših in najbolj ohranjenih v Sloveniji - Posebnost več kot 200 let stara še delujoča hrastova preša - Letina podobna lanski
Anže Podgoršek sodi k šesti generaciji, ki gospodari z zidanico in se ukvarja
z vinogradništvom.
V minulih vikendih je bilo na obronkih Malega Vrha v občini Šmartno ob Paki še posebej živahno. Na gričih, posejanih z vinogradi, so prijatelji, znanci, sorodniki pomagali gospodarjem pospravljati pridelek. Nič drugače ni bilo minulo soboto pri Špančevi zidanici. Letošnja trgatev je bila posebna. Bila je jubilejna. Letos namreč beleži zidanica 200-letnico obstoja in aktualni gospodar Anže Podgoršek čas njene postavitve povezuje s številom trgatev.
Omenjena zidanica je ena najstarejših in najbolje ohranjenih zidanic v Sloveniji. Ob vhodu v »nebesa« (beri v klet) človeku ne morejo uiti preproste besede, zapisane v čast vinu in gospodarju hrama, njegovim trenutnim stiskam in radostim. »Ko začne mi za dušo zvoniti, ne bom odpiral več ta hram,« in na drugi strani: »Vince, ne morem te prej zapustit, dokler še migati znam!« Nad vsemi pa se vije zgodovinski napis: »Nikdar ne bom pozabu očeta svojega, ki me je vedno vabu, moj sin, le pijva ga.« Ti zapisi niso posebnost zidanice. »Morda bi bila to, da sem že šesta generacija, ki upravlja zidanico in se ukvarja s pridelovanjem ter predelovanjem grozdja. Zagotovo pa je posebnost hrastova preša, na kateri je letnica 1791, in še vedno služi svojemu namenu. Trudili se bomo, da bo objekt ohranil svojo prvotno obliko in da bomo delali tako, da bo tako tudi ostalo.«
Vse manj je takih, ki bi se napili
Zidanica ne pade v oči le domačinom, naključnim sprehajalcem,
ampak tudi turistom. Občudujejo objekt, vinograde, preprosto ne morejo verjeti, da se tod ljudje ukvarjajo z vinogradništvom. Ko pa poskusijo vino, pa prav tako ne morejo verjeti, kako dobro je. Anže se skupaj z družino, strici in tetami trudi, da si lahko »privežejo dušo« z vinom, ki se ponaša tudi z zlatimi me-
daljami. »Vinogradniki na območju Šmartnega ob Paki se trudimo za kakovost vina, oblikovali smo Vinsko turistično pot in na dva kilometra dolgi poti nas kar sedem lahko pokaže, da naša prizadevanja niso zaman.« Pa znajo domačini in turisti, med katerimi so tudi tujci, ceniti kakovostno vino? Znajo, pove Anže,
vedno bolj. Kultura pitja je vse na višji ravni, vse manj je takih, ki prihajajo tudi na kleti odprtih vrat po martinovem zato, da bi se ga napili.
Preša je stiskala grozdje, ki so ga v brentah nosili brentači, gospodar pa je pogledoval zdaj v brente, zdaj v reflektometer - napravo, s katero je meril prisotnost sladkorja v vinskem soku. »Kljub težavam z mokrim poletjem kaže, da bo letošnja letina po količini in kakovosti podobna lanski. Avgustovsko in septembrsko vreme sta grozdju dobro dela, je zdravo in sladko. Bomo videli, kako se bo mošt obnašal v kleti.« Je zahtevnejše delo v vinogradu ali v kleti? V vinogradu je potrebnega več fizičnega dela, a če ima človek rad naravo, mu je delo sprostitev. V kleti pa je potrebno več »delati z glavo«, a je zanj tudi to užitek, izvemo.
V Špančevem vinogradu je zasajenih 1500 trsov, pridelajo blizu 2500 litrov vina, ki ga še precej pred poletjem zmanjka. Pridelujejo več vrst grozdja: avtohtono slovensko, a malo znano vrsto ranfol, rumeni muškat, kerner, laški rizling, sauvignon, chardonnay, od rdečih pa modro frankinjo in zweigelt.
Za zdaj je šesti generaciji Španče-vih ukvarjanje z vinogradništvom konjiček in v bližnji prihodnosti kakšne širitve ne načrtujejo. Se pa bodo, zagotavlja Anže, še bolj trudili za kakovostno grozdje, še kakovostnejše vino ter za to, da bodo turisti, zlasti tuji, prepoznavali tamkajšnje zgodbe, ki jim je vredno namenjati pozornost.
■ Tatjana Podgoršek
Naš čas, 11. 10. 2018, barve: CM K, stran 15
11. oktobra 2018	flJl^CAS
Vsak dan zbolijo
Kljub ozaveščanju o raku dojke ta ostaja najpogostejši rak pri ženskah - Velenjsko društvo za boj proti raku v novih prostorih in z novim programom - Doro si prizadevajo pripeljati v Velenje
ZDRAVJE	15
tri ženske, na leto blizu 1300
Z lanske prireditve ob rožnatem oktobru, kjer so poleg prikaza pravilnega samopregledovanja dojk izvajali razne meritve rizičnih
dejavnikov tveganja za zdravje, oblike gibanja in seznanjali udeležence z zdravo prehrano
Tatjana Podgoršek
Pred nedavnim se je 50-letna Mirta Pintar po operaciji dojke vrnila v domačo oskrbo. »Vrsto let sem bila med tistimi,« je pripovedovala, »ki so ob rožnatem mesecu zamahnile z roko češ, še en mesec posvečen nečemu, in s tem z njim opravila. Pred časom pa se me je opozarjanje na pomen samopregledovanja dojk dotaknilo. Včlanila sem se v velenjsko društvo za boj proti raku,
>V Sloveniji vsak dan zbolijo tri ženske, na leto blizu 1300 in približno 10 moških.
kjer so me naučili samopregledovanja in danes lahko rečem, da sem si s tem rešila življenje. Letos sem namreč zatipala zatrdlino, nadaljnje preiskave so potrdile diagnozo rak. Zdravniki so mi tumor odstranili in mi vlili veliko upanja, ker sem prišla pravočasno. Zato vsaki ženski svetujem, da izkoristi možnosti, ki jih ima, za to, da bolezen prepreči oziroma če že zboli, gre pravočasno k
zdravniku in si s tem zagotovi velike možnosti za preživetje. Ni iz trte zvita trditev, da lahko največ za svoje zdravje naredimo sami,« je povedala Mirta.
Odzivnost v tukajšnjem okolju pod slovenskim povprečjem
Takšnih in podobnih zgodb je v tem mesecu, imenovanem tudi rožnati oktober, več kot v preostalih mesecih leta. Rdeča nit vseh pa je opozarjanje na pomen preventive in zgodnega odkrivanja raka dojk, ki ostaja najpogostejši rak pri ženskah. V Sloveniji vsak dan zbolijo za omenjeno boleznijo tri ženske, na leto blizu 1300, in približno 10 moških. Med obolelimi jih še vedno skoraj tretjina umre, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje, kar je pod evropskim povprečjem. Raziskave so tudi pokazale, da je razlog za tako visoke številke obisk pri zdravniku, ko je bolezen že napredovala. »Prav zaradi tega so akcije, ki opozarjajo na pomen zdravega življenja, tako pomembne,« pravi Branka Drk, predsednica Društva za boj proti raku Velenje, in dodaja, da ima zelo velik pomen pri zgodnjem odkrivanju
raka dojk tudi državni presejalni program Dora, na katerega vabijo ženske, stare od 50 do 69 let vsaki dve leti. »Njegov cilj je zmanjšati umrljivost žensk zaradi omenjene bolezni za od 25 do 30 odstotkov. Po opravljeni mamografiji namreč pokličejo na ponovne preiskave od 4 do 5 odstotkov žensk, odstotek pa je takih, pri katerih se odločijo za punkcijo. Zato toliko bolj žalosti podatek, da je v našem okolju odzivnost na presejalno mamo-grafijo slaba. Slovensko povprečje znaša 72 %, v Velenju pa je blizu 62 %. Po mojem mnenju je odziv pod pričakovanji zato, ker morajo ženske na pregled z ma-mografijo v Splošno bolnišnico Slovenj Gradec. Skupaj z odgovornimi v našem okolju si želimo, da bi ga lahko vsaj kakšen
dan opravile v Velenju. Prve korake v to smer smo že začeli.«
Novi prostori, nov program
Branka Drk je še povedala, da društvo zavzeto izvaja preventivne akcije celo leto. Predavanja, delavnice samopregledovanja dojk so sopotniki društvene dejavnosti že vrsto let. Veseli so, ker jih bodo lahko od prejšnjega tedna izvajali v za društvo novih prostorih ob Saša inkubatorju, Šaleška cesta 2 (nekdanji Mega M). »Ob tej priložnosti se moram zahvaliti Mestni občini Velenje, ki nam je omogočila nove prostore, saj smo se morali letos izseliti iz velenjskega zdravstvenega doma in smo delavnice iz-
vajali v Zlatem kotičku v Centru Mercator, ki pa za omenjeno dejavnost niso najprimernejši. Aktivnosti izvajamo od ponedeljka do petka.« Letos so k ustaljene-
>V Društvu za boj proti raku si prizadevajo, da bi se več žensk odvzalo na presejalno mamografijo.
mu programu dodali še novega z naslovom "12 nasvetov proti raku in naj ta priporočila ne obvisijo v zraku". Izvajajo ga v sodelovanju z Zvezo društev za
boj proti raku Slovenije, Onkološkim inštitutom ter ministrstvom za zdravje za delavce v podjetjih. V Velenju so jih že izvedli za zaposlene v osnovnih šolah, vrtcih, v varstveno-delovnem centru, na Premogovniku, v teh dneh jih bodo organizirali v Gorenju.
Sicer pa tudi letos ob rožnatem oktobru pripravljajo skupaj s Centrom za krepitev zdravja Zdravstvenega doma Velenje, Šolo zdravja, Mestno občino Velenje, Šolo za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje, Ambasadorji zdravja z osnovne šole Gorica Velenje veliko prireditev na velenjski promenadi v torek, 16. oktobra. Aktivnosti bodo potekale od 10. do 12. ure.
% Gorenje
-s
PREDNOVOLETNA DRUŽENJA..
V
Rezervirajtevašterminžedanes!.

Približuje se čas, ko boste pripravljali prednovoletna druženja s sodelavci in prijatelji. Prijazno vas vabimo, da srečanje pripravite v eni izmed naših restavracij.
Restavracija Jezero: 03/586 6462
Restavracija pod Jakcem: 041 745 216 ~ Restavracija DK: 051 344 725 Gostilnica pri knapu: 03/ 896 1440 ~ Okrepčevalnica Arkada: 03/ 586 9061 VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA
WWW. GORENJEGOSTINSTVO.SI
Mednarodni dan starejših
Izkušnje, preudarnost in modrost
Za celotno Slovenijo novi podatki kažejo, da smo se v primerjavi s prejšnjimi leti nekoliko postarali. Staranje je proces, ki se mu v razvitem svetu kot tudi v Sloveniji ni mogoče izogniti. Dejstvo je, da družbe v takšnem starostnem sestavu, kot je bila pred leti, ne bo več. Zato je pomembno spreminjati odnos do starosti, staranja in starejših. Splošno prepričanje je, da je človek po petdesetem letu starec, ki slabo vidi, sliši, pozablja, izgublja in tečnari. Neuporaben je za vsakršno zahtevnejše opravilo, spolnost ga ne zanima več - ali pa je preprosto ni zmožen, povrhu je več časa bolan kot zdrav. Takšen posameznik je breme za družbo, sploh ko se upokoji, saj od njega ni nobene koristi, nastajajo le stroški. Od kod takšno razmišljanje, kdo je zanj kriv ali pa je morda res upravičeno? V resnici so starostniki zelo raznolika skupina posameznikov, ki je ne moremo kar tako popredalčka-ti. Sestavni del samopodobe slehernega človeka temelji na njegovi starosti, bodisi kronološki bodisi subjektivni, torej kako starega se počuti. Vendar dokler ne bo družba kot celota začela na starostnike gledati drugače kot s stereotipi, ne bo prišlo do pomembnih sprememb v razmišljanju in ravnanju s starejšimi. To pa ima za posledico pomanjka-
S staranjem se soočamo z dodatnimi potrebami in izzivi. Aktivnosti Age simulatorja so narejene z namenom razumeti in doživeti nekatere senzorne spremembe omejitev pri gibanju in čutilih, ki jih lahko doživijo starejši.
nje spoštovanja, ki ga mladi čutijo do starejših. S tem si sicer mladi nastavljajo past, saj mlajše od sebe učijo odnosa, ki ga bodo ti nekoč imeli do njih. Niso pomembne samo mladost, moč in hitrost, pomembne so tudi izkušnje, preudarnost in modrost. Večina starejših ljudi je po nepotrebnem diskriminiranih, saj so še vedno agilni ter imajo potrebno voljo in energijo za koristen prispevek k skupnosti kot celoti. Pričakovanje daljšega življe-
nja in daljše obdobje staranja ni nekaj slabega, to pojmovanje moramo spremeniti v veselo pričakovanje dolgega in zadovoljivega življenja. Osnovna teza paradigme življenjskega toka poudarja, da razvoj posameznika ni zaključen z doseženo zrelostjo in vstopom v odraslost, temveč da se organizem lahko spreminja in razvija vse do smrti. Za razliko od večine drugih teorij o človekovem razvoju, vidi pristop življenjskega toka posameznika kot dejavne ustvarjalce svoje življenjske poti. Za sabo imajo dolgo zgodovino in si zaslužijo naše brezpogojno spoštovanje! Zato jim v trgovini pridržite vrata, odstopite jim sedež, prvi jih pozdravite, odnesite jim težko vrečko do stanovanja. Za takšna majhna, vendar spoštljiva dejanja vam bodo hvaležni, vi pa se boste dobro počutili.
Življenje si večinoma oblikujemo sami in samo od nas je odvisno, ali bomo zrela leta preživeli dejavno ali pa se bomo zavlekli v kot in se pritoževali. Takšna bo potem namreč tudi naša starost - in od tega bo odvisno tudi to, kako bodo na nas gledali tisti, ki nam sledijo.
■ Karmen Petek, mag. zdr. nege
Naš čas, 11. 10. 2018, barve: CM K, stran 16
16
ŠPORT
»»^AS
11. oktobra 2018
Do naslednjega dvoboja po starem
Pivovarji še vedno nepremagljivi za velenjske ose
Rokometaši Celja Pivovarne Laško ostajajo neosvojljiva trdnjava za Gorenje. Na osrednji tekmi 5. kroga državnega prvenstva so v svojem Zlatorogu zanesljivo, s 27 : 21, premagali Ve-lenjčane.
Črni niz velenjskih os s pivovarji pa traja že od decembra 2013. Hkrati je bil to prvi der-bi, na katerem sta moštvi vodila nova trenerja. Na velenjski klopi Zoran Jovičič, ki je v prejšnjem prvenstvu tretje moštvo prevzel poleti, na domači pa Tomaž Ocvirk, potem ko je konec prejšnjega meseca zamenjal Branka
v obrambni kot učinkovitostjo v napadu v naslednjih nekaj minutah izenačili, po prvih tridesetih minutah pa zaostajali le za zadetek (12 : 13). Takšen rezultat jim je vsekakor še dajal upanje, da bodo morda le prekinili celjski urok.
Na začetku drugega polčasa je pri domačih z obrambami blestel Aljaž Panjtar. Njegovi soigralci so zaigrali še čvrsteje v obrambi kot ob koncu prvega dela. Velenjčani pa premalo zbrano; skratka, enostavno niso imeli recepta, kako zaustaviti nalet pivovarjev, ki so v slabih pe-
popuščali. Do zadnjega signala z zapisnikarske mize so dosegli le dva gola, domači šest in s tem preprečljivo zmago.
Tomaž Ocvirk ob nadaljevanju celjskih uspešnih iger proti Ve-lenjčanom: »To je bil derbi, zanje pa vemo, da so negotovi in nepredvidljivi. Pričakovali smo težko tekmo. Gorenje je za Celje vedno neugoden nasprotnik. V prvem polčasu nismo igrali povsem po naših željah. Manjkalo nam je odločnosti, zapravljali pa smo tudi preveč čistih žog. Toda vedeli smo, da bodo v nadaljevanju prišli naši trenutki.
Tamšeta. Ta je s Celjani v petih letih osvojil pet državnih in pokalnih naslovov in štiri superpokale, torej skupino kar štirinajst lovorik.
Prvi polčas je bil dokaj izenačen. Velenjski kapetan David Miklavčič je zabil prvi gol, nato so gostje ob dobrih obrambah vratarja Emirja Taletoviča imeli še trikrat prednost zadetka, nazadnje 5 : 6 v 9. minuti. Nato so domači prvič na tekmi povedli (7 : 6), nato v 21. minuti z dvema goloma razlike (11 : 9). Toda gostje so s požrtvovalno igro
Prva liga TS, 12. krog
Krško - Rudar Velenje 0 : 0 Rudar: Pridigar, Kašnik, Tomaševic', Puša-ver, Hrubik, Bolha, Pušnik (od 54. Črnčič), Arap, Radic' (od 65. Škoflek), Trifkovic, Tučic' (od 74. Vodeb). Trener: Marijan Pušnik.
Drugi rezultati: Domžale - Mura 2:2 (1:0), Maribor - Aluminij 2:1 (1:0), Celje - Olimpija 1:3 (1:1), Triglav - Gorica 2 : 4 (1 : 1).
Vrstni red: 1. Maribor 27, 2. Olimpija 22, 3. Gorica 21, 4. Aluminij 17, 5. Domžale 15, 6. Mura 13, 7. Celje 13, 8. Triglav 12, 9. Rudar 11, 10. Krško 9.
3. SNL - sever, 8. krog
Rezultati: Dravinja - Šmartno 1928 3 : 6 (1 : 4)
Strelci: 1 : 0 Brglez (13.), 1 : 1 Veler (31 -
Šah
Šoštanj, 7. oktobra - Šahovski klub Šoštanj je v počastitev praznika Občine Šoštanj in Krajevne skupnosti Šoštanj v nedeljo priredil tradicionalni šahovski turnir. Udeležilo se ga je 18 šahistov, zmagal je Gregor Goršek iz Velenja. Najboljši šahist iz občine Šoštanj je bil Slobodan Kneževič iz Topolšice.
a mkp
tih minutah povišali razliko na +4 (16 : 12). Po nepričakovanem padcu njihovega ritma v udobnih minutah drugega dela so velenjske ose spet nekoliko bolj boleče zapikale in (skorajda) vzpostavile ravnotežje. Dobrih deset minut pred koncem so velenjski rokometaši zaostajali le za dva zadetka. (19 : 21). To je bilo njihovo novo, resda zelo majhno upanje, da bi večnega tekmeca kočno spet premagali. Toda niso imeli moči oziroma niso našli recepta za uresničitev te želje. Proti koncu tekme so vse bolj
TAKO so igrali
11 m), 1 : 2 Hrastnik 31, 1 : 3 Vezaj (34.), 1 : 4 Veler (40. - 11 m), 2 : 4 Vidmar Brdnik (51.), 2 : 5 Hrastnik (57.), 3 : 5 Čakš (73, - 11 m), 3 : 6 Cinac (87.) Drugi rezultati: Kety emmi Bistrica
-	Zreče 2 : 0, (1 : 0) Tehnotim Pesnica -Šampion 2 : 1 (2 : 0), Pohorje - Mons Claudius 1 : 3 (1 : 3), Avto Grubelnik Dravograd
-	Videm pri Ptuju 1 : 2 (1 : 0).
Vrstni red: Videm 21, 2. Šmartno 19, 3. Bistrica 16, 4. Pesnica 11, 5. Šampion (tekma manj) 10, 6. Zreče 9, 7. M. Claudius 8, 9. Dravograd (tekma manj) 6, 10. Pohorje 2. 9. krog (14. 10., 15.30): Šmartno 1928
-	Dravograd.
Medobčinska članska liga -Golgeter, 6. krog
Rezultati: Fosilum Šentjur - AS System Šmarje pri Jelšah 0 : 2 (0 : 1), Žalec - Mozirje 1 : 4 (1 : 2), Ljubno ob Savinji- Odred Kozje 0 : 0, Šoštanj - Vojnik 5 : 1 (4 : 1). Vrstni red: 1. Mozirje12, 2. Kozje 10, 3. Žalec 10, 4. Šmarje 10, 5. Šentjur 7, 6. Šoštanj 7, 7. Ljubno 6, 8. Vojnik 1. 7. krog (13. 10., 15.30): Vojnik - Šentjur, Kozje - Šoštanj, Mozirje - Ljubno), Šmarje - Žalec.
Prva Liga NLB, 5. krog
Celje Pivovarna Laško - Gorenje Velenje 27:21 (13:12)
Celje: Pantjar 11 obramb ( 1 x 7 m), Ferlin; Vujovic' 8 (2), Jurečič, Malus 5, Razgor 1, Ovniček 2, Marguč 4, Šarac, Grošelj, Nenadic' 1, Kodrin 2, Horžen, Anic' 2, Bec'i-ri 2; trener Tomaž Ocvirk.
V drugem polčasu smo bili učinkovitejši, veliko smo rotirali in s tem ohranjali svežino. Predvsem je bila odločilna naša odlična obramba z vratarjem na čelu.«
Zoran Jovičic, trener Gorenja, je po porazu ugotavljal: »Kljub porazu lahko ocenim, da je bilo v naši igri že veliko dobrih stvari, še vedno pa je v njej preveč nihanj. Domači so zasluženo zmagali, čeprav menim, da previsoko. Res pa je, da so še vedno boljši od nas. Bolje uigrani, imajo tudi daljšo klop.«
a Stane Vovk
Gorenje: Taletovic' 10 obramb, Vujovic', Logar, Grobelnik, Mazej 1, Haseljic' 2, Tajnik 3, Špelic' 1, Matanovic' 1 (1), Stojnic' 1, Miklavčič 4, Banfro, Drobež, Verdinek 3, M. Kavčič, A. Kavčič 5; trener: Zoran Jovičic'. Sedemmetrovke: Celje 3 (2); Gorenje 5 (2); izključitve: Celje 6 minut, Celje 6. Drugi rezultati: Koper - Trimo Trebnje 23 : 23 (14 : 7), Maribor Branik - Riko Ribnica 24:30 (12:13), Jeruzalem-Ormož - Urbanscape Loka 24 : 25 (15 : 9), Krka - Sviš Ivančna Gorica 29 : 27 (16 : 13); Dobova -Dol TKI Hrastnik 26 : 23 (11 : 11). Vrstni red: 1. Ribnica 5 tekem - 9 točk, 2. Trimo 5 - 7, 3. Celje 4 - 6, 4. Ormož 5 - 6,
5,	Gorenje 5 - 6, 6. Loka 5 -6. 7. Maribor 5
-	6, 8. Krka 5 - 5, 9. Dol 5 - 2, 10. Sviš 5 -
2,	11. Dobova 5 - 2, 12. Koper 4 - 1.
6.	krog (danes, 11. 10., 19.00): Gorenje - Maribor; 7. krog (20. 10.): Ribnica
-	Gorenje.
Prva A liga - ženske, 3. krog
Mlinotest - Krim Mercator 18:33 (10:14), Zelene doline Žalec - Ptuj 31:20 (19:10), Krka - Velenje 36:26 (16:12), Ljubljana -Zagorje 28:25 (13:12), Z' dežele - ŽURD Koper 22:24 (6:12).
4. krog: Krim - Krka 48 : 13 (23 : 4), petek, 12. 10., 19.30: Velenje - Z'dežele (Celje) ...
Vrstni red: 1. Krim Mercator 4 tekme - 8 točk, 2. Krka 4 - 5, 3. Mlinotest 3 - 4, 4. Zelene doline Žalec 3 - 4, 5. Z'dežele 3 -
3,	6. Zagorje 3 - 2, 7. Koper 3 - 2, 8. Velenje 3 - 2, 9. Ljubljana 3 - 2, 10. Ptuj 3 - 0.
Namesto mreže (oboji) zadevali okvir vrat
Krčani in rudarji že sedmič brez zmagovalca v medsebojnih dvobojih
Po sladki zmagi doma proti Domžalam v predprejšnjem krogu so se nogometaši Rudarja v Krškem na derbiju predzadnjega in zadnjega na lestvici morali zadovoljiti s točko. Po sladki zmagi krog pred tem proti Domžalam so proti zanje vedno neugodnim gostiteljem morda upali na popoln uspeh. Toda tudi točka v gosteh, zlasti proti tekmecu, ki se prav tako želi čim prej približati vsaj sredini lestvice, je zelo pomembna. In z njo so se rudarji povsem približali osmemu Triglavu, sedmemu Celju in šesti Muri, za katerimi zaostajajo le še za točko oziroma dve.
Sicer pa se tekmeca nista izneverila tradiciji. To je bil njun že sedmi neodločen rezultat, odkar so se Krčani v sezoni 2015/16 uvrstili v prvo ligo. Obenem je to bila tudi edina tekma 12. kroga, na kateri gledalci niso videli zadetka. Gostje so sicer imeli rahlo terensko premoč. Več so bili pri žogi, imeli več neposrednih stre-
lov v okvir vrat (4 : 2), razmerje v kotih je bilo 8 : 2 v njihovo korist. Oboji pa so imeli tudi precej smole. Namesto mreže so tresli okvir vrat.
Najprej je bil v 10. minuti nenatančen Rudarjev igralec sredine David Arap, ki je po globinski podaji Josipa Vasiljevica v domači kazenski prostor z udarcem z glavo z žogo zadel zgornji del prečke. Devet minut zatem je domači igralec Ante Vukošic s približno sedmih, osmih metrov zatresel levo vratnico. V 26. minuti se je z nenatančnostjo 'izkazal' visoki napadalec gostov Milan Tučic. S slabih dvajsetih metrov je z močnim udarcem silovito udaril žogo, ki mu jo je iz Krki-nega kazenskega prostora zavrnil Dominik Radic, in zadel levo vratnico. Niz strelov v okvir vrat je v 61. minuti sklenil domači napadalec Milan Ristovski, ki je po hitri akciji soigralcev po levi strani prejel žogo v kazenskem prostoru in prvi tako s slabih dvaj-
setih metrov oplazil prečko. Tudi preostale dobre pol ure ne eni ne drugi niso bili dovolj zbrani pred vratarjema. Nekaj strelov je bilo sicer natančno odmerjenih, vendar sta bila takrat na pravem mestu vratarja, Krkin Marko Zalo-kar in Rudarjev Marko Pridigar, in ta, po ocenah trenerjev težak derbi, se je končal za gledalce z najmanj želenim rezultatom. Ostal bo v spominu, da so oboji 'blesteli' po neučinkovitosti.
Rudarjev trener Marijan Pu-šnik je po tekmi ugotavljal: »Še vedno nas spremlja težava, da imamo veliko lepih priložnosti, vendar ne zadevamo. Dobra stvar je bila v tem, če že nismo dali zadetka, ga tudi prejeli nismo. Znova moram poudariti in pohvaliti fante, da so se trudili in si želeli. Jasno pa je, da bodo morali priložnosti tudi izkoristiti. Imeli so jih tudi domači. Skratka, čim prej moramo izboljšati svojo učinkovitost.«
Pred moštvi je sedaj reprezentančni premor, v 13. krogu (20. oktobra) bo Rudar gostoval pri Muri.
a S. Vovk
Bo zaloga štirih golov zadostovala?
Gorenje slavilo s 26 : 22, toda v nedeljo bodo Poljaki imeli prednost domače dvorane
Rokometaši velenjskega Gorenja bodo na povratni tekmi 2. kroga kvalifikacij pokala evropske rokometne zveze v poljsko mesto Opole, ki leži ob reki Odri, odpotovali 'samo' s štirimi goli prednosti.
To je bil dvoboj, v katerem gostje niso niti enkrat vodili. Precejšen del prvega polčasa je bila igra bolj ali manj enakovredna. Pri gostih je blestel njihov prvi vratar, ki je z dobrimi obrambami preprečeval, da bi se jim domači oddaljili za več kot za zadetek ali dva. Rezultat je bil štirikrat izenačen, nazadnje z 9 : 9. V zadnjih minutah prvega dela pa so Velenjčani le zaigrali brez napake v obrambi in si s tremi goli po vrsti prvič priigrali prednost treh golov in s takšno razliko dokaj zadovoljni odšli na odmor. Gostje vsekakor manj, saj so ta del tekme končali z dvema izključenima igralcema.
Odločnost zadnjih minut prvega polčasa so igralci Gorenja prenesli v drugega. Na hitro so pred domačimi dosegli prednost štirih golov, po slabih šestih pa pet. Enajst minut pred koncem so po odlični igri v obrambi tri napade po vrsti opravili z odliko in Poljakom ušli za sedem (22 : 15). Gledalci so jih bučno bodrili in najbrž pričakovali ter upali na zmago z dvomestno številko. Toda njihovim igralcem je nekoliko zmanjkalo energije. Sledil je padec. Poljaki so se jim ob koncu 58. minute z delnim rezultatom 5 : 1 približali na tri gole
razlike (20 : 23). Velenjčani so nato zabili dva gola za 25 : 20, vendar je bil nasprotnik v zadnji minuti učinkovitejši z 2 :1 in izgubil s solidnih 22 : 26.
Bo odločilna prednost domačega igrišča?
Zoran Jovičič, glavni trener Gorenja Velenja: »Odlično smo igrali v obrambi, vendar smo v prvem polčasu zapravili preveč čistih priložnosti. Njihov vratar je v prvem delu zelo dobro branil. Rezultatsko gledano smo v obeh delih igre zmagali. Toda to je bil šele prvi polčas. Na povratni tekmi bo zelo težko. Vemo, kaj v rokometu pomembni domače igrišče. Seveda se bomo
dobro pripravili in igrali na zmago. Tako bi razmišljali tudi, če bi prvo dobili s sedmimi goli ali s še višjo razliko.
Za domačo tekmo še premalo agresivni
Aleks Kavčič, s sedmimi zadetki najboljši strelec tekme: »Vsak nasprotnik je vreden velikega spoštovanja, vseeno pa nismo pričakovali, da bodo gostje igrali tako napadalno. Mi pa smo bili glede na to, da smo igrali na svojem terenu, premalo agresivni. Verjamem, da se nam to ne bo maščevalo v gosteh in da bomo iz dveh tekem izšli kot skupni zmagovalci.«
a S.Vovk
11. oktobra 2018	uaS(lAS
Zmogel bi še
Bogomir Dolenc je ob podpori najtesnejših sodelavcev ter številnih lokalnih skupnosti po vsej Sloveniji sklenil projekt 42 maratonov v 42 dneh - Zbiranje donacij za Ustanovo Mali vitez se bo še nadaljevalo
Naš čas, 11. 10. 2018, barve: CM K, stran 17
ŠPORT
17
Ob zaključku projekta 42 maratonov v 42 dneh je župan Bojan Kontič sprejel tudi trenutno najboljšo plezalko na svetu Janjo Garnbret in njenega trenerja Gorazda Hrena.
19-letni Janji, kije že z zlatim odličjem v balvanskem plezanju izpolnila svoj cilj za letošnje svetovno prvenstvo, je uspelo osvojiti še prvo mesto v olimpijski kombinaciji vseh treh disciplin športnega plezanja. Več o njenih vtisih bomo zapisali v naslednji številki Našega časa.
Bogo je sklenil en veliki projekt, a se je že začel naslednji. Ta je bolj osebne narave in hkrati največji v življenju. S partnerko Tadejo Herček, ki mu je ves čas priprav in izvedbe projekta 42 maratonov v 42 dneh stala ob strani, namreč pričakujeta naraščaj. A na gibanje za male viteze ob tem seveda ne bosta pozabila.
Zbiranje denarja za male viteze se še nadaljuje. Z SMS sporočilom VITEZ ali VITEZ5 na številko 1919 lahko Ustanovi Mali vitez donirate en evro ali pet evrov.
Tina Felicijan
Velenje, 5. oktober - Za tem, ko so le redki verjeli, da lahko Bogomirju Dolencu uspe preteči 42 maratonov v 42 dneh, ta pravi, da bi jih lahko pretekel še več. Ko je premagal prvi maraton v sklopu največjega slovenskega športno-humanitarnega projekta v tem letu, ki je bil tudi najtežji, pravi, saj je še en večer pred tekom urejal organizacijske zadeve za izvedbo celotnega projekta, je bilo vse lažje in lažje. Zadnji maraton, ki ga je začel teči na Trojanah, je bil najlažji, je povedal
pred zbranimi na Titovem trgu, ki so spremljali prečkanje zadnje ciljne črte. Bistveno težji od maratonov so namreč bili spopadi z organizacijo, je dejal. »Sposoben sem preteči še več. V tem trenutku imam v nogah vsaj sto maratonov, a bi jih lahko prekel le v drugačnih okoliščinah. Ekipa štirih oseb, ki je poleg fizioterapev-ta in zdravnice skrbela zame, mi je pomagala skrbeti tudi za celotno organizacijo. Tej sem poleg treningov posvetil dve leti življenja, veliko stroškov smo pokrili sami, in za sto maratonov tega nisem sposoben izvesti. Sem jih
pa sposoben preteči,« je povedal junak malih vitezov.
Projekt je bil namreč posvečen spodbujanju ljudi h gibanju, zdravemu načinu življenja, hkrati pa k solidarnosti in zbiranju denarja za Ustanovo Mali vitez. Ta pomaga ljudem, ki so v otroštvu preboleli raka. Mali vitezi so izpostavljeni precej poznim posledicam zdravljenja raka v otroštvu, te pa z leti naraščajo. Najbolj pogoste so nove pojavitve raka ter okvare srca in ožilja, zato je gibanje zanje še toliko bolj pomembno. »Navdihnili ste nas, da bomo še
bolj močni, da bomo izpolnjevali cilje, šli naprej in pomagali še več pomoči potrebnim vitezom. Veliko jih trpi psihične posledice bolezni, so finančno šibki in mnogi ne zmorejo stopiti v novo življenje. Zdaj še toliko bolj verjamemo, da zmoremo, če stopimo skupaj,« je v imenu malih vitezov povedala predstavnica Mojca Dorn. Poleg navdiha pa bo malim vitezom pomagala tudi donacija. Za zdaj se je v sklopu projekta nabralo dobrih 26 tisoč evrov. Kako bodo z zbranimi sredstvi pomagali malim vitezom, je povedala predsednica
ustanove dr. Lorna Zadravec Zaletel: »Poslanstvo naše ustanove je pomagati odraslim, ki so se v otroštvu ozdravili raka, na različne načine. V prvi vrsti gre za psiho-socialno rehabilitacijo, saj ima okrog tri četrtine teh oseb zaradi tegob med zdravljenjem nek čustveni primanjkljaj. Te težave najlažje zmanjšamo tako, da jim omogočamo medsebojno druženje, izmenjavanje izkušenj, gradnjo globljih prijateljstev, tako pa jih oborožimo za lažje samostojno življenje. S štipendijami jim pomagamo tudi doseči izobrazbo, nabaviti razne pripo-
močke, lasne sisteme, proteze,« je pojasnila in dodala, da so pomembne tudi kampanje ozave-ščanja o tem, da tudi otroci obolevajo za rakom. V Sloveniji živi okrog tisoč odraslih oseb, ki so v otroštvu premagale to bolezen. Bogomirja Dolenca so z voljo do življenja navdihnile za izjemen športno-humanitarni projekt, ki je po vsej Sloveniji v gibanje spravil na stotine ljudi.
Rekli so )
Tadeja Herček, Bogomirjeva partnerka: »Ponosna sem na viteze, ki so obiskovali dogodke, na ekipo, ki je celoten projekt omogočila, na Bogomirja, ki je dokazal, da se da in je moj junak.«
Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic in ambasador-ka projekta: »Poleg zbranih sredstev za Ustanovo Mali vitez je zelo pomembno tudi sporočilo: dokler si zdrav, imaš tisoč želja, ko zboliš, pa eno samo. Ko zboli otrok, je to nekaj najhujšega.«
Bojan Kontič, župan Mestne občine Velenje in podpornik projekta: »Bogova želja, da Mestna občina Velenje sodeluje pri tem projektu, je bila tako prisrčna, da pobude nismo mogli odkloniti. Občina sodeluje pri mnogih podobnih projektih, ta pa izstopa zaradi samega koncepta in vloženega napora.«
Nordijska kombinacija
Rok Jelen tretji kombinatorec
Italijanski Val di Fiemme je minuli vikend gostil še drugi dve tekmi mladih smučarskih skakalcev in nordijskih kombi-natorcev za točke alpskega pokala. Zmagovalec uvodne tekme sezone v nordijski kombinaciji, Velenjčan Rok Jelen, je v Italiji znova končal med deseterico.
V Italiji sta potekali tretja in četrta tekma tega poletja za alpski pokal. Zmagovalec prve tekme sezone v nemškem Winter-bergu Rok Jelen je v soboto osvojil 10. mesto, v nedeljo pa je bil še osmi in je skupno na tretjem mestu s 158 točkami. V soboto so točke osvojili še naslednji člani Smučarsko skakalnega kluba Velenje: Ožbej Jelen 14., Gašper Brecl 16. mesto. V nedeljo je bil najboljši Ožbej sedmi, Rok pa je bil mesto za njim.
Od petka do nedelje so v italijanskem Predazzu za točke Alpskega pokala tekmovali tudi smučarski skakalci in skakalke. Član SSK Velenje Aljaž Osterc se je uvrstil na 18. in 22. mesto. Mlada Velenjčanka Nika Vetrih, ki je prvič tekmovala na tako visoki ravni tekmovanja, je skočila na 39. in 36. mesto. Alpski pokal se bo nadaljeval sredi decembra v Beljaku.
Karate klub Velenje to soboto praznuje 50 let delovanja
To soboto ob 18. uri bo v kulturnem domu Velenje slovesnost ob 50-letnici obstoja in neprekinjenega delovanja Karate kluba Velenje. Klub, ki ima trenutno 140 aktivnih in častnih članov, od lani vodi Matjaž Cesar. Ta poudarja, da je sobotna prireditev namenjena širši javnosti. »Res vabljeni vsi, ki želite biti priča nepozabnemu karate spektaklu,« je dejal.
V soboto bo tako mogoče spremljati nastop veteranov kluba, ob posnetkih doživeti preteklo delovanje kluba ter spremljati demonstracijo športnega karateja in karateistov s posebnimi potrebami. Trajanje prireditve je ocenjeno na uro in pol, če si vzamete čas, pa tvegate le, da boste karate vzljubili - če ga morda še niste.
amš
Balinanje
Balinarke Društva upokojencev Šoštanj državne prvakinje
Kranj, Šoštanj - V organizaciji Društva upokojencev Kranj je na baliniščih na Miljah in Primsko-vem pri Kranju konec septembra potekalo državno prvenstvo upokojencev Slovenije v balinanju. Tekmovanja se je udeležilo štirinajst moških in trinajst ženskih ekip.
Članice balinarske sekcije Društva upokojencev Šoštanj Gabrijela Sevčnikar - vodja ekipe, Fani-ka Hudournik, Marija Goltnik in
Elizabeta Menih so tekme odigrale brez poraza. V finalni igri so se pomerile z balinarkami iz Postojne in z rezultatom 6 : 3 osvojile prvo mesto in tako postale državne prvakinje upokojenk v balinanju.
Moška ekipa balinarjev Društva upokojencev Šoštanj je na tem prvenstvu osvojila enajsto mesto.
Predsednik DU Šoštanj Janko Zelcer in župan Občine Šoštanj
Darko Menih nista skoparila s pohvalami, ko sta na sprejemu odličnim balinarkam čestitala za osvojen naslov državnih prvakinj.
Osmim pokalom ter več kolajnam in priznanjem, ki so jih letos osvojili športniki Društva upokojencev Šoštanj, se je tako pridružil še pokal državnih prvakinj v balinanju.
a DU Šoštanj
«=ity7i
Vse najboljše
MODNA REVIJA
PETEK, 19.10., OB 17. IN 18 SOBOTA, 20.10., OB 17. IN 18. URI
OTROŠKA REVIJA, SOBOTA, 20.10., OB 11. URI
WWW.CITY-CENTER.SI

Naš čas, 11. 10. 2018, barve: CM K, stran 18
18
GASILCI, KRONIKA
»»^AS
11. oktobra 2018
Gasilsko usposabljanje postaja vse bolj zahtevno
Aleksander Osetič, poveljnik poveljstva Gasilske zveze Šaleška dolina: »Ljudje so lahko brez skrbi, ko bodo potrebovali pomoč, jo bodo dobili.«
Milena Krstič - Planine
Šaleška dolina - Aleksander Osetič ni gospod. Je tovariš. Na to me je poveljnik Gasilske zveze Šaleška dolina opozoril takoj, ko sem ga nagovorila. Poveljevanje zvezi in veliko odgovornost, je nase prevzel letos spomladi.
Kakšen mora biti poveljnik, vodja intervencije, ga najprej vprašam. Pravi, da mora biti v prvi vrsti miren, preudaren, treznega razmišljanja. Odgovarja za vse tiste, s katerimi v intervenciji dela. Brez pravilnega pristopa, brezglavo se pri tem lahko zgodi marsikaj. Pozimi bodo pripravili usposabljanje za vodenje večjih intervencij. V takih primerih je treba imeti v štabu vodenja več ljudi, vpeta mora biti civilna zaščita ...
»Gasilci smo pripravljeni 24 ur na dan vse dni v letu. Nikoli se ne zgodi, da ne bi ukrepali. Čas izvoza imamo 5,97 minute. Ljudje so lahko brez skrbi. Ko bodo potrebovali pomoč, jo bodo dobili.«
Gasilci so dobro opremljeni tudi z znanjem. Izobraževanje poteka v okviru Gasilske zveze Šaleška dolina, ki združuje gasilska društva iz vseh treh občin. »Izvedba tečajev na ravni zveze je lažja. Izobražujemo se redno. Vsako leto izvedemo vsaj en tečaj, če ne dva. Po navadi to delamo v spomladanskem in jesenskem času, ko je malo več časa. Pole-
Prejšnji teden se je začel tečaj za sodnika gasilskih in gasilsko--športnih tekmovalnih disciplin. »Čeprav je ta tečaj pod okriljem Gasilske zveze
gašenj požarov.«
Mesec oktober je mesec, ko se pri gasilcih dogaja več aktivnosti kot med letom. V tem mesecu lahko
>
»Aleksander Osetič: Tečaj za operativnega gasilca je pri temeljnem usposabljanju najbolj obsežen in je tudi zelo zahteven.«
ti so dopusti, gasilci imamo tekmovanja.« Temeljna usposabljanja pa potekajo na ravni Gasilske zveze Slovenije. »To so usposabljanja za pripravnika, operativnega gasilca, višjega gasilca, nižjega gasilskega častnika, gasilskega častnika. Poleg temeljnega izobraževanja pa potekajo tudi specialna, za sodnika gasilsko--športnih disciplin, za mentorja mladine, tehničnega reševalca, za reševanje s helikopterjem, reševanje iz vode ... in permanentno izobraževanje. To pa so predvsem vaje. Te organiziramo na ravni društev, občinskih poveljstev, na ravni zveze in regije.«
Slovenije, letos poteka pri nas, tudi največ prijavljenih je iz naše zveze. Proti koncu oktobra bomo začeli tečaj mza operativnega gasilca. Ta je pri temeljnem usposabljanju
najbolj obsežen. Traja 149 ur, od tega je 50 ur prakse. Tečaj je precej zahteven, a so tudi intervencije iz leta v leto bolj zahtevne. Skoraj ni več klasičnih, torej
občani še bolj čutijo njihovo prisotnost. Vidijo lahko, kako se izobražujejo, usposabljajo, kako so opremljeni, in se prepričajo, da so dobro pripravljeni na kakršnokoli nesrečo. Potekale bodo društvene vaje, dnevi odprtih vrat. Gasilci bi si želeli, da stopite kakšnemu dogodku blizu.
Osetič je pri gasilcih od svojega osmega leta. Člani GD Vinska Gora so tudi njegovi trije sinovi in žena. Zaposlen je na Premogovniku. Dela v jami.
Oktober poudarja številko za klic v sili - 112
Številka 112 je številka za klic v sili, na katero lahko pokličete, če potrebujete pomoč gasilcev, nujno medicinsko pomoč, druge reševalne službe ali policijo.
Na številko 112 lahko brezplačno pokličete ob katerikoli uri, vse dni v letu, v katerikoli državi Evropske unije.
V Sloveniji klice na številko 112 sprejemajo v trinajstih regijskih centrih za obveščanje, Velenju najbližja sta v Celju in Slovenj Gradcu.
Ob klicu na številko 112 ostanite mirni in povejte, kdo kliče, kaj, kje in kdaj se je zgodilo, koliko je morebitnih ponesrečencev, kakšne so poškodbe, kakšne so okoliščine na kraju nesreče in kakšna pomoč je potrebna. Ti podatki so ključni, da lahko operater pomaga in na kraj napoti potrebne ekipe.
POLICIJSKA kronika
Drzna tatvina v lekarni
Žalec, 26. septembra - V sredo popoldan so žalski policisti obravnavali drzno tatvino v lekarni. 34-letni Celjan, sicer stari znanec policije, je preskočil pult in ukradel več škatlic pomirjeval. Policisti so ga kmalu po dogodku izsledili na avtobusni postaji v Žalcu.
Kradejo (tudi) v Šmartnem
Šmartno ob Paki, 26. septembra - V Šmartnem ob Paki je storilec v sredo s skednja ob stanovanjski hiši ukradel več me-
trov vetrnih letev ter obrob za dimnik.
Dan za tem, v četrtek, je bilo vlomljeno v poslovne prostore na območju Šmartnega ob Paki. Neznanec je skozi stranska vrata vlomil v prostore skladišča in ukradel stroj za brušenje stiropo-ra in udarno kladivo.
Povzročitev posebno hude telesne poškodbe
Polzela, 1. oktobra - Na Polzeli, v bližini zdravstvenega doma, sta se v ponedeljek zjutraj zaradi odvzema prednosti pri vožnji sprla dva voznika. Pri tem je 67-letni voznik udaril 72-letnega
Komunalno podjetje Velenje	•	PE ENERGETIKA •	PE KOMUNALA •	POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST •	REKLAMACIJE •	MODRE CONE
- 't 1 -_ * sR ■ ■vm.	
m Dežurna ŠTEVILKA	080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA
	www.kp-velenje.si
voznika. Ta naj bi ga odrinil, pri čemer je 67-letni voznik padel in se zelo hudo poškodoval.
Vlomilci se pripravljajo na zimske razmere
Polzela, 1. oktobra - Na Polzeli so v ponedeljek policisti obravnavali vlom v poslovne prostore. Storilec je ukradel več avtomobilskih pnevmatik in več akumulatorjev.
Vinjen in brez veljavnega vozniškega v nesrečo
Šoštanj, 3. oktobra - V sredo se je v Šoštanju zgodila prometna nesreča, v kateri pa k sreči ni bil nihče poškodovan. Nesreča se je zgodila nekaj pred 21. uro v bližini avtobusne postaje v Šoštanju. 39-letni voznik osebnega vozila je izsilil prednost voznici osebnega vozila, zaradi česar sta vozili trčili. Povzročitelju nesreče je preizkus z alkotestom pokazal 1,67 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka.
Policisti bodo voznika kazensko ovadili zaradi suma storitve kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu. Ker je vozil brez veljavnega vozni-
škega dovoljenja, so mu vozilo zasegli.
Drzna tatvina v Gotovljah
Žalec, 3. oktobra - V Goto-vljah so obravnavali drzno tatvino. Neznana mlajša ženska je vstopila v odklenjeno hišo, v kateri je bila v tistem času starejša občanka. Ženska je prostore preiskala in ukradla denarnico z gotovino.
Kdo bo dišal?
Žalec, 5. oktobra - Iz trgovine v Žalcu je neznanec v petek ukradel za dobrih 2.000 evrov parfumov.
Vlomi v kar tri kleti
Velenje, 7. oktobra - Policisti so v nedeljo na Kardeljevem trgu obravnavali vlome v tri kleti stanovanjskega bloka. Lastniki pogrešajo dve kolesi, ribiško opremo, različno orodje in športne copate.
Iz vozila ukradel denarnico
Velenje, 9. oktobra - Med tem, ko je voznik tovornega vozila, parkiranega na Kidričevi cesti, razkladal stvari, mu je neznanec ukradel denarnico z gotovino in dokumenti.
Adil Huselja
varnostno ogledalo
Zaupanje in varnost
V	zadnji kohmmi sem napisal, da varnost ni samoumevna in da ne glede, o kateri varnosti govorimo, moramo upoštevati vrsto okoliščin, zakonitosti in dejstev, če želimo biti varni ali govoriti o varnosti na posameznem področju. Tokrat izpostavljam zaupanje, ki vsaj na prvi pogled nima nič skupnega z varnostjo. Toda zaupanje je eden od ključn ih segmentov ne le pri (občutku) varnosti, ampak na vseh področjih človekovega življenja.
V	Slovarju slovenskega knjižnega jezika lahko preberemo, da gre za samostalnik, ki mu lahko pripišemo vsaj pet pomenov, in sicer:
1.	prepričanje, da je nekdo sposoben in voljen narediti, kar se od njega pričakuje,
in da z delom lahko pričakuje zaupanje drugega ali drugih;
2.	prepričanje, da je nekdo pošten, iskren in zanesljiv, da mu drugi lahko verjamejo in zaupajo;
3.	prepričanje, da je nekdo odgovoren za nekoga ali nekaj, da se lahko zanesemo nanj;
4.	prepričanje o resničnosti dejstev ali izjave brez trdnih dokazov ali raziskav;
5.	prepričanje, da je nekaj dobro in da bo pozitivno vplivalo na uresničitev določenih pričakovanj.
Zdaj pa poglejmo, ali lahko preverimo mojo začetno trditev o zaupanju kot ključnem segmentu varnosti in ali lahko potrdimo soodvisnost zaupanja in varnosti v resničnem življenju. Naš občutek varnosti, ne glede na to, koliko se tega v resnici zavedamo, temelji prav na zaupanju v ljudi, ki skrbijo za varnost na posameznem področju, da so strokovno usposobljeni in kompetentni ter da imajo voljo in/ali željo, da s svojim delom ustvarijo zaupanje pri drugih. Ne glede na naše osebno stališče o policistih in njihovem delu, ki je praviloma izoblikovano na osnovi naših dosedanjih izkušenj, bi bil brez zaupanja v policiste oziroma institucijo Policije naš občutek varnosti klavrn. Brez prepričanja, da so uslužbenci policije pošteni, iskreni in zanesljivi, bi vselej dvomili o njihovem delu. Od časa do časa se zgodi tudi pri nas, da kakšen posamični dogodek zasenči odgovorno, zahtevno in nevarno delo policistov, toda generalno gledano, ne izgubimo zaupanja vanje, kar potrjujejo tudi dosedanje raziskave. Uslužbenci policije že leta in leta uživajo veliko mero zaupanja in spoštovanja. Ni presenetljivo, da odločitve in dejanja policistov v očeh javnosti štejejo več kot v nekaterih procesnih dejanjih pred drugimi institucijami, v katerih je delo policistov pogostokrat postavljeno pod vprašaj in vsaj s kančkom dvoma. Kriminalci, ki spretno izkoriščajo pravne luknje ali plačujejo vrhunske in drage odvetnike, da bi zavrnili sume in ustavili postopke, ne jezijo le policistov, ampak tudi veliko večino ljudi, ki ne marajo pokvarjenosti in krivic. V takšnih primerih pogostokrat izgubijo zaupanje, bodisi v policiste bodisi v sodnike ali celo državne institucije. Zaupanje ne zadeva zgolj dela policistov, zaupati moramo tudi drugim. Zaupati moramo osebnemu bančnemu svetovalcu, da ne bo zlorabil informacij; električarju, ki nam pride zamenjat luči; vodovodarju, da bo strokovno montiral pomivalni stroj, pa tudi delavcem Gorenja, da so gospodinjski aparat naredili kvalitetno in ne bomo imeli poplave v stanovanju. Zaupati moramo pekom, ki pečejo kruh in žemljice, mesarjem, pri katerih kupujemo meso, ter drugim proizvajalcem in prodajalcem hrane, da so upoštevali vse higienske in druge standarde. Zaupati moramo zdravnikom in medicinskemu osebju in od katerih je odvisno naše zdravje ali celo življenje, ko zbolimo ali se poškodujemo. Zaupati moramo voznikom avtobusa, ki prevažajo potnike, pa tudi mehanikom, ki skrbijo za tehnično brezhibnost vozil. Tudi zaposlenim v vrtcih, kjer prevzamejo skrb za najmanjše otroke, pa tudi šolskemu osebju v učilnicah in na šolskih izletih. Zaupati bi morali politikom in ... Zaupanje v ljudi je neskončno. Ni samoumevno, je pa ključno tako za posameznika kot družbo. Moj osebni moto je »vse, kar daš od sebe, se ti tako ali drugače vrne«, zato zaupam vase in delam tako, da mi zaupajo tudi drugi. Tukaj smo namreč, da skrbimo za naš svet. Z upanjem in zaupanjem.
Kmetija Jevšnik Laze 40, Šentilj
041 454 902
Prodaja kislega zelja
-	doma: pon - pet: 9 - 18, sobota: 8 - 13
-	v mesnici Dobnik v Starem Velenju
Sveže zelje v glavah ali naribano za ozimnico.
■
■
Naš čas, 11. 10. 2018, barve: CM K, stran 11
11. oktobra 2018
»»SCAS
UTRIP
19
Tokrat so se posvetili še lanu
Na tradicionalni prireditvi Jesen na Grilovi domačiji so se obiskovalci seznanili tudi s tradicionalnimi postopki od sejanja lanu do trenja stebel za predelavo v blago
HOROSKOP
Vinska Gora, 6. oktober - Grilova domačija v Lipju je ena redkih hiš, ki pričajo o prvotnih gospodarskih dejavnostih v okolišu. Stara vi-ničarija in kasneje, ko je vinska trta na tem območju propadla, manjša kmetija, je danes muzej na prostem. V njem se ob vsakem letnem času dogaja kaj zanimivega, saj za pestre vsebine poleg Muzeja Velenje skrbi več društev in posameznikov, ki sodelujejo pri ohranjanju raznih šeg in navad. Še posebej veliko pa jih lahko obudijo jeseni, ko obrodijo njive in sadovnjaki ter pride na vrsto spravilo pridelkov. Letos so obiranju jabolk in grozdja, pripravi tolkca in mošta, delu na zelenjavnem in zeliščnem vrtu ter žetvi ajde dodali še prikaz trenja lanenih stebel za pridobivanje vlaken, iz katerih se nato sprede nit za laneno blago. Obiskovalci so lahko sodelovali pri vseh opravilih in hkrati uživali v bogatih plodovih Grilove domačije, gostitelji pa so jim ponovno postregli z zeliščno enolončnico.	■ tf
Domovinski dan in nov most prijateljstva
Na osnovni šoli bratov Letonja Šmartno ob Paki so pred nedavnim v okviru svojega inovativnega projekta Domovina zate, zame, za nas izvedli 4. domovinski dan in ob tem gostili učence slovenskega jezika iz Splita.
Gostili so 9 učencev, ki se pod mentorstvom profesorice Vere Hrge v Splitu učijo
do domovine. Naša šola pa je to dejstvo obrnila na bolje.« Z obiskom učencev iz Splita so domovinski projekt na šmarški šoli prvič razširili tudi ven iz meja Republike Slovenije. Povezali so se s slovenskim društvom Triglav, ki v Splitu skrbi in združuje tamkajšnje zdomce. Verjamejo, da se bo začeto sodelo-
slovenščine, in 8 spremljevalcev. Nagovoril jih je ravnatelj šmarške osnovne šole Bojan Juras. Na šoli so omenjeni domovinski projekt tamkajšnji učitelji zasnovali v želji po dvigu domovinske zavesti pri šolarjih. Vodja projekta, profesorica slovenščine Mojca A. Juras, je med drugim zapisala, da ji ne manjka ljubezni do domovine, ji pa znotraj učnega načrta zmanjka prostora za to ljubezen, ki bi se lahko nemoteno in sistemsko prenašala na osnovnošolce. »Šola na Slovenskem ne poskrbi, da bi šolarje vzgajala v ljubezni
vanje nadaljevalo in razširilo.
Ob prvem gostovanju učencev iz Splita, ki so se zelo izkazali z znanjem slovenščine, so jim na šmarški šoli pripravili pester program, pri katerem so sodelovali vsi šmarški šolarji in zaposleni. Tako so jih šmarški sončki povabili medse pri pouku slovenščine, si ogledali izjemno predstavo šolskega muzikala Pravljični direndaj v kulturnem domu, okušali tradicionalne slovenske jedi na kulinaričnem popotovanju po Sloveniji na Gori Oljki, jezdili konje in celotno sobotno dopoldne
preplesali v folklornih delavnicah Folklornega društva Koleda Velenje. Gostje iz Splita so bili nad doživetim na šoli navdušeni in obljubili so, da se po novozgrajenem mostu, ki povezuje Šmartno ob Paki in Split, še vrnejo. Vera Hrga, ki v Splitu že več kot 25 let poučuje otroke slovenščino, se je strinjala, da včasih pravo vrednost neprecenljivih trenutkov spoznamo šele, ko ti postanejo spomini.
»Naši gostje iz Splita so postali naši novi prijatelji, novi šmarški sončki,« so označili občutke, ki so jih prevevali ob srečanju oziroma druženju z vrstniki, novinarji na šmarški šoli. Poleg živahnega in toplega sprejema so iz bogatega programa v svojih zapisih izpostavili ravnateljev prispevek o kulturni, eko in sončni šoli, osmošolca Oskarja, ki je goste navdušil s svojim rapom Marko skače, sedmošolec Ambrož jih je razvnel s svojo harmoniko, poudarili so tudi čudovite verze o domovini, ki jih na šoli že skoraj 200 let skrivata dva lumpa po imenu Miškolin Šmarški in Zmerjase. Solze so gostom iz Splita na oči zvabili učenci, ki so se z recitalom in pesmijo poklonili njihovemu slavnemu someščanu Oliverju Dragojeviču. Ob koncu programa so učencem iz Splita podarili majice s smejočim se sončkom. Da bi jim tudi oni za vedno ostali v spominu, so jih prosili, da se podpišejo v njihovo knjigo spominov.
a Šolski novinarki Ajshe Vezaj, Tia Rexhepi z mentorico Mojco A. Juras
S šolo zdravja do ajde
Obujamo in ohranjamo stare kmečke šege in navade ter prenašamo kulturno dediščino svojim zanamcem
Najprej smo 17. junija sošolke in telovadke Šole zdravja iz Šoštanja ročno posejale ajdo na Eko Kmetiji Potočnik Poprask, kjer so nam prijazno odstopili del njive. Na tej kmetiji imamo zasajenih pet sadnih dreves - po
eno za sleherno leto delovanja - letos smo namreč praznovale petletnico aktivnega delovanja. Dozorelo ajdo smo 4. oktobra tudi ročno požele na star, tradicionalni način. Ob zavedanju, da je še kako pomembno za našo prihodnost in prihodnost naših
vnukov, da obdelamo vsako ped zemlje, smo se učile od svojih sošolk in dobro nam je šlo od rok. Vmes smo zapele. Gospodarica nam je pripravila kmečko malico. Tako kot smo bile pridne pri delu, smo bile tudi pri jelu. V zimskem času nas čaka, da po-
sušeno ajdo še omlatimo, zme-ljemo in si spečemo kruh ter skuhamo žgance. Ponovno se bomo srečale in po telovadbi po principu 1000 gibov z veseljem družile in zabavale.
a Ljubica Donko in Zdenka Uršnik, Foto: Ljubica Donko
Oven od 21. 3. do 20. 4.
Dnevi, ko ste bili iz le vam znanega vzroka precej otožni, bodo k sreči minili. Že ob koncu tega tedna boste spet zadovoljni z vsem, kar vam bo prinesel vsakdanjik. Prav v teh dneh boste izvedeli, da bi se vam danes slabo pisalo, če bi pred nekaj meseci sprejeli neko ponudbo za posel, ki je niste dobro razumeli. Oddahnili si boste. Kar se dela tiče, vam ne bo dišalo. Za jesen prav lepo topli dnevi vas bodo razvajali, pogosteje boste poiskali družbo in uživali v klepetih z znanci in prijatelji. Tudi zdravje bo odlično. Po dolgem času sploh ne boste govorili o svojem počutju.
Bik od 21.4. do 21.5.
Odločili ste se, da obrnete nov list v svojem življenju. Novega osebnega projekta, ki ste se ga lotili optimistično, se veselite in bojite hkrati. Nič hudega, vse, kar je neznano, ni vedno lahko in nasmejano. Priznajte pa si, da vam manjka samozavesti, saj žedolgo niste bili v situaciji, kot je sedanja. Kot kaže, se boste že kmalu veliko bolje počutili, zato boste bistveno bolj učinkoviti. S partnerjem se bosta veliko pogovarjala in ob tem oba spoznavala, da se spreminjata tudi vidva. Na bolje. Zato bo vajina zveza vsak dan bolj trdna, vi pa srečni kot že dolgo ne.
Dvojčka od 22.5. do 21.6.
Čim prej se sprijaznite z dejstvom, da bo teden naporen vse do srede. Dela bo veliko, zato boste pogosto v službi ostajali dlje kot po navadi, kopičilo pa se vam bo tudi doma. Zato v teh dneh res ne boste nič delali ležerno. K sreči vam tokrat ne bo težko, ker se telesno dobro počutite. Poleg tega vas bo partner presenečal s tem, da bo doma marsikaj postoril namesto vas. In to brez da bi ga vi prosili zato. Odlično se bosta razumela. Lotevali se boste tudi novih opravil in v njih našli pravo zadovoljstvo. Previdno le z denarjem, saj ste pri financah postali lahkomiselni.
Rak od 22 6. do 22.7.
V	teh dneh se boste sprijaznili s tem, da prihajajo meseci, ki jih nimate najraje. Ne marate kratkih dni brez sonca in ne marate mraza, a oboje vas bo doletelo tudi letos. Zato izkoristite vsak lep jesenski dan, da boste lažje zdržali, ko bo vreme pogosto vzrok za brezvoljne ure. Partner si želi, da postanete bolj
samostojni in odločni. Pogosto se boji, kakšna bo vaša reakcija na njegove misli in želje. Dajte mu vedeti, da niste tako krhki, kot ste videti. Torek bo ta teden prelomen, po njem vas čaka bolj mirno obdobje. Oddahnili si boste tudi zaradi skrbi, povezanih z zdravjem.
Lev od 23.7. do 23.8.
Zdravje vam bo v prihodnjih dneh čisto nepričakovano povzročalo precejšnje težave. Počasi vam bo šlo na bolje, ustrašili se boste pa vseeno. Poleg tega vas bo skrbelo, ker se vam bo delo kopičilo, telo pa vam ne bo dopuščalo, da ga opravite. Brez skrbi, že kmalu boste lahko z zadovoljstvom uresničevali tudi druge življenjsko pomembne stvari. Najprej pa morate poskrbeti zase. Takoj, ko boste spet nabrali moči, začnite s polno žlico uživati življenje. Delo ni vse, več naj vam pomeni čas s partnerjem in družino. Tako boste vsi bolj zadovoljni.
Devica od 24.8. do 22.9.
Ta teden vas bodo zvezde res razvajale. Novice, večinoma dobre, bodo v teh dneh kar deževale in resnično boste lahko ponosni nase in na svoje delo. Težko bi si želeli kaj lepšega in boljšega, kot bodo dogodki naslednjih dni. Čas je, da se malce razvajate, saj ste že nekaj časa vso svojo energijo posvečali drugim. Sedaj pa boste vedeli, da mora vsak za svojo srečo poskrbeti čisto sam. In vi boste te dni resnično srečni. Tudi zato, ker vas bo partner vsak dan znova prepričal, da ste zanj najboljši. On pa za vas. Ob sreči v ljubezni vas čaka sreča tudi pri denarju. Pa če boste kupili srečko ali ne. Počutje bo solidno, čisto zadovoljni pa še ne boste.
Tehtnica od 23.9. do 23.10.
Pred vami je še vedno zelo dobro obdobje. Še nekaj časa vam bodo zvezde tako naklonjene, da boste uspeli uresničiti prav vse, česar se boste lotili. Nekdo bo sicer zavisten in bo poskušal nagajati, a mu ne bo uspelo. Sploh, ker bodo vsi, ki so v tem trenutku pomembni, na vaši strani. Še dobro, da ste realni in veste, da se to, kar si vi želite, lahko zgodi, a ne čez noč. Tega se boste zavedali, zato boste načrte za preostanek leta zasnovali realno. Osebne težave boste reševali sproti, poslovne pa raje prepustite drugim. Trenutno je bolje, če se na tem področju malo umaknete. Nekomu ste namreč krepko stopili na žulj.
Škorpijon od 24.10. do 22.11.
Pri delu boste pogosto nostalgični, saj se vam bodo ob marsikaterem opravilu budili spomini na dogodke in ljudi, ki so v zadnjem letu odšli iz vašega življenja. Najlažje boste pozabili nanje, če boste ves čas v pogonu. Zato boste ponovili staro napako in si naložili preveč dela. Bojite se velike spremembe, ki je neizbežna, zato boste tudi tako bežali od odločitve. A kmalu boste morali narediti še eno res veliko spremembo v svojem življenju. V to vas bodo prisilile finance. Če bi šlo, bi čas tokrat hitro zavrteli naprej, saj se te spremembe res bojite. Zato tudi odlašate z njo.
Strelec od 23.11. do 22.12.
Preden se lotite nakopičenega dela, ki se ga sicer veselite, si boste privoščili kratek odklop. Potrebovali ste ga, kar boste ugotovili šele, ko boste uživali v prostih trenutkih. Tudi zato, ker vam bo brezdelje tako godilo, se boste odločili, da boste v prihodnje več časa in tudi denarja vložili vase. Imate več motivov, vsak dan pa tudi več motivacije, zato ste na dobri poti, da vam uspe. Potrudite se, saj boste tako dokazali ne le sebi, ampak tudi partnerju, da znate držati obljubo. To je namreč njegova šibka stran. Morda ga s svojim zgledom spodbudite, da se potrudi tudi sam. To si namreč zelo želite.
Kozorog od 23.11. do 22.12.
V	zgodbi, ki jo doživljate v teh dneh, bodo zmagovalci tisti, ki ne bodo mešali štren in bodo vse počeli na glas in javno. Med njimi boste tudi vi, saj ste se že pred časom odločili, da boste vsem nalili čistega vina. Tudi zato, da vas ne bi kdo obdolžil, da spletkarite in da se borite le zase. Kar pa se načrtov,
povezanih z vašo družino tiče, ne čakajte na boljše čase. Partnerju čim prej uresničite veliko željo. Ne le zato, ker lahko, ampak tudi zato, ker je trenutno v krizi, zato bi mu zelo pomagali, če bo vedel, da mu trdno stojite ob strani. Zdravje? Opustili ste zdrave prehranske navade. To se vam bo hitro maščevalo.
Vodnar od 21.1. do 18.2.
Privoščite si vse, kar si želite, tudi če boste šli preko svojih trenutnih finančnih zmožnosti. Že kmalu bodo namreč skrbi z denarjem preteklost. To boste izvedeli prav v teh dneh. Pogled v prihodnost bo zato veliko lepši, vi pa bolj mirni in srečni. Jezilo vas bo le, če boste imeli težave v prometu, saj boste veliko na cesti. Vse ostalo boste uspeli izklopiti. Simpatično naključje bo poskrbelo, da se boste
v	nedeljo veliko smejali. In da boste že v ponedeljek dobili novo priložnost, da se izkažete. Dober teden je pred vami, zato si boste želeli, da traja in traja. Bo, če boste tudi sami več naredili za to.
Ribi od 19.2. do 20.3.
Odločili se boste za večjo spremembo, ki bo povezana tako z vašim zdravjem kot videzom. Eni jo boste lahko uresničili čez noč, pri drugih pa bo trajalo nekaj tednov, morda celo mesecev. A tokrat vam bo uspelo, saj boste imeli pravi motiv. To pa bo boljše počutje in videz, s katerim boste zadovoljni tako
vi	kot vaš partner. Čeprav vam nikoli nič ne očita, se zavedate, da ga boste osrečili. Tudi poslovno življenje se vam bo umirilo. A le za kratek čas. Konec oktobra in prva polovica novembra bosta res intenzivna, zato poskrbite, da bosta napore zdržala tako telo kot duša. Odklopite se, vsaj za nekaj dni!
Četrtek, 11. oktobra
Naš čas, 11. 10. 2018, barve: CM K, stran 20
TV SPORED

11. oktobra 2018
Petek, 12. oktobra
Sobota, 13. oktobra
Nedelja, 14. oktobra
Ponedeljek, 15. oktobra
Torek, 16. oktobra
Sreda, 17. oktobra
TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T
06.00 Kultura, odmevi
07.00 Dobro jutro, poročila
11.15 Vem!, kviz
11.45 Turbulenca, izob. odd.
12.30 Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan.
13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme
13.35 Akcent
14.30 Slovenski utrinki, odd. madžarske TV
15.00 Pod drobnogledom - Nagylto
alatt, odd. TV Lendava 15.50 Prava ideja: Kmetija Rozman,
pridelovalka solate 16.25 Nabriti detektivi, nemška otroška nan.
17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Ugriznimo znanost, odd. o
znanosti 17.55 Novice
18.00 Utrinek: Mladimo prihodnost? 18.05 Mala kraljična, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, kronika, šport, vreme 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma 21.55 Vreme
22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.50 Osmi dan 23.25 Votla krona (II.), brit. nad. 00.30 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti
00.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.30 Dnevnik, kronika, šport, vreme 02.25 Info-kanal
TV SLO T
06.30	Otroški kanal
07.00	Penelopa, ris.
07.05	Biba se giba, ris.
07.25	Mili in Moli, ris.
07.40	Vse o Rozi, ris.
07.50	Vila Mila, ris.
07.55	Zlatko Zakladko: Indijanska juha
08.15	Hiške, dokumentarni film
09.20	Na lepše
10.05	Umor, je napisala (VI.), am. nan.
11.00	Halo TV
11.50	Dobro jutro
14.05	Koda, izob. odd.
14.40	Televizijski klub: V vrtincu
zakulisnih zgodb
15.30	Dosje: Televizija
16.30	Halo TV
17.10	Umor, je napisala (VI.), am. nan.
18.10	Tele M, odd. TV Maribor
18.40	Primorska kronika, odd. TV Koper-
Capodistria
19.00	Firbcologi, odd. za otroke
19.30	Čudovita Japonska, jap. nan.
20.00	Naravna čudesa Zemlje (I), brit.
dok. ser.
20.55	Avtomobilnost
21.30	Ne pozabi, koprodukcijski film
23.05	Umor, je napisala (VI.), am. nan.
00.10	Slovenska jazz scena: Andrej
Hočevar Next septet
01.05	Ukane po kanadsko, razv. odd.
01.35	Videotrak, zabavni kanal
06.00 Kultura, odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 10.05 Dober dan 11.15 Vem!, kviz 11.55 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti
12.25 Zlata dekleta (VII.), am. hum. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Tarča, Globus, Točka preloma 15.15 Mostovi, odd. TV Lendava 16.00 Duhovni utrip 16.20 Nabriti detektivi, nemška otr. nan.
17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Alpe-Donava-Jadran 17.55 Novice
18.00 Infodrom, tednik za otroke in
mlade 18.10 Pujsa Pepa, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, kronika, šport, vreme 20.00 Slovenski pozdrav,
narodnozabavna odd. 21.25 Na lepše 21.55 Vreme
22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.10 Sladka ptica mladosti, am. f. 01.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.40 Dnevnik, kronika, šport, vreme 02.30 Info-kanal
TV SLO T
06.30 Otroški kanal 07.00 Penelopa, ris. 07.05 Biba se giba, ris. 07.25 Mili in Moli, ris. 07.40 Vse o Rozi, ris. 07.50 Vila Mila, ris. 07.55 Iz popotne torbe: Pisani travniki 08.15 34. srečanje tamburašev Slovenije: KUD Oton Zupančič »Viniški tamburaši« in Tamburaški orkester KUD Majšperk 08.45 Bleščica, odd. o modi 09.25 Umor, je napisala (VI.), am. nan. 10.30 Umor, je napisala (VI.), am. nan. 11.15 Halo TV 11.50 Dobro jutro 14.30 Dober dan
15.35 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor
16.00 Na vrtu, izob. odd. TV Maribor 16.30 Halo TV
17.10 Umor, je napisala (VI.), am. nan. 18.10 Tele M, odd. TV Maribor 18.40 Primorska kronika, odd. TV Koper-
Capodistria 19.05 Duhec, otroška nad., 2/3 20.05 Kaj pričakovati, ko pričakuješ,
ameriški film 22.00 Zvezdana
22.40 Umor, je napisala (VI.), am. nan. 23.40 Vikend paket 01.10 Ukane po kanadsko, razv. odd. 01.35 Videotrak, zabavni kanal
pop pop
n£ nn i/illD
06.00	24UR, pon.
07.00	OTO čira čara
07.01	Telebajski, ris.
07.30	Grizzy in glodavčki, ris.
07.40	Ben 10, ris.
07.50	Miraculous - Čarobni dragulji, ris.
08.15	Hotel 13, 2. sez., 16. del
08.30	TV prodaja
08.45	Jaz sem Luna, 3. sez., 18. del
09.40	TV prodaja
10.10	Dr. Oz, 5. sez.
11.05	TV prodaja
11.20	Moč in strast, 1. sez., 71. del
12.20	TV prodaja
12.35	Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 7. del
13.40	Usodno vino, 4. sez., 19. del
14.40	Jaz sem Luna, 3. sez., 19. del
15.35	Dedinja Vendavala, 1. sez., 78. del
16.30	24UR popoldne
16.55	Moč in strast, 1. sez., 72. del
17.55	Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 8. del
18.55	24UR vreme
18.58	24UR
20.00	Reka ljubezni, 3. sez., 29. del
21.00	Kmetija
22.05	24URzvečer
22.40	Chicaška policija, 1. sez., 12. del
23.35	Na kraju zločina, 15. sez., 12. del
00.30	Mentalist, 4. sez., 2. del
01.25	Vikingi, 3. sez., 8. del
02.20	24URzvečer, pon.
02.55	Zvoki noči
08.25 08.55 09.00
10.00 10.05 10.10 11.10 11.35 12.00 15.30 15.55 16.20 16.25 17.55 18.00 18.40 18.45 18.50
18.55 19.20 19.55 20.00
21.15 21.20 21.50 21.55
22.55
23.00 23.05 23.30
06.00	24UR, pon.
07.00	OTO čira čara
07.01	Telebajski, ris.
07.30	Grizzy in glodavčki, ris.
07.40	Ben 10, ris.
07.50	Miraculous - Čarobni dragulji, ris.
08.15	Hotel 13, 2. sez., 17. del
08.30	TV prodaja
08.45	Jaz sem Luna, 3. sez., 19. del
09.40	TV prodaja
10.10	Dr. Oz, 5. sez.
11.05	TV prodaja
11.20	Moč in strast, 1. sez., 72. del
12.20	TV prodaja
12.35	Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 8. del
13.40	Usodno vino, 4. sez., 20. del
14.40	Jaz sem Luna, 3. sez., 20. del
15.35	Dedinja Vendavala, 1. sez., 79. del
16.30	24UR popoldne
16.55	Moč in strast, 1. sez., 73. del
17.55	Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 9. del
18.55	24UR vreme
18.58	24UR
20.00	Kmetija
21.05	Smrtonosno orožje, 2. sez., 1. del
22.00	24URzvečer
22.35	Eurojackpot
22.40	Burleska, ameriški film
01.00	Božično mestece, kanadski film
02.40	24UR zvečer, ponovitev
03.15	Zvoki noči
©
Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo
Zupan z vami, Franjo Naraločnik, župan Občine Ljubno Vabimo k ogledu Videospotdneva Pop Corn
Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. 2604. VTV magazin Videospotdneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka Regionalne novice Videospotdneva
Spoznajmo jih ... beremo skupaj, Milan Vincetič - Golobar Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Naj viža, ans. Vagabundi, Peklenski, Okajeni Regionalne novice Kmetijski razgledi Napovedujemo
Skrbimo za zdravje, Skupaj proti raku dojk
Spoznajmo jih ... beremo skupaj, Milan Vincetič - Golobar Videospotdneva Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila
08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55 Napovedujemo
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja
10.00 Vabimo k ogledu
10.05 Naj viža
11.20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.45 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.10 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Miš Maš, Življenje otrok v Afriki 18.40 Regionalne novice 18.45 Videospot dneva 18.50 Spoznajmo jih ... beremo skupaj, Admiral Mamič - Morskemu valu sem pripovedoval 18.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Popotniške razglednice, Avtoštoparski rekorder 21.00 Regionalne novice 3 21.05 PopCorn 22.10 Iz oddaje Dobro jutro 23.10 Spoznajmo jih . beremo skupaj, Admiral Mamič - Morskemu valu sem pripovedoval 23.15 Videospot dneva 23.20 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.40 Videostrani, obvestila
Kultura, odmevi
Juvi, aerobika za otroke: Ledena dežela
Telebajski, lutkovna nan. Kljukec s strehe, ris. Studio kriškraš, lutkovna odd. Ribič Pepe, odd. za otroke Govoreči Tom in prijatelji, ris. Firbcologi, odd. za otroke Armanova skrivnost, nem. mlad. nad.
Ciak Junior, kratki igrani film Infodrom, tednik za otroke in mlade
V svojem ritmu: Kdo bo najboljši?, glasbeno-dok. ser. za mlade Od blizu, pog. odd. z Vesno Milek: Nataša Tič Ralijan Tednik
Kaj govoriš? = So vakeres? Prvi dnevnik, šport, vreme O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor
Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Med odmorom, avstralska otroška
06.00 07.00
07.10 07.30 07.55 08.20 08.40 08.50 09.15
09.45 09.55
10.05
10.40
11.40 12.40 13.00 13.25
13.50 14.35
nan.
15.00 Ambienti 15.35 Profil
16.10 Irska iz zraka, irsko-am. dok. odd. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Naravni parki Slovenije: Pragozd
Krokar, dok. odd. 17.55 Od osnov do odličnosti z Donno
Hay, odd. o kuhanju 18.20 Ozare 18.30 Kalimero, ris. 18.45 Čebelice: Čmrlj in piščalka 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, utrip, šport, vreme 20.00 Kdo bi vedel, zabavni kviz 21.15 Bučke, izmišljene novice 21.40 Poročila, šport, vreme 22.05 Deklina zgodba (I.), am. nad. 23.10 Tri okna in obešenje, kosovsko
nemški film 00.50 Profil
01.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.50 Dnevnik, utrip, šport, vreme 02.45 Info-kanal
TV SLO T
06.30 10 domačih 07.00 Najboljše jutro 09.10 Umor, je napisala (VI.), am. nan. 11.30 Slastna kuhinja: Kremna grahova juha s hrustljavimi kruhovimi kockami s sirom 12.00 Ruska kapelica - elegija pod
Vršičem, dok. film 12.50 Na lepše 13.35 10 domačih 14.10 Pluti je treba!, dok. film 15.15 Darcy Oake: Na meji resničnega 16.25 Umor, je napisala (VI.), am. nan. 17.30 Nogomet - liga narodov, Norveška : Slovenija, 3. kolo, prenos iz Osla 20.15 Tako pač je!, an.-am. film 21.50 Televizijski klub 22.50 Umor, je napisala (VI.), am. nan. 23.50 Aleksander Mežek - Ljubljana po Londonu, koncert v Cankarjevem domu
01.15 Ukane po kanadsko, razv. odd. 01.45 Videotrak
02.55 Nogomet - liga narodov, Norveška : Slovenija, 3. kolo, posnetek iz Osla
04.40 Zabavni kanal, videotrak
pop
06.00 24UR, pon.
07.00	OTO čira čara
07.01	Smrkci, ris.
07.30	Tačke na patrulji, ris.
07.55	Super krila, ris.
08.05	Peter Pan, ris.
08.30	Heidi, ris.
08.50	Miraculous - Čarobni dragulji, ris.
09.15	Zak nevihta, ris.
09.40	Beyblade: Pot do zmage, ris.
10.05	Ljubke lažnivke, 6. sez., 6. del
11.00	Kuharski mojster, 6. sez.
12.00	Božično mestece, kanadski film
13.40	Burleska, ameriški film
16.00	Slovenija ima talent
17.55	Preverjeno, pon.
18.55	24UR vreme
18.58	24UR
20.00	Dan najlepših sanj
21.30	Iz tvojega življenja, ameriški film
23.40	Fantje mojega življenja, ameriški film
02.05	Zvoki noči
©
07.00 07.20 07.30 07.40 07.55 08.05 08.10 08.15 08.25 08.35 08.45 08.55 09.00 09.15 09.25 09.35 10.05 10.15 10.45
11.20 11.25
12.00 13.00 13.25
14.55 16.50 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00
20.00
21.40 22.30 22.55 00.15
00.35 01.10
Telebajski, lutkovna nan. Kravica Katka, ris. Vrtni palček Primož, ris. Gozdna druščina, ris. Profesor Baltazar, ris. Manja, ris. Svet živali, ris. Oblakov kruhek, ris. Mala kraljična, ris. Žvenkci, ris. Trobka in Skok, ris. Lili in Čarni zaliv, ris. Kalimero, ris. Mili in Moli, ris. Vse o Rozi, ris. Marcelino Kruh in vino, ris. Govoreči Tom in prijatelji, ris. Kozmo, belg. otroška nan. Prisluhnimo tišini: 60. mednarodni dan gluhih Ozare
Obzorja duha: Sinoda mladi za mlade
Ljudje in zemlja Prvi dnevnik, šport, vreme Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd. Trije botri, ameriški film Kino Fokus
Poročila ob petih, šport, vreme Vikend paket Bacek Jon, ris. Vreme
Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme
Umori na podeželju (XX.), brit.
nan.
Intervju
Poročila, šport, vreme Zavrženo!, am. dok. film Za lahko noč: Komorni zbor AVE: G. Mahler: Ich bin der Welt abhanden gekommen Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, zrcalo tedna, šport,
02.05 Info-kanal
TV SLO T
07.00 Duhovni utrip
07.15 Naravni parki Slovenije: Pragozd
Krokar, dok. odd. 07.40 Glasbena matineja: Biseri glasbene prihodnosti: Prvonagrajenci 42. tekmovanja mladih glasbenikov RS 08.40 Slastna kuhinja: Kremna grahova juha s hrustljavimi kruhovimi kockami s sirom 09.10 Koda, izob. odd. 09.55 Umor, je napisala (VI.), am. nan. 12.20 Zogarija
13.05 Obiskovalci, francoski film 14.50 Svetovni popotnik: Nizozemska 16.00 Zvezdana
16.40 Umor, je napisala (VI.), am. nan. 17.50 Sanje o prihodnosti: Medicina
prihodnosti, fran. dok. ser. 18.50 Z glasbo in s plesom: Vidim te,
Carmen manet 19.40 Moj klasični hit: Ivo Boscarol 19.50 Zrebanje Lota 20.05 Sinji planet II, brit. dok. ser. 21.05 Nesmrtni, odd. o športnih velikanih
21.35 Umor, je napisala (VI.), am. nan. 22.30 Ambienti 23.00 Avtomobilnost 23.30 Bleščica, odd. o modi 00.05 Bučke, izmišljene novice 00.30 Kdo bi vedel, zabavni kviz 01.55 Ukane po kanadsko, razv. odd. 02.25 Videotrak, zabavni kanal
pop
06.00 24UR, pon.
07.00	OTO čira čara
07.01	Smrkci, ris.
07.30	Tačke na patrulji, ris.
07.55	Peter Pan, ris.
08.20	Heidi, ris.
08.45	Miraculous - Čarobni dragulji, ris.
09.10	Zak nevihta, ris.
09.30	Ben 10, ris.
09.40	Beyblade: Pot do zmage, ris.
10.05	Ljubke lažnivke, 6. sez., 7. del
11.00	Kuharski mojster, 6. sez.
12.00	Iz tvojega življenja, ameriški film
14.10	Fantje mojega življenja, ameriški film
16.40	Dan najlepših sanj
18.10	Štartaj, Slovenija!
18.55	24UR vreme
18.58	24UR
20.00	Slovenija ima talent
21.50	Štartaj, Slovenija!
22.35	Sužnja ljubezni, ameriški film
00.30	Ljubezen med platnicami,
ameriški film
02.15	Zvoki noči
08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, Življenje otrok v Afriki 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Žogarija (10) 10.15 Popotniške razglednice, Avtoštoparski rekorder 11.15 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.40 Videostrani, obvestila 15.25 Vabimo k ogledu 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Naj viža, Mladi godci, Me tri do polnoči
17.10 Videostrani, obvestila
17.55 Napovedujemo
18.00 Mojca in medvedek Jaka
18.40 Videospot dneva
18.45 Spoznajmo jih . beremo skupaj,
Peter Kolšek, Refošk 18.55 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2605. VTV magazin 20.30 Jutranji pogovori 21.30 Pihalni orkester z Davidom
Matičijem, posnetek 22.40 Spoznajmo jih ... beremo skupaj,
Peter Kolšek, Refošk 22.45 Kmetijski razgledi 23.05 Videospot dneva 23.10 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.30 Videostrani, obvestila
©
06.10 Utrip, zrcalo tedna
07.00 Dobro jutro, poročila
10.05 Od osnov do odličnosti z Donno
Hay, odd. o kuhanju 10.50 10 domačih 11.20 Vem!, kviz 12.05 Kaj govoriš? = So vakeres? 12.30 Zlata dekleta (VII.), am. hum. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Morja - skrivnost izginule
plastike, fran. dok. odd. 14.30 S-prehodi 15.00 Dober dan, Koroška 15.30 Osmi dan
16.00 Z glasbo in s plesom: Z mladimi virtuozi: Flavtistka Dorotea Senica (C. P. E. Bach, F. Doppler, L. Libermann) 16.25 Nabriti detektivi, nem. otr. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Osvežilna fronta: Geek kultura 17.55 Novice
18.00 Govoreči Tom in prijatelji, ris. 18.10 Lili in Čarni zaliv, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, kronika, šport, vreme 20.00 Tednik 21.00 Studio City 21.55 Vreme
22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme
22.55 Umetnost igre
23.30 Glasbeni večer: Orkester
Slovenske filharmonije in Marko Letonja (R. Strauss, G. Ligeti) 00.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Dnevnik, kronika, šport, vreme 02.10 Info-kanal
TV SLO T
06.30	Otroški kanal
07.00	Penelopa, ris.
07.05	Biba se giba, ris.
07.25	Mili in Moli, ris.
07.40	Vse o Rozi, ris.
07.50	Vila Mila, ris.
07.55	Bisergora: Kaj je za zmeraj
08.10	Nočko: Gospa Pehtra
08.40	Umor, je napisala (VI.), am. nan.
10.35	Halo TV
11.25	Dobro jutro
14.05	Ljudje in zemlja
15.10	Avtomobilnost
16.00	Izzivi - obrt in podjetništvo, inf.
odd. TV Maribor
16.30	Halo TV
17.10	Umor, je napisala (VI.), am. nan.
18.10	Tele M, odd. TV Maribor
18.40	Primorska kronika, odd. TV Koper-
Capodistria
18.55	Studio kriškraš, lutkovna odd.
19.20	Vetrnica: Šah
19.30	Čudovita Japonska, jap. nan.
20.00	Svetovni popotnik: Buenos Aires,
vodnik po mestu
21.00	Morilec z jezera, fran. nad.
22.05	Vita activa - duh Hannah Arendt,
izraelsko-nemška dok. odd.
00.10	Umor, je napisala (VI.), am. nan.
01.10	Ukane po kanadsko, razv. odd.
01.35	Videotrak, zabavni kanal
pop
24UR, pon. OTO čira čara Telebajski, ris. Pikica in Pepermint, ris. Ben 10, ris.
Miraculous - Čarobni dragulji, ris. Hotel 13, 2. sez., 18. del TV prodaja
Jaz sem Luna, 3. sez., 20. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez. TV prodaja
Moč in strast, 1. sez., 73. del TV prodaja
Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 9. del
Usodno vino, 4. sez., 21. del Jaz sem Luna, 3. sez., 21. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 80. del 24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 74. del Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 10. del 24UR vreme 24UR
Reka ljubezni, 3. sez., 31. del Kmetija 24UR zvečer Prevara, 1. sez., 7. del Na kraju zločina, 15. sez., 13. del Mentalist, 4. sez., 3. del Vikingi, 3. sez., 9. del 24UR zvečer, pon. Zvoki noči
PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, Življenje otrok v Afriki 09.40 2604. VTV magazin 10.05 Vabimo k ogledu 10.10 2605. VTV magazin _ 10.35 Zupan z vami: Bojan Šrot, župan MO Celje
11.35 Rockcajt, posnetek koncerta 12.45 Zupan z vami, Franjo Naraločnik,
župan Občine Ljubno 13.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.35 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.00 Videostrani, obvestila 17.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Pikin studio 2018 (1) 18.40 Spoznajmo jih ... beremo skupaj,
Boris A. Novak, Vrtoglavica 18.45 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža, Mladi godci, Me tri do
polnoči 21.15 Napovedujemo 21.20 Pop Corn, Sheby, Alja Krušič, The
Plut Family 22.20 Jutranji pogovori 23.20 Spoznajmo jih ... beremo skupaj,
Boris A. Novak, Vrtoglavica 23.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.55 Videostrani, obvestila
06.00	Kultura, odmevi
07.00	Dobro jutro, poročila
10.05	Dober dan
11.15	Vem!, kviz
11.45	Obzorja duha: Sinoda mladi za mlade
12.30	Zlata dekleta (VII.), am. hum. nan.
13.00	Prvi dnevnik, šport, vreme
13.35	Studio City
14.30	Kino Fokus
14.40	City folk - Obrazi mest, dok. odd.
15.20	Potepanja, odd. TV Lendava
15.55	Firbcologi, odd. za otroke
16.20	Nabriti detektivi, nem. otr. nan.
17.00	Poročila ob petih, šport, vreme
17.30	Koda, izob. odd.
17.55	Novice
18.05	Zvenkci: Škatlica, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, kronika, šport, vreme
20.00	Durrellovi (III.), brit. nad.
20.55	Kdo je ubil Daphne, it. dok. odd.
21.55	Vreme
22.00	Odmevi, kultura, šport, vreme
23.10	Pričevalci: Anica Čuk in Franc Tofant
01.10	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.35	Dnevnik, kronika, šport, vreme
02.25	Info-kanal
06.00	Kultura, odmevi
07.00	Dobro jutro, poročila
10.05	Dober dan
11.00	Vem!, kviz
11.30	Slastna kuhinja: Klasični
ratatouille
11.50	Umetnost igre
12.30	Zlata dekleta (VII.), am. hum. nan.
13.00	Prvi dnevnik, šport, vreme
13.35	Intervju
14.35	Duhovni utrip
15.00	Mostovi, odd. TV Lendava
15.30	Duhec, otroška nad.
16.20	Nabriti detektivi, nem. otr. nan.
17.00	Poročila ob petih, šport, vreme
17.30	Turbulenca, izob. odd.
17.55	Novice
18.05	Trobka in Skok, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, kronika, šport, vreme
20.05	Film tedna: Zilava babnica, kopr.
film
21.55	Vreme
22.00	Odmevi, kultura, šport, vreme
22.55	Panoptikum
23.55	Turbulenca, izob. odd.
00.45	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.20	Dnevnik, kronika, šport, vreme
02.15	Info-kanal
_ M^m	^^^	02.15 Info-kanal
TVSLOr	TvsLor
06.30 Otroški kanal	I V tfLU L
mnn
06.00
07.00
07.01 07.30 07.40 07.50 08.15 08.30 08.45 09.40 10.10 11.05 11.20 12.20 12.35
13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55
18.55 18.58 20.00 21.00 22.05 22.40 23.35 0.30 1.25 2.20 2.55
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.00	Vabimo k ogledu
10.05	2605. VTV magazin
10.30	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.20	Lestvica zabavnih in narodnozab.
11.45	Videostrani, obvestila
15.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.55	Dobro jutro, ponovitev
16.55	Videostrani, obvestila
17.55	Napovedujemo
18.00	Jutranji pogovori
19.00	Regionalne novice
19.05	Videospot dneva
19.10	Spoznajmojih ... beremo skupaj, Julian Kornhauser, Urad za poezijo
19.15	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.40	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Župan z vami: Martin Brecl, župan
Občine Dobrna
21.00	Regionalne novice
21.05	Napovedujemo
21.10	Mednarodni otroški pevski festival Brežice 2018, 1. del
22.40	Iz oddaje Dobro jutro
23.40	Spoznajmo jih . beremo skupaj, Julian Kornhauser, Urad za poezijo
23.45	Videospot dneva
23.50	Lestvica zabavnih in narodnozab.
00.10	Videostrani, obvestila
06.30	Otroški kanal
07.00	Penelopa, ris.
07.05	Biba se giba, ris.
07.25	Mili in Moli, ris.
07.40	Vse o Rozi, ris.
07.50	Vila Mila, ris.
07.55	Bine: Pustolovec
08.20	Zogarija
08.50	Alpe-Donava-Jadran
09.15	Umor, je napisala (VI.), am. nan.
11.00	Halo TV
11.50	Dobro jutro
14.35	Kdo bi vedel, zabavni kviz
15.55	Jadranje - 50. Barkolana,
reportaža iz Trsta
16.30	Halo TV
17.10	Umor, je napisala (VI.), am. nan.
18.10	Tele M, odd. TV Maribor
18.40	Primorska kronika, odd. TV Koper-
Capodistria
19.00	Adrenalinci, dok. ser. o
mladostnikih
19.30	Čudovita Japonska, jap. nan.
20.00	Nogomet - liga narodov, Slovenija : Ciper, 4. kolo, prenos iz Ljubljane
22.55	Goljufija (II.), danska nad.
00.10	Umor, je napisala (VI.), am. nan.
01.05	Ukane po kanadsko, razv. odd.
01.35	Videotrak
02.45	Nogomet - liga narodov, Slovenija : Ciper, 4. kolo, posnetek iz Ljubljane
04.35	Zabavni kanal, videotrak
pop
06.00	24UR, pon.
07.00	OTO čira čara
07.01	Telebajski, ris.
07.30	Pikica in Pepermint, ris.
07.40	Ben 10, ris.
07.50	Miraculous - Čarobni dragulji, ris.
08.15	Hotel 13, 2. sez., 19. del
08.30	TV prodaja
08.45	Jaz sem Luna, 3. sez., 21. del
09.40	TV prodaja
10.10	Dr. Oz, 5. sez.
11.05	TV prodaja
11.20	Moč in strast, 1. sez., 74. del
12.20	TV prodaja
12.35	Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez.,
10.	del
13.40	Usodno vino, 4. sez., 22. del
14.40	Jaz sem Luna, 3. sez., 22. del
15.35	Dedinja Vendavala, 1. sez., 81. del
16.30	24UR popoldne
16.55	Moč in strast, 1. sez., 75. del
17.55	Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez.,
11.	del 18.55	24URvreme 18.58	24UR
20.00	Reka ljubezni, 3. sez., 32. del
21.00	Kmetija
22.00	Preverjeno
23.00	24UR zvečer
23.35	Na kraju zločina, 15. sez., 14. del
00.30	Mentalist, 4. sez., 4. del
01.25	Vikingi, 3. sez., 10. del
02.20	24UR zvečer, pon.
02.55	Zvoki noči
©
08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55 Napovedujemo
09.00 Župan z vami: Martin Brecl, župan
Občine Dobrna 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Videospot dneva 10.10 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 10.35 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.00 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Skrbimo za zdravje, Skupaj proti
raku dojk 16.55 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Revija zmagovalcev
narodnozabavne glasbe Vinska gora 2017 (2) 19.00 Spoznajmo jih ... beremo skupaj,
Arben Idrizi, Prišel je neki čas 19.05 Videospot dneva 19.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2606. VTV magazin 20.30 Dotiki gora, Lisca 20.50 Videospot dneva 20.55 Vabimo k ogledu 21.00 Lepo je biti muzikant, domača gledališka predstava, Poletno gledališče Studenec 23.10 Spoznajmo jih . beremo skupaj,
Arben Idrizi, Prišel je neki čas 23.15 Videospot dneva 23.20 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.45 Videostrani, obvestila
06.30	Otroški kanal
07.00	Penelopa, ris.
07.05	Biba se giba, ris.
07.25	Mili in Moli, ris.
07.40	Vse o Rozi, ris.
07.50	Vila Mila, ris.
07.55	Vesela hišica: O povodnem možu
08.20	10 domačih
08.45	Umor, je napisala (VI.), am. nan.
11.00	Halo TV
11.35	Dobrojutro
13.55	Dober dan
14.35	Vikend paket
16.00	Ambienti
16.30	Halo TV
17.10	Umor, je napisala (VI.), am. nan.
18.10	Tele M, odd. TV Maribor
18.40	Primorska kronika, odd. TV Koper-
Capodistria
18.55	Ribič Pepe, odd. za otroke
19.20	Čudovita Japonska, jap. nan.
19.50	Zrebanje Lota
20.00	Rokomet - liga NLB: Koper : Celje P. L., zaostala tekma 1. kola, prenos iz Kopra
22.00	Bleščica, odd. o modi
22.35	Victoria, nemški film
00.55	Ukane po kanadsko, razv. odd.
01.30	Videotrak
02.40	Rokomet - liga NLB: Koper : Celje P. L., zaostala tekma 1. kola, posnetek iz Kopra
04.05	Zabavni kanal, videotrak
pop
24UR, pon. OTO čira čara Telebajski, ris. Pikica in Pepermint, ris. Ben 10, ris.
Miraculous - Čarobni dragulji, ris. Hotel 13, 2. sez., 20. del TV prodaja
Jaz sem Luna, 3. sez., 22. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez. TV prodaja
Moč in strast, 1. sez., 75. del TV prodaja
Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez.,
11.	del
Usodno vino, 4. sez., 23. del Jaz sem Luna, 3. sez., 23. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 82. del 24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 76. del Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez.,
12.	del 24UR vreme 24UR
Reka ljubezni, 3. sez., 33. del Kmetija 24UR zvečer
Chicaška policija, 1. sez., 13. del Na kraju zločina, 15. sez., 15. del Mentalist, 4. sez., 5. del Helix (Helix), 1. sez., 1. del 24UR zvečer, pon. Zvoki noči
06.00
07.00
07.01 07.30 07.40 07.50 08.15 08.30 08.45 09.40 10.10 11.05 11.20 12.20 12.35
13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55
18.55 18.58 20.00 21.00 22.05 22.40 23.35 00.30 01.25 02.20 02.55
©
08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 2606. VTV magazin 10.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 10.55 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.15 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Žogarija (11) 18.30 Regionalne novice 18.35 Videospot dneva 18.40 Spoznajmo jih ... beremo skupaj, Karol Chmel, Sramotni steber, Leta
18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola, pogovor v studiu 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Pop Corn, 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 23.05 Spoznajmo jih ... beremo skupaj, Karol Chmel, Sramotni steber, Leta
23.10 Videospot dneva
23.15 Lestvica zabavnih in narodnozab.
23.35 Videostrani, obvestila
Naš čas, 11. 10. 2018, barve: CM K, stran 11
11. oktobra 2018
»»SCAS
PRIREDITVE
21
KNJIŽNI kotiček
ROBERT, Nadine: Peter, pokončni maček
ml - Mladina / C - S - Cicibani -Slikanice
Zjutraj pri zajtrku Filip zasliši glasno mijav-kanje, in ko odpre vrata, zagleda škatlo, na kateri piše Peter. Ko jo odpre, se pred njega postavi maček, ki stoji čisto pokonci na zadnjih tačkah. Filip si je že ves čas želel mačka, zato se ga je razveselil in ga je tudi posvojil. Maček Peter, ki je bil edinstven sto-
se v drugi polovici 19. stoletja, ko je grašča-ke in podložnike doletela zemljiška odveza, začne pa se tudi pomlad narodov. To je čas rokovnjačev, ko so številni mladi fantje raje pobegnili v gozdove kot pa šli v vojsko, ki je trajala osem let. Postali so rokovnjači in najraje plenili po bližnjih gradovih. Knjiga ima na koncu bogato knjižno in slikovno gradivo.
BUČE
od - Odrasli / 641 - Gospodinjstvo
Ali veste, da so buče botanično gledano največje jagode na svetu, saj jih tako kot kosmulje in ribez uvrščamo med jagode in so ena od najstarejših kulturnih rastlin. Družina bučevk je zelo velika, obstaja 100 različnih rodov z več kot 850 sortami. Red-kokatera vrsta zelenjave se lahko ponaša s tako pisano paleto barv, oblik in velikosti. Naj bodo majhne, velike, živo oranžne, zelene ali progaste, vse pa so odlična kulinarična poslastica. Z njimi pa na noč čarov-
ječi maček, je bil zelo poseben. Namesto da bi lovil miši, se je raje na rolki vozil za njimi, plezati ni znal, raje se je raztegoval. Tudi mačje hrane ni maral, zelo rad pa je imel žvečilni gumi in celo balončke je znal delati, pa v zraku je znal loviti žogo. Filip je tako dobil pravega prijatelja, ki je imel zanj pripravljenih še polno presenečenj. Slikanice se bodo razveselili začetni bralci, besedilo pa lepo dopolnjujejo čudovite ilustracije.
SIVEC, Ivan: Ne pozabi najine ljubezni
od - Odrasli / 821 - 311.6 -Zgodovinski roman
Ivan Sivec nam je v romantični povesti, Ne pozabi najine ljubezni, opisal ljubezen med grofico Maksimilijano Scario in grajskim vrtnarjem Lukom Pirnatom. Maksimilijana je bila najstarejša hči tuštanjskega graščaka Jožefa, ki so ga pravkar pokopali na pokopališču v Moravčah. Prav njej je bilo namenjeno, da je doživela »najglobjo ljubezen«, ki jo doživi le malokdo, čeprav so bili, kot pravi pisatelj, »med njo in njenim življenjskim izbrancem različni svetovi, visoki bregovi, trhli mostovi. Živela sta vsak na svojem bregu, vmes pa je tekla široka reka. Hotela sta zgraditi trden most, a je bil že na začetku narejen iz trhlih desk.« Pokojni graščak je ženi Heleni zapisal celotno graščino s posestvom vred in vse dolgove, tudi neugotovljene, teh pa je bilo več, kot se jih je umirajoči spomnil. Da bi se rešili iz dolgov, je mati hotela Maksimilijano, ki je bila že precej v letih, poročiti z baronom Leonardom, a ta ga po vsem, kar ji je naredil, ni hotela nikoli več videti. In tako je Maksimilijana na gradu Krumperk, ko se je šla pogajat za odlog dolga, srečala grajskega vrtnarja Luka Pirnata, med katerima se je vnela velika ljubezen. Povest je napisana na podlagi številnih pisnih in dokumentarnih virov, dogaja pa
nic odganjamo zle duhove, ko iz njih izrezujemo strašljive podobe. Knjiga nam prinaša vrsto presenetljivih receptov za okusne predjedi in prigrizke, slastne juhe in solate, fine vegetarijanske glavne jedi, glavne ribje in mesne jedi in na koncu nenavadne sladice in pecivo. Ob branju in listanju knjige dobimo vrsto idej in receptov za pripravo okusnih jedi. Izbira doma na vrtu in na tržnici pa je tudi bogata. Izkoristimo jo!
SKUBIC, Andrej E.: Ne bi smel odpreti tistih vrat
ml - Mladina / C - Cicibani -Leposlovne knjige do 9. leta
Tomaž in Liam sta najboljša prijatelja na svetu, ki zelo rada nagajata puncam v šoli. Obmetavata jih z blatnimi bombami in zaradi tega se pri Tomažu na vratih pojavi Julijin oče, ki zatoži fanta. Tomažev oče je jezen in sinu pove, naj se od Liama drži rajši stran, ker slabo vpliva nanj. Ko pa Tomaž za vrati šolskega stranišča najde jokajočo Lijo, se stvari še bolj zapletejo in Tomaž se znajde še v večji godlji. Tomažu se Lija smili, zato se spoprijatelji z njo, ji riše risbice, Lija pa si za njegov lik kapitana Pajka izmisli več zgodbic. Zdaj pa postane Liam ljubosumen, ker se boji, da bo izgubil prijatelja. Na koncu ustanovijo druščino Trio Golaznikus, ki je pripravljena, da se spoprime s svetom.
■ BL
kdaj • kje • kaj
VELENJE
Četrtek, 10. oktober
10.00 AZ Ljudska univerza Velenje V Evropi sem doma/Urjenje spomina/Naš vid 10.00 Društvo NOVUS, Center za družine Harmonija
Koliko pohvale je za otroka ravno prav?, pogovorna delavnica 16.00 Večnamenski dom v Vinski Gori 7. druženje upokojencev Vinska Gora
17.00 Galerija Velenje
Vodstvo za otroke po razstavi Ančke Gošnik Godec 17.00 AZ Ljudska univerza Velenje Živeti z demenco, predavanje 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje
Borut Korun: Utopija in resničnost, predstavitev knjige
Petek, 12. oktober
10.00 AZ Ljudska univerza Velenje
Družina in medosebni odnosi skozi čas 13.00 Društvo NOVUS, Center za družine Harmonija Ustvarjalna delavnica za otroke 17.00 prostori DŠL, Goriška 54
Grafična delavnica 18.00 Kino Velenje, velika dvorana Ptice jezer, njihova vrnitev, premiera dokumentarnega filma Mateja Vraniča (razprodano) 21.30 Klub eMCe plac
Zablujena generacija & Take off, koncert
Sobota, 13. oktober
7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica
Mestna tržnica Velenje 8.00 Cankarjeva ulica
Bolšji sejem 9.00 Skakalnica Velenje
Državno prvenstvo v smučarskih skokih 10.00 Titov trg
Podjetno Velenje in razglasitev zmagovalcev natečaja Najlepše urejen prodajni lokal v mestnem središču Velenja
18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana
50 let Karate kluba Velenje 20.00 Dvorana Centra Nova
»Z dotikom«, koncert Mia Znidarič kvinteta
Nedelja, 14. oktober
13.00 Lovska koča Vinska Gora
Kostanjev piknik 19.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Mladinski simfonični orkester Tapiola (Finska)
Ponedeljek, 15. oktober
10.00 TRC Jezero
Igranje mini golfa (AZ Ljudska univerza Velenje) 11.00 AZ Ljudska univerza Velenje
Računalništvo za starejše 16.00 AZ Ljudska univerza Velenje
Ples je življenje 17.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Dr. Ranko Rajovic: Učenje je lahko igra - učenje po NTC sistemu, predavanje 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Igor Pirkovič: Zbudi se, Slovenija, predstavitev knjige 20.00 Kino Velenje, velika dvorana Filmsko gledališče: Zaba, drama
Torek, 16. oktober
AZ Ljudska univerza Velenje Italijanščina ob kavi AZ Ljudska univerza Velenje Klekljanje
Društvo NOVUS, Center za družine Harmonija
Trening starševstva: Sodelovanje staršev z učitelji
Knjižnica Velenje, pravljična soba Eins, zwei, drei - po nemško zdaj! Vila Rožle
Torkova peta: Mali kuharji uživajo v darovih jeseni, ustvarjalnica za otroke in odrasle Velenjski grad
Klepet pod arkadami: Emil Milan Sterbenk
AZ Ljudska univerza Velenje
10.00 15.00 16.00
17.00 17.00
18.00 18.00
Zdrav duh v zdravem telesu 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Marko Lukan: Nagrada, predstavitev knjige
Sreda, 17. oktober
8.00 AZ Ljudska univerza Velenje Delavnica uporabe pametnih telefonov
10.00 Društvo NOVUS, Center za družine Harmonija
Ali so maščobe zdrave?, predavanje 16.30 AZ Ljudska univerza Velenje Vse za vas, a nič namesto vas 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Pravljična meditacija za otroke z Janjo in medvedkom Tapkom 17.00 Knjižnica Velenje, preddverje
Zeliščarna 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Spoznajte self-coaching in nagovorite svoje podzavedno
ŠOŠTANJ
Četrtek, 11. oktober
10.00 Središče za samostojno učenje
Sedaj sem doma v Sloveniji 12.30 Središče za samostojno učenje
Varni na spletu 17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Pravljična joga
Sobota, 13. oktober
X
Šoštanj
Pohod po Trški poti okoli Šoštanja ob prazniku mesta Šoštanj: Tresimirjev park ob 9h daljša pot in Trg bratov Mravljakov ob 11h krajša pot
12.00 Trg bratov Mravljakov Golažijada
19.00 Rokometno igrišče Šoštanj
Zabava ob Prazniku KS Šoštanj -Ansambel Smeh in Marko Vozelj in/z Mojstri
Ponedeljek, 15. oktober
8.00 Zbirno mesto pred Občino Šoštanj Sprehod za zdravo telo s tablico v
V prihodnjih dneh v Velenju številne prireditve
Številne naložbe v krajevnih skupnostih
Prireditve v počastitev praznika Mestne občine Velenje se še vrstijo. V mnogih krajevnih skupnostih v teh dneh predajajo namenu uspešno zaključene naložbe.
Podjetno Velenje
V soboto bo na Titovem trgu prireditev Podjetno Velenje, na kateri se bodo predstavila podjetja (predvsem trgovine in lokali), ki delujejo v središču mesta. Predstavitve bodo potekale vse od 9. do 12. ure. Ob 10. uri bo zbrane pozdravil župan Bojan Kontič, ki bo predstavil prizadevanja občine za zagotovitev boljših pogojev za
razvoj podjetništva. Pripravljajo tudi modno revijo in razglasitev najlepših izložb.
Festival vezilstva
V	soboto, 20. in v nedeljo, 21. oktobra, bo potekal v Rdeči dvorani festival vezilstva. Sodelujejo ekipe Slovenije, Hrvaške, Srbije, Francije in Italije. Razstavo bodo obogatili z bogatim kulturnim programom, na koncu pa nagradili najlepše izdelke.
Nova osvetlitev velenjskega gradu
V	torek, 23. oktobra, ob 19.
uri bodo ob zvokih skupine The Stroj na Titovem trgu odprli novo razsvetljavo Velenjskega gradu.
KINO spored
Prvi slovenski proizvajalec s certftatom »Pridelano/proizvedeno Brez GSO«.
ZVEZDA JE ROJENA
A star is born, glasbena drama, muzikal, 135 minut (ZDA). Režija: Bradley Cooper. Igrajo: Lady Gaga, Bradley Cooper, Sam Elliott, Dave Chappelle, Anthony Ramos Sobota, 13. 10., ob 21.00 Ponedeljek, 15. 10., ob 17.30
NEČISTA KRI
Sameblod, drama, 110 min. (Norveška, Danska Švedska). Režija: Amanda Kernell Igrajo: Lene Ceceilia Sparrok, Mia Erika Spar-rok Maj Doris Rimpi, Julius Fleischanderl Petek, 12. 10., ob 19.00 - mala dvor. Sobota, 13. 10., ob 20.00 - mala dvor.
HIŠA ČAROBNE URE
The House with a Clock in It's Walls, komična grozljivka 104 minute (ZDA). Režija: Eli Roth, Igrajo: Jack Black, Cate Blanchett, Owen Va-ccaro, Renée Elise Goldsberry, Sunny Suljic Petek, 12. 10., ob 21.30 Sobota, 13. 10., ob 19.00
roki
18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir
Torek, 16. oktober
10.00 Središče za samostojno učenje
Sedaj sem doma v Sloveniji 17.00 Mestna knjižnica Šoštanj
Pravljična meditacija za otroke z Janjo in medvedkom tapkom 18.00 Mestna galerija Šoštanj
Kiparska razstava Peter Marolt 18.30 Mestna galerija Šoštanj
Ivo Mojzer: Srečen je, kdor zares živi
Sreda, 17. oktober
10.00 Središče za samostojno učenje Šoštanj
Govorim slovensko
ŠMARTNO OB PAKI
Nedelja, 14. oktober
15.30 Športni park Šmartno ob Paki NK Šmartno 1928 : NK Pohorje
Ponedeljek, 15. oktober
19.00 Knjižnica Šmartno ob Paki Zvočna kopel z gongi, Knjižnica Šmartno ob Paki
Lunine mene
Predstavili bodo tudi projekcijo, ki jo omogoča nova pridobitev.
Otvoritev spominskega centra 1991
V četrtek, 25. oktobra, bodo ob 17. uri odprli Spominski center 1991 v šotoru, ki bo postavljen na parkirišču pod Spominskim centrom 1991 (Kopališka cesta 3). Slavnostni govornik bo župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič. Svoj prihod so že potrdili minister za obrambo Karl Erjavec in ministrica za pravosodje Andreja Katič. Z odprtjem bomo v Velenju poleg dneva suverenosti zaznamovali tudi 50. obletnico ustanovitve Teritorialne obrambe Republike Slovenije. ■ mz
16. oktobra, ob 20:02, prvi krajec
CITY CENTER Celje
•	Četrtek, 11.10. Biotržnica
•	Petek, 12.10. od 14.00 dalje Kmečka tržnica
•	Nedelja, 14.10. od 11.00 do 12.00, Pravljične urice - Ko pride jesen
•	Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb,
•	28.10.2018 na osrednjem prostoru - Zgodba o dveh kozah v izvedbi gledališča Makarenko .
•	Jesenska modna revija, 19. in 20. oktober na osrednjem prostoru
•	Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Citycentra.
VEČERNA ŠOLA
Night School, Komedija, 111 minut (ZDA). Režija: Malcolm D. Lee. Igrajo: Kevin Hart, Tiffany Haddish, Keith David Petek, 12. 10., ob 19.30 Sobota, 13. 10., ob 17.00
PIKICA, KOKO IN DIVJI NOSOROG
Cirkeline, Coco og det vilde nasehorn, sin-hronizirani družinski animirani film, 64 minut (Danska), 4+. Režija: Jannik Hastrup Petek, 12. 10., ob 17.00 - mala dvorana Sobota, 13. 10., ob 17.30 - mala dvor. Nedelja, 14. 10., ob 16.00 - evropski art kino dan (EAKD)
GAJIN SVET
Mladinski film, 90 minut (Slovenija). Režija: Peter Bratuša. Igrajo: Tara Milharčič, Neža Smolinsky, Anže Gorenc, Sebastian Cavazza, Ajda Smrekar, Primož Pirnat, Jana Zupančič Nedelja, 14. 10., ob 18.00 - EAKD
PLESNA TERAPIJA
Finding Your Feet, romantična komedija, 111 minut (VB). Režija: Richard Loncraine. Igrajo: Joanna Lumley, Timothy Spall, Imelda Staunton, Celia Imrie, David Hayman, John Sessions
Nedelja, 14. 10., ob 19.00 - evropski art kino dan v mali dvorani, prost vstop!
HLADNA VOJNA
Cold War, romantična drama, 88 minut (Poljska). Režija: Pawet Pawlikowski. Igrajo: Joanna Kulig, Tomasz Kot, Borys Szyc, Agata Kulesza, Cedric Kahn, Jeanne Balibar Nedelja, 14. 10., ob 20.00 -EAKD
ŽABA
The Frog, drama, 78 minut (BIH, Makedonija, Srbija, Hrvaška). Režija: Emir Jukič. Igrajo: Emir Hadžihafizbegovič, Aleksandar Seksan Mirsad Tuka
Ponedeljek, 15. 10. ob 20.00 - filmsko gledališče
Naš čas, 11. 10. 2018, barve: CM K, stran 22
22
OBVEŠČEVALEC
"«WAS
11. oktobra 2018
Nagradna križanka FKPV Celje
fakulteta za komercialne in poslovne vede
www.fkpv.si
Celje, Lava 7 Telefon: 03/428 55 56
na FKPV!
□ □
•—'
Študijski programi I., II. in III. stopnje
Komerciala
Poslovna informatika
Turizem
Varnostni management
Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 22. oktobra 2018 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka FKPV«. Izžrebali bomo tri praktične nagrade.
Rogla Terme Zreče
• Preverita, kako zgleda poročno slavje v Termah Zreče in na Rogli. • Najdita ideje za dekoracijo poroke
•	Izberita poročna prstana.
•	Posvetujta se s fotografi.
• Preverita poročne obleke in ličenje.
• Ob 14.00 ne zamudita prikaza poročnega plesa in se pogovorita z učitelji plesa za mladoporočence. • Preverita posebno poročno kulinariko.
Poročni sejem
v Termah Zreče 20. & 21. oktober 2018
11.00-18.00, Večnamenska dvorana
.V
Info: Matej Krošelj, +386 41 608 337, matej.kroselj@unitureu www.rogla.eu in www.terme-zrece.eu
Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami.
Info: 03 898 17 50
Novo! OUTLET KERAMIKA!
Gradbeni center MIX
Selo pri Velenju, 03/ 898 60 52
Na zalogi več kot 20 vrst keramičnih ploščic, tudi velikih formatov.
Super cena: le 11,90 evr/m2
PREVOZ IN PRODAJA KURILNEGA OLJA HITRO IN UGODNO!
[041'349 846"
liHf ■ ^ L. ^	^JSfL Vojko Podbornik, s.p. W SiLova 6 c, Velenje
Pri plačilu z	gotovino ceneje kot konkurenca.
KONCENTRACIJE PM10
V tednu od 1. do 7. oktobra koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Skalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
DNEVNE VREDNOSTI PM10
v dneh od 1. do 7. oktobra (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu
it a in o vi: m:\.ii:
II	#
I» » J i*
WE J y
*	_ V
Zdravniški nasveti, gost:Dean Sinožic, specialist revmatologije in specialist interne medicine, predstojnik Oddelka za angiologijo, endokrinologijo
| angiologijo, endokrinologi in revmatologijo v SB Celje Tema: revmatska obolenja
ČETRTEK, 11. oktobra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 12. oktobra
I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 13. oktobra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 14. oktobra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 15. oktobra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avto moto herca; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 16. oktobra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 17. oktobra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 1. do 7. oktobra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, o2bčine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 1. do 7. oktobra (v mikro-g SO2/m3 zraka2 mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
Naš čas, 11. 10. 2018, barve: CM K, stran 11
11. oktobra 2018
»»SCAS
OBVEŠČEVALEC
23
mali OGLASI
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA)
NUDIM
SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
STIKI-POZNANSTVA
Ženitne ponudbe po vsej državi, predvsem za ljudi zrelih, starejših let, primanjkuje žensk, deklet. Mnogim uspe, bodite med njimi, 031 836 378. http://www.zau.si
NEPREMIČNINE
GARAŽO, skladiščni prostor od 30 do 150 m2, 5 km iz Velenja, varovano, oddam. Gsm: 051 395 560
PRIDELKI
DOMAČE VINO Kraški teran in otroško kolo, malo rabljeno, prodam. Cena ugodna. Gsm: 070 25 0 817 JABOLKA, domača, vrste carjevič, bo-bovec, mošance, prodam. Tel. 03 588 18 46 ali Gsm: 031 547 3 64
RAZNO
JABOLČNIK, domači kis, borovniče-vec, medenovec ter več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371. SMREKOV LES, suh, debeline 50 mm in 80 mm, prodam. Gsm: 031 389 780 HLEVSKI GNOJ, uležan, listnati, prodam. Gsm: 041 942 898 MOTOKULTIVATOR Gorenje Muta s prikolico, rotacijski plug ter dva hrastova soda 100 l, prodam. Tel. 03 586 30 73
ŽIVALI
TELIČKA, pasme RH, star 10 dni, prodam. Gsm: 040 996 254 (po 10. uri)
Postanite naročni
»t'SÜAS
Za naročnike do 8 številk zastoni!
Pokličite 03/ 898 17 51.
Naročilo lahko pošljete tudi po e-pošti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje.
ie...
od 12. 10. do 18. 10.
-	oktobra leta 1984 je dolgoletni direktor velenjskega premogovnika in nekdanji velenjski župan Nestl Žgank ob svoji 75-letnici postal častni občan občine Velenje;
-	13. oktobra 1888 se je v Arna-čah pri Velenju rodil jezikoslovec dr. Karel Oštir; bil je profesor na filozofski fakulteti v Ljubljani in član Slovenske Akademije znanosti in umetnosti; članstvu te naše najvišje znanstvene ustanove se je leta 1958 odpovedal; gre za enega najboljših slovenskih jezikoslovcev, saj je tudi v mednarodnih lingvističnih krogih veljal za priznanega strokovnjaka, zlasti za indoevropske jezike;
-	13. oktobra 1961 je prenehala delovati Kmetijsko-gospodar-ska šola v Velenju;
. radi o
velenje
..com*
DEŽURSTVA
tel.: 03/ 897 51 30. gsm: 041/ 665 223
Prodaja, hiša, samostojna: VELENJE, GRAŠKOGORSKA, 150 m2, zgrajena l. 1969, 481 m2 zemljišča, EI v izdelavi. Cena 92.000 €
Prodaja, posest, zazidljiva: POD-KRAJ PRI VELENJU, 1.002 m2, z izdelanim projektom. Cena: 45.000 €
ZDRAVSTVENI DOM VELENJE
OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
LEKARNA VELENJE
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob
nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
ZOBOZDRAVNIKI
(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 13. 10. do 14. 10. 2018, Olivera Saveva, dr. dent. med.
VETERINARSKA POSTAJA
Šaleška Veterina, d.o.o.
Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.
Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35:
ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00
GIBANJE prebivalstva
več na
www.habit.si
Upravna enota Velenje SMRTI POROKE
Ni bilo porok za objavo.
VERBIC ANA, roj. 1937, Velenje, Stane-tova cesta 5
Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal.
ZAHVALA
Zapustila nas je draga mama, babica in prababica
KATARINA ČASL
21. 9. 1926 - 4. 10. 2018
Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot.
Žalujoči vsi njeni
■	13. oktobra 1979 je poleg šo-štanjske termoelektrarne začelo delovati avtomatsko kegljišče, ki žal ne deluje več, a je na srečo že našlo mesto v novih prostorih trgovine, ki je zrasla v Šoštanju;
■	14. oktobra 1910 je v Velenju umrl Daniel Lapp, ki je bil od leta 1885 do svoje smrti lastnik Premogovnika Velenje;
■	priprave na prevrat so na Slovenskem pred koncem prve svetovne vojne med drugim potekale tudi z ustanavljanjem narodnih svetov; sredi avgusta leta 1918 je bil v Ljubljani ustanovljen Narodni svet za slovenske dežele in Istro, 26. septembra pa v Mariboru Narodni svet za Štajersko, katerega predsednik je postal Velenjčan dr. Karel VerstovšekM v Šaleški dolini je bil prvi Narodni svet ustanovljen 15. oktobra leta 1918 v Šoštanju; za njegovega predsednika je bil izbran odvetnik dr. Fran Mayer, za tajnika pa trgovec Ivan Senica;
■	oktobra leta 1980 so Šaleško in Zgornjo Savinjsko dolino prizadele hude poplave;
Termoelektrarna Velenje (Foto Arhiv Muzeja Velenje)
■ 15. oktobra 1993, ko so v To-
polšici odprli center za zdravljenje multipne skleroze, so v galeriji Ilirija v Ljubljani prvič po smrti akademskega kiparja Ivana Napotnika odprli razstavo izbranih del iz stalne Napotnikove galerije v Šoštanju, ki danes domuje v Vili Mayer v Šoštanju; 16. oktobra 1998 je na 9. festivalu lokalnih radijskih oddaj v Ljubljani Radio Velenje osvojil drugo mesto za pripravo osrednje informativne oddaje, v kategoriji radijskega intervjuja pa je novinarka Milena Krstič Planinc osvojila
Z vami v najtežjih trenutkih že več kot 20 let POGREBNE STORITVE
„ »USAR«
Vinska Gora 8, 3320 Velenje
041 636 939
www.usar-pogrebne-storitve.com
-	Ureditev dokumentacije
-	Organizacija pogrebnih ¿VKangsti
-	Prevoz in ureditev pO|pjnih
-	Naročilo in dostava cvetja
-	Uredimo vse potrebno za pogreb
-	Možnost plačila na več obrokov brez obresti
Na voljo smo vam
24ur7San
tretje mesto;
-	17. oktobra leta 1929 so v Velenju slovesno predali namenu novo termoelektrarno z močjo 2000 kilovatov;
-	v nedeljo, 18. oktobra 1959, so v Paki pri Velenju svečano odprli novo šolo in skupaj s transformatorsko postajo tudi daljnovod med Šalekom in Pako;
-	18. oktobra leta 1996 so v
Rdeči dvorani odprli prostore Turistično-informacijskega centra Velenje, ki je bil leta 2011 premeščen v vilo Bianko v Velenju.
a Damijan Kljajič
Nagrajenci križanke »Galeb«, objavljene v tedniku Naš čas dne 27. septembra 2018, so: Anita Bandelj, Subotiška 19, 3320 Velenje; Janja Grubelnik, Kidričeva 5, 3320 Velenje; Vilma Habjan, Foitova 8, 3323 Velenje. Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za unovčenje nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo!
Rešitev gesla: GALEB VELENJE
ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN
Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.
03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si
Naročniki jih objavite ceneje.
I*
Komunalno
podjetje
Velenje
Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih
•	Prevoz pokojnika
•	Ureditev dokumentacije
•	Po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo
Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.
POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA
03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan
a i? a>
(V >
á
•S S S
Pot je
prehojena ... Končana sta upanje in hrepenenje. Težko je dojeti, da je minila sreča z dobroto tvojega srca, in žalostno sprejeti, da se s tem vse konča. Ostala nam bo nema bolečina, ki za lepimi spomini se bo skrila.
ZAHVALA
JOŽEF REBERNAK
1942 - 2018
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za vso
pomoč in sočutje. Hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in ostale darove. Zahvala tudi županom občin Šoštanj, Velenje in Šmartno ob Paki, Zvezi društev upokojencev Slovenije, Šaleški pokrajinski zvezi društev upokojencev Velenje, OO Desus Velenje, LD Velunja, g. kaplanu Župnije Šoštanj, pevcem MePZ DU Šoštanj, pevcem ansambla Podkrajski fantje, celjskim rogistom ter Pogrebnim storitvam Usar.
Žena Gabriela, hčerki Andreja in Urška z družino
Naš čas, 11. 10. 2018, barve: CM K, stran 24
Z višjimi temperaturami bodo komarji prisotni dlje, z njimi pa tudi nevarnost okužbe z Virusom Zahodnega Nila
V Sloveniji doslej pri ljudeh potrjene tri okužbe - Najbolj nevarno je obdobje od julija do konca septembra - Z višjimi temperaturami bodo verjetno tudi komarji prisotni dlje
Mojca Štruc
V nedavno minulem letošnjem poletju smo poslušali številna opozorila o nevarnosti okužbe z Virusom Zahodnega Nila (West Nile virus - WNV). Čeprav ga na ljudi najpogosteje prenašajo komarji, pred katerimi težko z gotovostjo uidemo, se ljudje večinoma nismo močno vznemirjali. Češ, podobnih opozoril je bilo v zadnjih letih veliko, zgodilo pa se ni (skoraj) nič.
Toda v zadnjem mesecu so tudi v Sloveniji potrdili že tri okužbe z WNV pri ljudeh. Gre za primere, ko je okužba sprožila pojav bolezenskim simptomov, zaradi katerih so morali oboleli na zdravljenje v bolnišnico. To pa sicer pri omenjeni okužbi ni pogost pojav.
Pri približno 80 % ljudi okužba poteka brez pojava bolezenskih znakov
Naravni rezervoar WNV so ptice, komarji se okužijo ob sesanju njihove krvi. Tako okuženi komarji pa so seveda nevarni tako za živali kot za ljudi; za vsakogar, ki je njihova naslednja žrtev.
Kljub strašljivim informacijam o smrtnih žrtvah virusa iz tujine je dejstvo, da po vbodu okuženega komarja večina ljudi sploh ne zboli - v 80 % okužba poteka brez pojava bolezenskih znakov in simptomov. Le petina ljudi ima torej ob okužbi težave, te pa se kažejo kot kratkotrajna vročinska bolezen s simptomi, kot so slabo počutje, glavobol, vročina, izpuščaj, bolečine po mišicah in sklepih (t. i. vročica
Zahodnega Nila). Podobno torej kot pri gripi.
Manj kot odstotek ljudi (približno ena oseba od 150) razvije težjo obliko bolezni s prizadetostjo osrednjega živčnega sistema in znaki, kot so okrnjena zavest, krči, nevrološki izpadi in motnje gibanja. »Za obisk zdravnika se odločimo, če vztraja visoka temperatura ob znakih splošne prizadetosti in/ali prizadetosti centralnega živčnega sistema,« je pojasnila Eva Grilc iz Nacional-
nega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Kot je še pojasnila, so praviloma bolj prizadete starejše osebe in osebe s kroničnimi boleznimi, »kar pa ne pomeni, da ne more resno zboleti do tedaj zdrav človek«. Učinkovitih pro-tivirusnih zdravil ni, zato zdravljenje poteka le simptomatsko (z dajanjem zdravil, ki lajšajo simptome bolezni in podprejo obolele organske sisteme).
Tega se na NIJZ dobro zavedajo, zato so že za leto 2017 pri-
pravili Načrt pripravljenosti na pojav WNV V Sloveniji.
Najbolje je okužbo preprečiti
Ker cepiva, ki bi preprečilo okužbo z WNV pri ljudeh, ni, je izjemnega pomena preprečevanje pikov komarjev. Pri tem si lahko pomagamo z nošenjem svetlih oblačil, ki naj pokrivajo čim večji del telesa, z izogibanjem zadrževanja na prostem v času, ko je aktivnost komarjev največja (zjutraj in pozno popoldan), s preprečevanjem vstopa komarjev v notranje prostore z uporabo mrež proti komarjem, z odstranitvijo pogojev za razmnoževanje komarjev in z uporabo sredstev za zaščito proti komarjem. Pri tem Grilčeva poudarja, da sredstva za zatiranje komarjev učinkujejo tako na komarje, ki prenašajo povzročitelje bolezni, kot na tiste, ki jih ne prenašajo.
Smo lahko kdaj res povsem varni?
S hladnejšimi dnevi se običajno umikajo tudi komarji, to pa pomeni, da možnosti za okužbo z WNV ni več. »V zmernem geografskem pasu so temperature pozimi nizke in komarjev povečini ni oziroma prezimijo v obliki jajčec,« potrjuje tudi Eva Grilc in dodaja, da je zunanja nizka temperatura omejujoč dejavnik za uspevanje in širjenje komarjev. Toda letošnji primeri težjih reakcij na okužbo z WNV so se pojavili konec avgusta in v prvi polovici septembra, kar nam pove, da se obdobje aktivnosti komarjev z vse višjimi temperaturami podaljšuje. »Kakšen bi bil lahko morebiten vpliv globalnega segrevanja, lahko ugibamo,« še pravi Eva Grilc.
Nihče si seveda ne želi negati-vizma in črnih napovedi, da pa nam tega res ne bo treba, se je najbrž smiselno ozavestiti, da so okuženi komarji že (tudi) v našem okolju, in storiti vse potrebno, da bi se izognili prenosu virusa.	■
>Po vbodu okuženega komarja večina ljudi sploh ne zboli.
Jezik kulinarike razumejo vsi
Šest kulturnih društev, ki v Velenju predstavljajo različne etnične skupnosti, je sobotno kmečko tržnico popestrilo s predstavitvijo značilne kulinarike, glasbe in plesa
Tina Felicijan
Preteklo soboto je Kulturno društvo Medžimurje izvedlo projekt za spodbujanje in krepitev medkulturnega dialoga. Pritegnil je številne obiskovalce sobotne mestne tržnice, ki so sledili prijetnim vonjavam, glasbi in dobri volji. Potekala je namreč kulinarična tržnica, na kateri so se predstavile različne etnične skupnosti, ki živijo in ustvarjajo v Velenju, a ohranjajo svojo kulturo in šege. »Še sam sem prijetno presenečen nad pozitivnim odnosom in odzivom,« je povedal pobudnik projekta, predsednik KD Medžimurje Matija Blagus, ki je zadovoljen, da v kulturnih društvih delujejo tudi kulinarične sekcije, ki skrbijo za to, da okusi po domovini ne gredo v pozabo.
Poleg medžimurskega kulturnega društva, ki na vsakoletnem proščeju postreže z languši, tokrat pa je predstavilo krepko jed pretepeni grah, je na tržnici so-
delovalo tudi albansko kulturno društvo Lirija, ki je med vsemi najmlajše. Predstavilo je tradicionalno albansko jed flija, ki je pripravljena le iz moke, soli in margarine, pa tudi druge pite. Srbsko kulturno umetniško društvo Velenje, ki deluje šele od lanskega leta, je postreglo specialitete, kot so "karadordeva šnicla, cicvara, prebranac, šape, šubare in seveda šljivovica". Srbsko kulturno društvo dr. Mladen Stojanovic, ki ima precej daljšo tradicijo, pa je podrobneje predstavilo jelačo, ki je pripravljena iz koruzne in pše-nične moke, jajc in skute, zapečena pa se prelije z zmesjo jajc, smetane in sira ter znova zape-če. Postregli so tudi uštipke, pogačo, imenovano sonce, mantije z mesom, pogačo s sirom ter pogačo s špinačo in ajvarjem. Člani Bošnjaškega mladinskega kulturnega društva so pojasnili razliko med burekom in ostalimi pitami. Burek je pita z mesom, medtem ko se pita s sirom imenuje sirni-
ca. Med drugim so postregli domači rahat lokum, zahtevno sladico nutmo in spekli kavo - bosanska kava se namreč v nasprotju s turško pripravlja tako, da se v segreto džezvo doda kava, se prepraži in prelije s kropom. Hrvaško kulturno društvo je predstavilo pite s sirom, suhe mesnine, ocvirke v namazu, za sladkosnede so spekli šahovnico, oblate, čupavce, kifeljce, obiskovalci pa so vse to lahko poplaknili z lozo - žganjem iz grozdni tropin.
Če so velenjska kulturna društva, ki povezujejo pripadnike različnih etničnih skupnosti, tokrat servirala hrano za želodce, pa bodo ob naslednjem skupnem projektu predstavila hrano za dušo. Ob slovenskem kulturnem prazniku namreč napovedujejo prireditev, na kateri bodo v več jezikih predstavili različno poezijo. Želijo si še več tematskih srečanj, pa tudi več povezovanja in izmenjave tradicij med društvi samimi.	a
Kritizirajo tisti, ki ne naredijo ničesar
Pozdrav jeseni v Martinovi vasi v Šmartnem ob Paki v znamenju slabega obiska - Prihodnje leto začetek tematskih predstavitev
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki, 6. oktobra
-	Že tradicionalno prvo soboto v oktobru pripravi Turistično društvo Šmartno ob Paki v tamkajšnji Martinovi vasi prireditev Pozdrav jeseni. Tudi letos je bilo tako, v goste pa so poleg domačih društev (čebelarskega, društva vinogradnikov, Kulturnega društva Gorenje, osnovne šole in vrtca, ekološke kmetije Štancar
-	Poprask iz Skornega) povabili še Društvo Revivas iz Škal ter Sadjarsko društvo Franca Pra-protnika iz Mozirja.
Na prireditvi so sodelujoči predstavili ajdo in pehtran ter možnost njune uporabe, šego ribanja zelja in repe, izdelovanje rož iz krep papirja, stare sorte jabolk, šege ob snemanju klopot-ca, seznanili obiskovalce z Vinsko turistično potjo, šmarške turistke so predstavile nekatere mlečne izdelke, za degustacijo pa bučni golaž. Bučni aranžmaji so bili tudi tokrat delo učencev šmarške osnovne šole ter vrtca. Najmlajši obiskovalci so si lahko popestrili obisk s sodelovanjem na ustvarjalni delavnici. Praktično sredi prireditvenega prostora sta se bohotili še dve buči
velikanki, ki ju je vzgojil Franc Mori. Ena je tehtala 180, druga 165 kilogramov, zrasli pa sta na Graški gori.
Zagotovo je bilo v predstavitev vloženega precej truda, zato preseneča slab obisk. Tudi kar nekaj kritik je bilo slišati: od tega, da so pričakovali več, boljšo kulinarično ponudbo, do tega, da je
so ocenili, da smo se vsi sodelujoči tudi tokrat potrudili v največji možni meri. Sem slišala za pripombe, ki ste jih omenili, lahko pa rečem le to, da kritizirajo tisti, ki ne naredijo ničesar. Več degu-stacij, več zabavnega dela - tega si društvo ne more privoščiti, ker nima denarja. Je pa tudi tako, da ko pripraviš eno jed, je povpra-
Člani Kulturnega društva Gorenje so prikazali ribanje in tlačenje
zelja ter repe na star način.
manjkal spremljevalni program, ki bi pripomogel k temu, da bi se ljudje zadržali na prireditvi dalj časa in tudi kaj več »zapravili«. Predsednica glavnega organizatorja dogodka Boža Polak nam je v zvezi s tem dejala: »Prireditev ima stalne obiskovalce in ti
ševanje po drugih, ko naslednjič pripraviš to jed, bi radi poskusili tisto, kar smo pripravili leto prej.« Je pa Polakova priznala, da so se počasi »izpeli« in da bodo za prihodnji Pozdrav jeseni pripravili tematske predstavitve. Naslednje leto bodo to buče.	■