PomenM o slovenskem pisanfi. XXXVII. T. Po vsem tem se je na vprašanje iz Istrije oglasil še nekdo v ^Novic« 1851 1. 14: U. ,,Nar pred moramo razodeti svojo misel, da to ni nikakoršna sramota, ako imajo razločne stabla Slovenstva ali Slavijanstva razločne iinena za celo deblo naroda, ker ta razlika ravno iz različnih narečij izhaja. Kolikor nas dosihmal skušnje in pretresovanje uče, je izvirno in lorej nar bolj pravo ime za vse Slovane, Slavljane, Slavjaoe, Slavene i. t. d. tisto, kteriga si še zdaj dve stabli tega silno veliciga naroda prilastujete, namreč: Sloven, Slovenec. V učenih tehtnih razpravah slovesnih mož le bolj to besedo najdenio, na priliko pri Kopitarju inveč druzih. V latinskim jeziku pišejo ,,Iingua slovenica, slovinica", v nemškim die ,,altslovenische Sprachea, ne le poprejšnji, ampak tudi novejši, na priliko: ,,Formenlehre der ,,altslovenischen Sprache" od dr. Miklošiča. — Vse te imena, ki so v rabi, se dajo sicer opravičiti in ali iz slava ali iz sloveti, slovim, sloviti izpeljati, vender po naši misli le Sloven, Slovenec prav za prav terdno podlogo ima. Zdaj bo že blezo malokdo tajil, da so se naši spredniki zato imenovali Slovence, Slovene, ker so se med seboj razumeli in lahko med seboj govorili (iz s 1 o v o, sloviti, to je, govoriti), Nemcam nasprot, ki so bili za nje nerai (to je mutasti) — in Laham nasprot, ki niso lepo zložno govorili, kakor Slovenci, temuč hitro blebetali, kakor beseda ,,lahviti" zaznamva. Znati je, da so se Slovenci le bolj iz boječnosti dvoumja besede ,,Slovenec" za ves narod ogibali, odkar je njih slovstvo, spervič v ^Novicah", vnovič začelo razcvetati. Nam Slovencam ne gre te izvirne besede zaterati, ampak jo tudi v vesoljnim pomenu ohraniti, ker to ni sramota ampak čast, da snio izvirno ime ohranili. Tudi Rimljani v mestu Rimu se zato niso drugači imenovali, ker je bilo rimsko cesarstvo iz maliga kupca ljudi in iz malo zemlje nezmerno veliko narastlo. Dvoumje, ako bi ravno imelo kaziti , se nekoliko zamore s tem odpraviti, da se za vesoljoost rabi beseda Sloven, Sloveni ali Slovenje, kar je ravno to, -- za posebnost pa Slovenec, Slovenci. S tem pa druzih imen ne zametujemo; vendersenam zdi, da namesto Slavijan, Slavljan in Slaven bi bilo boljši že Slovjan, Slovljan in Sloven ali tudi SIo van (kakor je žerečeno od slovim), ker Slavijan i. t. d. so topografiške (krajske) imena: Slavija, to je, vseslovenska dežela, in od todi Slavijan i. t. d.; Sloven, Slovjan, Slovljan, Slovenec pa so narodovne, in da so poslednje Ijudstvu primerniši, inenda vsak spozna". T. Pač res, in za tega voljo so pojenjale menda dotične razprave v domačem listu. L. 1858. je razložil še Terstenjak imena nVind, VIah, Nemec, Sloven". Toda kakor poprejšnji se tudi ta vjema popolnoma s Miklosičevo kratko pa krepko opombo, ki se bere v ,,Radices linguae slovenicae veteris dialecti" 1. 1845. str. 10 k besedam vl'hv' magus; vl'hvovati artes magicas exercere; vl'sn<iti balbutirc : 11. »Huc refer vlah', slavi enim homines latine loquentes vlaliy (balbos), germanos plane n e m' c § (mutos), se ipsos sloven'cg (loyiovg distincta loquela praeditos) appellabant«. T. Vendar pravi celo Miklosič: ,,cf. tamen Saff. Starož. 6. 10 et 14. 8." — Šafafik kaže ondi, da je pervotna in prava pisava Slov —, dasi pomen našega narodovega imena drugač razklada. Tega so se doslej prepričali celo tisti, ki so pisali poprej Slavjan — Slaven, da pišejo zdaj raji Slovjan — Sloven. XXXVIII. U. Safafik pomen našega narodovega imena drugač razklada, praviš, pa ne poveš — kako. Povej in pojasni mi torej v tem pogovoru njegovo razlago ! T. Ime naše — bodisi občno, bodisi posebno — mnogi razlagajo ninogo, razni razno. Spoznal si to že iz tega, kar sva doslej brala in pretresovala. Da pa spregledaš to reč še bolje, ti hočem v tem-le pomenku sostaviti ob kratkem razlage, kar jih vem, in ti mi imaš v naslednjem na vsako kaj opotuniti, toda kaj — pametnega! 1) Ime Slavi (Slavani, Slaveni) smo dobili mi, pravijo eni, po pervem svojem vladarju, kteremu se je reklo Slavus, S I a v. Bil je neki naslednik Nirarodov. Kakor se zovejo Panonci po neketn Panu , llirci po Iliru, Lehi, Rusi in Čehi po svojih vojvodih (Leh , Rus, Oeh) , Hrovati po pervem svojem kralju Hrovatu (ali Horvatu), Serbi po Sarbanu, Vandali celo po neki kraljici Vandi (Vanda) i. t. d.; tako se kličemo mi Slavi po Slavu, pervem svojem vojvodu. (Prini. Gebhardi Boguphalus, polj. povestničar, v Mitth. hist. V.) 2) Slavi, Slaveni, Slavjani se imenujerao, pravijo drugi, po Slavi, in Slava je staroindiška Svaha ali Svava, boginja luči ali ognja. Tako KoIIar (v. Rozprawy o gmenacli, počatkach i starožitnostech narodu slavrskeho a geho kmenft. 1. 1830. in v Slavva Bohyne a pilwod gmčna SIavvftw čili SIawjanuw. I. 1839.) in vsi oni, kteri se zovejo tolikanj radi ,,sinke (sinci) majke Slave" in pevajo še raji s Prešernora (v. Kerst per Savici): ,.Nar vič sveta otrokam sliši Slave". 3) Oestili so predniki naši veliko svetlo Solo (sol', solonce — slonce — solnce) (ako obče , da so mu (Solovi) posvetili dedino ili vlast (domovino) svojo, in po kraju ali zemlji Solovi posvečeni (Solov' kraj, Soldva ziemja) so se jeli imenovati prebivavci : Soloviani, Sloviani, Slovani. (Pr. V. Bambas Tvarosklad jazyka slovanskeho.) 4) Dežele, kjer je vladal nekdaj jezik slovenski, se zovejo Slowy, in po njih se glasi ime Slowanjn, Slouenjn, ktero je tedaj krajno ili krajsko. Bivali so Sloveni nekdaj na Rusovskem, kjer je še sedaj Slowenske jezero, Slowečna (potok), Slowjensk, Slowinsk (mesto), Slo\vjani, SIuwon (vasi) i. t. d. Tako misli Šafafik (v Starožitn.) in je mislil prej nekoliko Dobrovski (Poljan po polju, Moravan po Moravi i. t. d. in litv. sallawa ostrov, Salawy staropruska krajina, v. Jungmann). 5) Premnogo jib je tudi domačih, kteri izpeljujejo ime svoje iz slava gloria, in Slaveni, Slavjani so jim gloriosi, laudabiles, celebres, ter glede na stare čase terdijo z Bohoričem: MSlavorum epitheton, a rebus praeclare gestis, genti huic raerito suo obtigit", in nadjaje se boljših časov popevajo s Prešernom: ,,Slava bode spet slovela, Ki Slovencam da ime". 6) Menda še več jih je scdaj, ki razlagajo narodovo ime iz slovo vcrbum t. j. beseda, govor (Kopitar, Miklosič, Metelko i. t. d.), in nekteri primerjajo koreniko slov — pa clov — , in slovak (slovenin) pa človek (cf. Miklosič, Schleichcr pg. 101). 7) Linhart piše, da Sloveni — Slovani niso niti ,,die Ruhmvollen" (iz slava), niti ^die Redenden" (iz slovo), niti ,,d\e Genannten" (iz sluti), ampak Mdie Wandernden, die sich neu An s iedelnd en" (iz selo, seliti), torej prav za prav Seloveni — Sloveni, Selovani — Slovani, Selavi, Slovaki, Selavci, Slovenci i. t. d. 8) Otec Marko pravi: nSlavgnc, germ. Slav, iat. Slavus (inale Sclavus) aliis a slava (gloria), aliis, qui scriptum volunt Slovgnc a slovu (vo.\) sed probabilius sibi gens hoc nomen indidit, vel ab aliis inditum fiiit eo: quia ii, qui in terras longinquas abire decrevere, remanentibus valedicebant (quod  poslaviti, posloviti se dicitur) ab eis Slavenci seu Slovenci, germanice Beurlaubte vocarentur. Iz slovesam reči, mit Eliren zu melden, honoris gratia saepe saepius cffertur, in quo utriusque fundatur derivatio. A seliti se nomen gentile deducere, est a longe detorquere (vid. Glossarium Slav. Viennae 1792)". 9) Schltizer sklepa iz tega, ker se n v imenu Slovan — Sloven. — Slovenec — Slavonec i. t. d. vseskozi derži, da je razlaganje iz s I a v a ali s I o v o nečimurno in nepravo, ter meni da bi se tudi v nemškem mdglo reči slavonisch m. slavisch itd. In 10) — dasi pravi otec Marko: male Sclavus —, jih je vendar mnogo premnogo, kteri očitajo, da je ime naše iz sclavus — servus, suženj. Sklicujejo se na prestaro gerško pa tudi latinsko pisavo: scl&vus, sc/avinus, se/aviniscus, scl&vani, franc. escZavons, lašk. *c/«avo-vi, *c/«'avone-i i. t. d. Preučeni novejših časov se pa celo ponašajo s tem, da je ime naše iz gotovskega slavan t. j. molčati (schvveigen), vzlasti taki, kterim naša izpeljava besede Nemec iz nem. (stumm, verstummend) ni všečna. Taki velijo tudi, da je Nemec eelo iz sanskrita in sicer iz besede namata (a lord, a master)! (cf. Zeilsch. f. vergl. Sprachf. 1853.)