Številka 66. TKS r, v petek 8. marca 1908 Tečaj XXXIII SfW IZHAJA VSAKI DAN tudi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj Pešamlčne številke se prodajajo po 3 nv6., (6 Btotink) * mnogih tobakarnab v Trata in okolici, Ljubljani, Gorici, branju, št. Petru, Sežani, Nabrežini, Bt. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. < ENE OGLASOV se računajo po vrstah (liroke 73 mm, visoke 21/, dom); za trgovinske in obrtne oglase po 20 stotlak; ta osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov jo &0 stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka na-oaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa stot. — Oglase sprejema „Inseratni oddelek uprave "ridincati"1 — Plačuje ■» izključno le upravi Edinosti". Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti jo moč I NAROČNINA ZNAŠA xa vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K —, na naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Karočiii* ta udeljsSo izdaile .Edinosti' stane: celoletno K 5 20. pol leta 2-60 Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo ln rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: nI. Gior«io Galatti 18 (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN" GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konaorcija lista »Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti št. 18. - Poštno-hranllnični račun št, S41-6.2. - - Telefon itov. 1157 - ■ - Deželnozborske volitve na Goriškem. Oficijelna poročila o izidu yolitey v kmečkih kurijah. Volilni okraj: Goriška okolica. GORICA 5. (K. B.) Pri včerajšnjih de-želnozborskih volitvah iz kmečkih občin v volilnem okraju : goriška okolica je bilo oddanih 2305 veljavnih glasov. Kandidatje S. L. S. so dobili : Miha Z e g a 1185, Afiton Klaučič, župan v Podgori 1184, Ivan B e r b u č, profe3or v p. 1150. Od kandidatov koalicije slovensko liberalne in agrarne stanke so dobili: Obljubek 1107 Ivan Z a v n i k 1083 in Špacapan 1046 glasov. Razpršenih glasov 24. ; bjv§ega Izvoljena sta potemtakem (absolutna reiina znaša 1153) kandidata S. L. S. - ' NemSki driavni sbor. Zeea in Klančič; osja volitev je nrtDmTV B „, . , , * vi__A OKI ;« R«r- BEROLIN 5. Zbornica je nadaljevala notrebna med O b I j u b e k o m m e r- J j „ „„ ^ . J razpravo o proračunu državnega urada zano- U C mL , . tn • u tranje stvari. Tolminski volilni okraj. : AngleSki kralj. TOLMIN 5. (K. B.) Pri deželnozborskih LONDON 5. Kralj Edvard je odpotovtl volitvah iz volilnega okraja kmečkih občin na v Biarritz. Tolminskem je bil kandidat S. L. S. dr. j PARIZ 5. Semkaj je dospel angleški Anton Gregorčič, profesor bogoblovja in kra|; - - , s____ nar J so ziibeleSili d*nes zjutraj potres v daljavi 3000 km. Začetek ob 3 uri 30 mir. 52 sek. ziutraj, maksimum tresenja ob 4 ure 22 min. Konec ob 5 uri zjutraj. VRATISLAVA 5. Potresna opazovalnica je dane3 ob 3. uri 13 min. 49 sek. zjutraj zabeležila močan potres v daljavi kakih 1050 km. Konec tresenja ob 5. uri 30 min. Tovar a za pohištvo pogorela. DUNAJ 5. V veliki tovarni za pohištvo tvrdke Josipa in Julija Hermann v XIII. okraju je danes zjutraj nastal požar, ki je trajal do poludne ter upepelil vso tovarno, izvzemši nekoliko postranskih poslopij. Denar in knjige so rešili. Skladišče lesa, ki jevblizo tovarne, so le z velikim naporom rešili. Škode je najmanje pol milijona kron. Pri gašenju je bilo ranjeno osem gasilcev. Ta požar je bil eden največih, kar je bilo v zadnjih letih na Dunaju. Tisza pri cesarja. DUNAJ 5. Cesar je vsprejel v avdijenci ministerskega predsednika Štefana koncu. Ob 1 in pol uri je bila v gledališču trajal več časa, so niso razumele besede posl. končana poskušnja, ob 2 in pol je bila zgradba Supila, ki je govoril hrvatski. Ker se nemir že v ognju. Sodi se, da je nastal ogenj v pri- vzlic temu, da je predsednik zvonil in prosil zemlu, kjer se nahajajo kurišča. Priprave in za mir, ni polegel, je prekinil sejo za deset garderobe so večinoma rešili, toda vse je zelo minut. poškodovano. Veči del dragocene knjižnice je j Po pavzi je predsednik Justh izjav;l, da zgorel. Ob 5. uri popoludne ni bil požar še ima posl. Supilo pravico govoriti hrvatski. državni poslanec, izvoljen s 765 glasov. Ožja volitev je potrebna med slovenskim kleiikalcem županom Kosmačem iz Cerknega in slovenskim liberalcem, trgovcem 7 u r e t i č iz Kobarida. Skupaj je bilo oddanih 1201 glasov ob 2017 vpravičenih volilcih. Sežanski volilni okraj. GORIC A 5. (K. B.) Pri včerajšnjih volitvah iz kmečkih občin bilo je v okraju sežanskem oddanih glasov : za dr. Gustava Gregorina 734 „ Josipa Š t r e k e 1 j a 582 „ Antona A b r a m a 447 in -Tosipa Vrana 404. Potemtakem bta izvoljena deželnima poslancema dr. Gregor in in Josip Š t r e k e 1 j. FnrJanake občine. GORICA 5. (K. B.) Pri včerajšnjih volitvah iz kmečkih občin v okraju gr&diščan-skem so bili izvoljeni baron Locatelli, namebtništveni tajnik Josip Gassor in dr. M a i z 1 i k. (Op. ured.). Glede tega okraja smo včeraj vsled prezgodnega brzojavnega poročila naznanili, da je zmagala laško-liberalna lista. Kakor se vidi, temu ni tako, marveč je bila izvoljena laško-klerikalna lista. Nadvojvoda prestolonaslednik na Dunaju. DUNAJ 5. „N. Wiener Tagblatt* poroča, da se dane3 nadvojvoda Fran Ferdinand s svojo rodbino povrne na Dunaj po dvemesečni odsotnosti. Nadvojvoda je bivtJ do sedaj v St. Moricu v Švici. Proračunski odsek poslanske -zbornice. DUNAJ 5. Proračunski odsek je danes razpravljal poglavje o obratu državnih železnic. Potres. DUNAJ o. Potresni aparati v centralne hi zavodu za metereologijo in geodinamiko PODLISTEK. 25 KAZAKI Angleška banka. LONDON 5. Angleška banka je znižala diskont na 3^2 od sto. Požar V rudniku. LONDON 5. V premogovniku Hainsteadu blizo Birmingbama je -nastal ogenj. 22 rudar-jer je zaprtih v rovu. Japonsko-kitajski spor. LONDON 5. „Daily Telegraph" poroča iz Tokija: Kitajska ni na noto Japonske glede zaplembe parnika „Katsumaru"' odgovorila negativno, ampak se opravičuje in ponuja odškodnino. Toda v Tekiju menijo, da ni to dovolj. „Morning Post" poroča iz Sangaja: Razmere med Kitajsko in Japonsko so vsled zaplembe parnika „Katsumpru* zelo napete. Japonska izjavlja, da bo sncatrala vedenje Kitajske kakor casus belli, ako ne stavi parnika na svobodo. TOKIO 5. Unanji urad je objavii nastopno noto : Japonska vlada ni poslala radi zaplembe parnika „Katsumaru'' ultimatuma, niti je žugala. Mi zaupane o v dobro voljo kitajske vlade; nadejamo se, da pusti na svobodo parnik, da izrazi svoje obžalovanje radi dogodka in plača odškodnino. ŠANGAJ 5. Spor radi zaplembe japonskega parnika „Katsumartf" postaja čimdalje bolj resen. Ne glede na postopanje Portugalske, ker je bila ladija zaplenjena baje v vodah otoka Macao, zahteva Japonska takojšnjo zadoščenje. Odklonila je ponudbo, naj bi se ta slučaj skupaj preiskovalo, ker je Kitajska v mirnih časih izvršila boj čin. Kitajski Častniki in vojaki so b silo prišli na parnik ter sneli japonsko zastavo. Japonska vlada je ukazala svojemu diplomatičnemu zastopniku, naj postopa z vso strogostjo, ako se ne izpusti parnik vCastonu takoj na svobodo, in naj prosi kitajska vlada oproŠčenja radi žaljenja japonske zastave ter kaznuje dotične kitajske častnike. Gledališče pogorelo. WEININGEN 5. Dvorno gledališče je popolnoma pogorelo, le zidovi stoje še po pogašen. Ničesar ni znano, da bil k lo ponesrečil. Amerika proti anarhistom. WASHINGTON 4, Minister za trgovino je ukazal vsem uradnikom naseljevalnih uradov, da so sporazumejo s policijskimi oblast-uijami in z detektivi ter da si zagotove njihovo sodelovanjp, kako bi se dežela osvobodila od inozemskih anarhistov in zločincev, ki se jih zamore na temelju zakona o naseljevanju izgnati iz dežele. LONDON 4. „Daily Nevrs" javlja, da so v Čikag u sklenili izgnati vse znane anarhiste in da bodo odslej povsem strogo postopali proti njim. Radi blagega postopanja postal je Čikago pravo gnezdo anarhistov. Areto-vali so že 300 anarhistov. Od sedaj naprej bo policija strogo cenzurirala revclucijonarne spise in govore. Dementi glede potovanja srbskega kralja. BELIGRAD 6, Na merodajnem mestu označajo kakor popolnoma izmišljeno vest iz Petrograda, ki so jo po „Beri. Tagblattu" priobčili tudi drugi inozemski listi, češ, da obišče srbski kralj tekom tega meseca ruskega carja v Carskem selu, kjer da ostane več dni. O potovanju kraljevem v inozemstvo ni doslej odločeno še ničesar. Kruh se podraži? Cene žita rastejo; Avstriji so v zadnjih dneh poskočile cene žitu za 20 do 30 stotink pri £0 kg. V Budimpešti je cena žitu za april poskočila za 30 do 35 stotink. Španoka kraljeva dvojica. MADRID 5. Kralj, kraljica in princ Astur-ski so danes predpoludne dospeli iz Sevile. Na kolodvoru jih je pozdravila kraljica-mati čleai kraljeve rodbine in ministerstva Kavkaška povest.— Grof LEV N. TOLSTOJ. „Da, stric, ti nisi videl ničesar, jaz pa sem ubil divjačino," je dejal Lukaška; spustil je petelina in vstal, nenaravno mirno. Starec, ki je -ostro vpiral oči v da ljavo, je motril zdaj razločno *vidni, belo bleščeči hrbet mrtveca, okoli katerega je plal Terek. „Z deblom na hrbtu je priplaval. Jaz sem ga zagledal. Poglej tja! Tam! V modrih hlačah, puške nima... Vidiš, kaj ?" je govoril Luka. „Kako ne bom videl !u je z občutkom rekel starec in nekaj resnega in strogega se je pokazalo v njegovem obličju. ^fcJedćl sem tako in gledal... kaj je tam črnega na onem bregu ? Zapazil sem ga že tam; prav kakor da je prišel človek in pal v vodo. Kako čudno! Pa deblo, močno deblo plava, a ne plava navzdol, ampak počez jo reže. Glej, izpod njega se pokazuje glava. Kako čudno! Jaz sem se premaknil, iz bičevja nisem videl; vzdignil sem se malo, a ta mrcina me je gotovo slišala: zlezel je na prod in se ogledavah »Motiš se«, si mislim jaz, ne uideš mi. Čim je ziezel vun, se je ogledaval. (Oh, za vrat me je kar davilo!) Pripravil sem puško, ne ganem se, čakam. Ostal je m ostal, potem je zopet zaplaval in, kakor je priplaval na mesečino, pa sem videl njegov hrbet. „V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha." Gledal sem skoz dim, tam je brcal. Zastokal je, ali pa se mi je tako zdelo. No, slava Tebi, Gospod, sem si mislil, ubil sem ga! A ko ga je zaneslo na prod, je bilo vse očitno; hotel je vstati, a ni imel moči. Otepaval je nekaj časa in potem se je iztegnil. Cisto vse sem videl. Vidiš, ne gane se; gotovo je crknil. Ka-zaka sta tekla v kordon, da bi drugi ne ušli." „Tako si ga torej !" je rekel starec. „Daleč, brat, bo zdaj ..." In zopet je žalostno zmajal z glavo. V tem trenutku so se zaslišali kazaki, ki so prihajali po bregu peš in na konjih, med glasnim govorjenjem in pokanjem trstov. Ogrska poslanska zbornica. Budimpešta 5. Na današnjo sejo je prišlo tudi več hrvatskih poslancev. Zbornica nadaljevala debato o predlogu posl. Nagyja g?ede revizije poslovnika. Posl. Buza (stranka neodvisnosti) je zagovarjal predlog, izlasti z ozirom na nevarnost obstrukcije od strani Hrvatov. (Klici pri disi-dentih : Vi ste nam naščuvali Hrvate na vrati) Buza: Kdo je to etoril, to vam bo znal bolje povedati posl. Polonyi. Posl. Polonyi se je v osebni stvari zavaroval proti trditvi posl. Buze. Očrtal je zgodovino reške resolucije, izjavivši, da se je s Supilom in tovariši pogajal izključno Pran Košut. Govorniku se je poverilo, da dogovori konferenco z dalmatinskimi in hrvatskimi poslanci. Grof Julij Andrassy in baron Banffy sta bila jedina, ki sta se izrekla proti tej konferenci. A nameravalo se je celo prirediti hrvatskim in dalmatinskim poslancem slovesen vspre-jem v Budimpešti. Do konference pa ni pozneje prišlo. Govorcik se je skliceval na Supila, ki zamore ta dejstva potrditi. Posl, Buza je pripomnil v osebni stvari: Jemljem na znanje, da nam tudi Polonyi ni naščuval Hrvatov na vrat! Potem nam jih je pa vrag naščuval! (Velik nemir.) Predsednik je pozval posl. Buzo na red. Posl. Supilo je hotel v osebni stvari govoriti hrvatski. Od vseh strani so mu klicali : Govorite madjarski! V nemiru, ki je „Ali peljejo čoln, kaj ?" je zavpil Luka. „Ti si dečko, Luka! Potegni ga na breg!" je kričal eden kazakov. Ne da bi počakal na čoln, se je pričel Lukaška slačiti, umaknil pa ni očesa od svojega plena. „Počakaj, Nazarka pelje čoln!" je za-klical narednik. „Bedak! Lahko je živ! Potuhnil se je! Vzemi kindžal," je zavpil drug kazak. „Ne čenčaj \u je vzkliknil Luka in potegnil dol hlače. LTrno se je slekel, se prekrižal, s skokom planil v vodo, da je visoko plusknila, in v krepkih sunkih, visoko vzdigujoč hrbet iz vode, je pričel rezati deroči Terek proti sipini. Trop kazakov se je glasno pomenkoval na bregu, vedno jih je govorilo po več hkratu. Trije so odjezdili patruljirat. Čoln se je prikazal izza ovinka. Lukaška je zlezel na prod, se sklonil k truplu in ga obrnil dvakrat. „Popolnoma je mrtev !a je zaklical tovarišem. Cečenec je bil ustreljen v glavo. Na sebi je imel modre hlače; srajco, čerkesko, puško in kindžal je imel privezan na nrbet. Vrh vsega je bila privezana velika veja, kije bila premotila spočetka Lukaško. Injem tudi na Hrvatskem! (Dalje.) prosi ga p a, naj govori madjarski ali pa naj svoja izvajanja odgodi do jutri, ker ni pre-zidijalnega tolmača radi delegacij Že v Budimpešti. Posl. Supilo je pričel govoriti hrvat3ki, (Viharni klici: Govorite madjarski!) Predsednik : Prosim Vas vendar, da me poslušate, ker ne razumem, če govorite kr-vatski. Posl. Supilo je pripomnil madjarski, da ni v zakonu o tolmaču nobene bosede. Predsednik : Poslovnika pa ni možno drugače uporabljati. Na to se je posl. Supilo uaedel. Minister Košut je najodločneje izjavil, da se ni glede reške resolucije z nobenim pogajal oziroma sklenil kake dogovore. Dejstvo je le, da so mu nekateri gospodje iz Hrvatske in Dalmacije pismeno poslali nekatere pr nkta-cije. Res je, da je bil on, ki si je najbolj prizadeval, da bi prišlo s Hrvati do prijateljskega razmerja. Govornik je za izvedbo ogrsko-hrvatske nagodbe v zmialu svobode in povspeševunja hrvatskih interesov. Hrvatje so izjavili, da so prijatelji Ogrske, o tem pa mi niso podali ni-kakega dokaza. Govornik je skušal urediti s Hrvati prijateljsko in bratsko razmerje, vendar se je v teh gospodih motil. V bodoče se bo čuval, da ne zapade več v tako zmoto. Za Košutom je govorilo še več govornikov narodnosti proti reviziji poslovnika, nakar je bila razprava zaključena. Prihodnja seja jutri. _ Madjarska blaznost. Budimpeštanski list „Pesti Hirlap" je priobčil te dni z ozirom na hrvatsko-ogrski spor članek, ki je tako značilen za psiholq-logijo madjarske duše, da je vredno, da ga ponatisnemo tu dobesedno. Članek se gla« : „Ako se Hrvatov ne more prepričat:, se jih mora ukrotiti. Ako se Hrvatska noče podrediti ogrskim zakonom, treba jo podjarmiti. Ako Ogrska ne more razviti nik&ke energije nasproti puntarskim Hrvatom, potem pa Ogrska tudi ne more zahtevati, da bi jo kdo smatral re3no. Privatne osebe se morejo med seboj pogajati in konferiiati, država pa ima le odločati. Z vso energijo in močjo ogrske države treba napraviti red na Hrvatskem. Kar so mnoge „konference" pokrarile, to treba pT-praviti z vso strogostjo zakona in avtoriteto moči. Ogrska vlada in hrvatski ban sta poskusila z novimi volitvami. S tem pa ne dosežeta nikakih vspehov. Hrvatsko-ogrskega vprašanja tudi ni možno rešiti na ta načia. Tam doli v Hrvatski vlada danes žo direkten punt pro'i državnopravni avtoriteti Ogrske, a upora ni možno udušiti drugače, nego z mečjo in če potrebno, tudi z nasiljem. Z ustavnimi sredstvi se v Hrvatski ne more več delati. Parlamentarno orožje sodi le v roko naroda, ki je dovolj inteligenten, da je zna rabiti. Dejstva pa so dokazala, da Hrvatska politično ni še dovolj zrelal Žalostna dolžnost je prorokovanje neprijetnih stvari. Vendar moramo prorokovati, daboimela Ogrska s Hrvati še krvave spopade i n si bo morala z orožjem vnovič priboriti Hrvatsko!! Zahtevamo od vlade, naj odredi, da bodo na Hrvatskem in na Reki trajno dislocirani madjarski polki. Hrvatje naj vidijo sedaj v mirnih časih, kaj jih čaka, ako ne bodo hoteli pripoznavati ogrskih zakonov in pravic ogrskega državnega jezika! Z novim saborom ne bo mogel ban isto-tako ničesar začeti, kakor ni mogel s starim. Kaj naj stori torej ? Ali naj zopet razpise volitve ? Tudi s tem ne bi veliko dosegel. Na Hrvatskem naj se jednostavno — ne razpišejo več nobene volitve! Ni brezpogojno potrebno, da v Zagrebu zboruje sabor. Zakone treba spolnjevati le nasproti narodu, ki sam respektira zakone! J Čim se v Hrvatski ne more ustavno vladati, se pa mora vladati brez ustave 1 Na Hrvatskem se bo vladalo tako kakor v okupiranih pokrajinah. Ljudstvo bo imelo koristi od tega, ako bo spoznavalo blagodati kulture. Pred vsem pa bi se morali vspostaviti odoo-Šaji, kakor so vladali pred letom 1868. Ko-mitati Virovitica, Sirmija in Požega naj se „patrijirajo" zopet k Ogrski. (!) Ti komitati so bili leta 1868 lahkomišljeno podarjeni Hrvatski. Začeti se mora slednjič z madjarizira- Tudi kralju ogrskemu je v dolžnost, da omo- Stran II »jfiDINOHT* 3t §6. V Trstn. dn^ G. inarea 1908 goči madjariziranje! ! Ako Hrvatje nočejo sami uvideti, da poleg Ogrske ne morejo tvoriti nikake samostojne države, ampak le podrejeno provinci) o. potem se jih mora z orožjem prepričati o tem ! ♦ * * Taki so izbruhi madjarske duše v listu „Pesti Hirlap". Morda bi menil kdo, da se ne treba ozirati na to in šteti v greh narodu, kar piše kakov politični norec. Res je sicer : tu govori politična blaznost! Ali list „Pesti Hirlap" jc mnogo čitan in uvaževan list, ki stoji — to moiacno posebno povdariti — izven 6trank. Ravno zato pa moremo reči, da čutstvo in mišljenje, ki prihaja tu do izraza, ni svojstvo le kake posamične stranke, ampak tu vidimo duševno razpoloženje skupnosti. V članku „Pesti Hirlapa1' se zrcali madjarsk duša. Blaznost je to, ali komulativna blaznost, volja madžarske mase ; to ni strankarska, to je narodna blaznost. Tu ni govoril posamičen strankarski fanatik, to so pojavi ma djarskega šovinizma, ki preko cinizma in brutalnosti seza že do — bestijalnosti. „Pesti Hirlap" zahteva: podjarmljenie, nasilno ukrotenje, brezobzirno energijo, uve-ijavljenje moči ogrske države, strogost za kona, avtoriteto države kakor diktatorico, protiustavna, torej nezakonita sredstva, krvavo priborjenje Hrvatske, nasilno madjarizacijo Hrvatske, v službo katere se ima postaviti tudi — to je višek vsega — tudi vladar! Isti vladar, ki je sankcioniral zakone, torej tudi nagodbo, ki določa, da je hrvatska država v zvezi z državo Ogrsko, ne pa v podrejenosti — isti vladar naj pomaga zanikati zakone, ki jih je sam sankcijoniral!! Ako ta zahteva ne pomenja blaznosti, potem sploh ne vemo, kaj je blaznost. In tako motivira „Pe3ti Hirlap" zahtevo, naj za Hrvatsko ne veljajo državni in ustavni zakoni ? ! Tudi v tem se izraža blaznost: v imenu zakona, ki ga baje Hrvatje ne res-pektirajo, zahteva, naj ne velja zakon !! A konec vsem koncem v teh madjarskih zahtevah je, naj se posamične županije jednostavno odtržejo od Hrvatske in utelesijo Ogrski in Hrvatsko naj si Ogrska pribori z orožjem, s krvjo !! Madjarska duša je bolna, je v patalo-gičnem stanju. Drugače ne bi stavila zahtev, ki bi ■— ako bi se le skušalo uresničiti jih — dovele do katastrofalnih dogodkov z a Madjare same! Blaznost je nadalje v tem, da madjarski list zahteva vsa našteta nasilja proti Hrvatom v imenu — kulture. Narod, ki mu še danes na vseh straneh sili izpod kože azijat*ko bar barstvo, hoče naroda, ki ima faktično svojo kulturo, svojo sijajno zgodovino in ki je bil skozi stoletja prvoboritelj evropske civilizacije — Madjari hočejo donašati Hrvatom blagodati kulture ! To je blasfemija, to je za-sramovanje pojma kulture, ako se v nje imenu zahteva nasilje, krivico, pnctizakonitost, dušenje svobode in celo — kri, torej sama taka sredstva, bi se jih more posluževati le barbarstvo ! Hrvatom se ne treba plašiti pred takimi grožnjami. Te škodujejo le Madjarom samim, ker jih kompromitujejo pred vsem svetom, ker razkrivajo, kako je vsa baharija Madja-rov o 6vojem vitežtvu, svobodoljubju in zvestobi do ustavnih pravic le ena sama velika laž! Računati pa je vendar s temi grožnjami kakor simptenom razpoloženja madjar-■ke duše. Članek v „P osti Hirlap" ovaja hidrofo-bijo temperamenta in na tej grozni bolezni boluje ves madjarski narodni organizem ! Hrvatska. Nemški glas o volitvah na Hrvatskem. „Wiener Allg. Zeitung4* piše. da volitve na Hrvatskem niso ni malo iznenadile. Koalicija je &ijajno zmagala. Rauchova era je izginila, uničila jo je narodna volja. Baron Rauch žuga. da tolikrat razpusti sabor, kolikor bo potrebno, da dobi unijonistično večino. To je v resnici čudno, da politik žuga s tako nasilnimi sredstvi, ki gotovo ne obrode nikakega sadu. Baronu Rauchu manjka politični takt, Baron Rauch kakor politik ni na svojem mestu. Položaj na Hrvatskem — zaključuje dunajski list — ni nikakor kritičen, treba je samo najti koncilijantnega politika, ki ustvari iz koalicije unijonistično večino in kriza bo rešena, Novoizvoljeni poslanci hrvatsko srbske koalicije so imeli dne 4. t. m. v Zagrebu konferenco, ki jej je predsedoval poslanec Medaković. Svrha konferenci je bila : da sa koalicija konstituira, da razpravlja o položaju na volitvah in da zavzame stališče nasproti vprašanju revizije poslovnika v skupnem hrvat^ko-ogrskem saboru. Izvolili so eksekutivni odbor. Predsednik je Grga Tuškan. podpredsednika dr. Mazoranie (Hrvat) in Vaso Muačević (Srb). Glede revizije poslovnika je prepuščeno delegatom, da ozuačijo svoje stališče, dokler se ne sestane hrvatski sabor, ki stori svoje sklepe ob tem vprašan, u raznih di žavnoprav-nik posledic, kakor tudi o drugih vprašanjih. Več delegatov je že odpotovalo v Budimpešto, da v skupnem saboru označijo svoje stališče nasproti reviziji poslovnika. Rauchove namere. V budimpeštanskih političnih krogih se govori, da se Weckerle in Rauch nadejata najti povod, da se hrvatski sabor odgodi. O razpuščenju ni govora. Rauch upa, da bo sa- bor nesposoben za delovanje, oziroma da se ne bo možno ž njim pogajati. Medtem se pa Weckerle ne misli več izpostavljati za Raucha. Ako se temu posreči, da se vzdrži, ne bo Weckerle imel nič proti temu, ako mu pa to ne vspe, ga tudi Weckerle ne bo držal, Ogrs ka. Volilna reforma na Ogrskem. Iz Budimpešte javljajo: Zadnji avdijenci ministra za notranje stvari grofa Andrassyja pripisuje v političnih krogih veliko važnost, to namreč, da je cesar odobril vse predloge ministra tičoče se volilne reforme. Anarhistični atentati v Severni Ameriki. Iz New-Yorka poročajo : Anarhist, ki je izvršil atentat ni policijskega načelnika, se imenuje Lazar Auerbach in je doma iz Ki-šeueva. Policija je zaprla šest sokrivcev ter odkrila zaroto, ki je nameravala umoriti župana Buose. Iz New-Yorka pa javljajo, da je Farley, katoliški nadškof new yorški, prijavil policiji, da je prejel svarilo, v katerem se mu je priobčilo, da so anarhisti sklenili njegovo smrt in da se ne bo mogel rešiti smrtne obsodbe Tako je tudi nadškof v Baltimoru, kardinal Gibbons, prejel enak opomin. Na nev yorško burzo ne pripuščajo več nobenih tujih obiskovalcev, ker so anarhisti žugali, da umore več bogatih financ;rjev. V vsem borzijskem okraju so policijo pomnožili. Policijski komisar, ki vodi te odredbe proti aiarhistom, je prejel pismo, v katerem se mu žuga s smrtjo, ako bo to svoje delo nade-Ijeval. _ Drobne politične vesti. Potovanje cesarja Viljema. Rimski „Messaggero" poroča, da obišče dne 2. maja cesar Viljem angleško srednjemorsko eskadro v Malti. Potovanje srbskega kralja. Iz Dunaja javljajajo : V tukajšnjih političnih krogih menijo, da vesti, da pojde srbski kralj Peter v kratkem v Petrograd obiskat ruskega carja, niso resnične, kajti ako bi se kralj sploh podal v inozemstvo, tedaj bi najprej prišel na Dunaj, kamor doslej ni prišel radi tega, ker še ni bila sklenjena trgovinska pogodba. Ruski car sploh ni vsprejel. odkar je uvedena ustava, nobenega tujega vladarja in to radi neurejenih odnošajev v Rusiji. Položaj v Bolgarski. Bolgarski listi pišejo, da je stališče sedanje demokratske vlade omajeno. Povod temu je kneževa poroka, pri kateri ni bil navzoč noben člen vlade, in knez tudi ni naklonjen svojemu kabinetu. Nekateri listi konstatirajo, da dela knez Ferdinand vse na svojo roko m protežira Stam-bulovce, kar se najbolj vidi iz zadnjih diplo-matičnih imenovanj. Ker ni možno, da bi prišlo do sporazuma med vlado in knezom, svetujejo listi vladi, naj odstopi, čim se knez povrne v Sofijo. Dnevne vesti. Imenovanje v finančni stroki. Narednik v 5. brambovskem peš-polku g. Josip Cvek je imenovan kancelistom na c. k. finančni direkciji v Trstu. „Lavoratore" in sporazumljenje v Istri. V notico, ki smo jo priobčili včeraj pod tem naslovom, se je vrinilo več tiskovnih pomot, ki pačijo smisel. Stavek v začetku tretjega odstavka : „Absurdna in skrajno drzna je torej trditev, da je socijalni demokraciji na tem, da sta se obe stranki jeli približevati ena drugi" — se ima glasiti: „ .... da gre socijalni demokraciji zasluga na tem itd." V stavku istega odstavka : „Le v vspehih naše stranka je začelo svitati v glavah Italijanov, da je zanje same vendar bolje, da se kako pogovore" — treba citati dogovore. V četrtem odstavku treba čitati, da r Lavoratore" v p o z i modrijana pojasnuje (in ne v prozi). V petem odstavku treba čitati po poskusu tatvino na tuji duševni tatvini (in ne list niči). Slednjič treba čitati v zadnjem odstavku: „Clankar v „Lavoratoru" torej ni principijelno nasproten italijanskim šolam na slovanskih tleh (in ne slovanskim, kakor stoji v notici po pomoti), Prazna baharija, „Lavoratore" je pripovedoval te dni o nekem organizacijskem potovanju. ki je jo izvršil sodrug Hvastja po Dalmaciji. „Lavoratore" opisuje, koliko truda je stalo sodruga H častjo to potovanje in organizova-nie. Mej drugim pripoveduje poročevalec v „Lavoratore", da je moral rečeni sodrug govoriti kar petero jezikov. Po tem takem se je pokazal mož pravegi Alezzofanti — Kardinal Mezzofanti je menda govoril in umel 58 jezikov. Sodrug Hvastja jih sicer ne zna toliko — v Dalmaciii vsaj je govoril le 5 jezikov. Ali nič ne dene. Ce že ni popoln Mezzofnnti, pa je vsaj mal Mez^ofaiit', nr.rda le v — šepnem formatu. Mi siromaki smo v svoji naivnosti in nevednosti verjeli raznim in tudi uradnim statistikam, ki govore, da je prebivalstvo Dalmacije po 98 odstotkih enega in istega, to je Brbakc-hrtatskega jezika, Ostalo, 2 odstotka, pa so po najvećem delu Italijani. Mi smo menili torej, da se daja v Dalmaciji z znanjem srbo- ljena oblast dolžna ali pooblaščena zadovoljiti hrvaščine in italijanščine izborno izhajati, pa iim brez odloga. bilo tudi na organizacijskem trudu sodruga i Njihova zahteva, da se omenjene pred- li rastje. Kar nas je poučil „II Lavoratore", da je to naše mnenje temeljito krivo in da narodnostnih in jezikovnih razmer v Dalmaciji kar čisto nič ne poznamo. Sodrug Hvastja se je moral posluževati kar petero jezikov in moj temi — kdor ne varjame, naj le pogleda v „Lavoratore"! — tudi črnogorskega in turškega! Mi smo — pat ! Sedaj vidimo, kaki ignoranti smo na polji filologije in etnografije in glede jezikovnih razmer v Dalmaciji. Mislili smo, da Črnogorci in Hercegovci, ki prihajajo v Dalmacijo, govore srbsko hrvatski jezik, torej prav isti jezik, ki ga govori 98 odstotkov prebivalstva v Dalmaciji. Sedaj pa doznajemo še le, da so to po narodnosti Črnogorci ozir. Turki, ki govore svoj poseben črnogorski ozir. turški jezik in da je moral sirota Hvastja organizirati vso to mešanico s pomočjo — petero jezikov ! I Saj pravimo, človek nikdar vsega ne ve ! Mi se klanjamo in se sramujemo svoje nevednosti. Seveda bo tudi zlobnih ljudij, ki bodo hoteli trditi, da je vse pripovedovanje o petero jezikih le prazna baharija, ki si jo „Lavoratore" more privoščiti le zato, ker piše za isto italijansko publiko, ki nima ni naj-medleje ideje o faktičnih razmerah v naših primorskih pokrajinah in ki se jej v tem pogledu lahko natveza vsac?ga in še tako kosmatega medveda! Na vsak način treba opozoriti vlado na to filologično razkritje v „Lavoratore", da se bo ozirala nan]e ob reševanju vprašanja uradnega jezika v Dalmaciji. Volilcem splošne kurije na Goriškem na znanje. Kakor je bilo javljeno že včeraj je razpisana ožja volitev za splošno kurijo na dan 9. t. m. Kdor je zgubil ali zavrgel volilno legitimacijo, jo lahko dobi na c. kr. okrajnem glavarstvu do dneva pred volitvijo. Da se prištedi volilcem daljno pot na glavarstvo, bi bilo želeti, da bi volilni komisarji izdajali volilne legitimacije na dan volitve v volilni dvorani, kakor je to navada drugje. V dosego te olajšave naj se županstva takoj obrnejo na dotično c. kr. okrajno glavarstvo s prošnjo, da naj izroči vsakemu volilnemu komisarju primerno število volilnih legitimacij za dan volitve. Ne morejo umeti položaja! Pred par dnevi smo konstatirali mi, kako Italijani ju-stificirajo vsacega svojega rojaka, ki kaže, da nekoliko pametneje presoja položaj avstrijskih Italijanov in ne more — uvaževaje realne razmere — odobravati taktike Italijanov nasproti Slovanom v našem Primorju. Opiraje se na jeden tak konkretni slučaj piše Omnibus" : Tudi med Italijani je pravičnih in nepristranskih mož, ki, vzvišeni nad strankarsko strastjo, vidijo, da je to blazno, da se Italijani tako bore proti Slovanvm, ki so tako v Istri kakor v Trstu na svojih tleh, in da bi marveč najelementarneja logika zahtevala od Italijanov, da žive s Slovani v miru, ter bi tako tvorili most med slovansko in latinsko civilizacijo. Toda naravno je, da naši fanatični nasprotniki, možje vzrasli v miljeju narodnega sovražtva proti Slovanom, ne morejo ni kakor umevati realnosti položaja in ne morejo jasno in pravično soditi naših bojev ter priznati, da so Slovenci in Hrvatje Trsta in Istre v opravičeni in legitimni obrambi svojih starih pravic in nimajo Di najmanjega namena, da bi si prisvajali tla, ki so tu j a last. Gospoda naj storijo, kar sem jim iz-ljublja, slovanski narod vendar napreduje vedno bolj. Ni je človeške moči, ki bi jib mogla zaustaviti v tem triumfalnem napredovanju. V največem interesu Italijanov bi bilo. da se z nami sporazumejo. To, kar pravi tu ^Omnibus" na adreso Italijanov, smo jim rekli mi že neštetokrati. Ali zastonj. Italijane je zaslepila &trast, zaslepljeni so po megalomaniji in zato ne vidijo, kaj se godi okoli njih, a posledica temu je, daneumejo svojega lastnega p ol o žaj a ! Mi smo uverjeni, da prile čas, ko se jim odprejo oči. Ali zapomnijo naj si: čim kasneje, tem slabše za njih ! ! K štrajku v koperskem učiteljišču pišejo „Balkanu"' : „Vsled sklepov deželnega zbora za Istro je c. kr. vlada ukrenila pre-u3trojitev učiteljišča v Kopru v tem zmislu, da prenese hrvatski oddelek v Kastav, kamor sta se že preselila prva dva tečaja, in slovenski oddelek na Goriško. Tako ostane v Kopru le italijanski oddelek. S to-le preuatrojitvijo odpada tudi oni „monstrum", da se na tem zavodu najvažnejše in najtežje predmete pre- prijateljem, kjer so si ga razdelili. Popoludne dava v nemškem jeziku, t. j. v jeziku, ki je so ee pa vsi lepo maskirali, najeli kočijo in skoraj vsem kandidatom učiteljišča tuj. 83 potem vozili po Corsu. Zdelo se jim je, Za te spremembe so znali sedanji kau da so že milijonarji. Voziti so se dali ne le didatje učiteljišča in do teh sprememb bi po Corsu, ampak po vsem me^tu in še celo b !o prišlo tudi prej ali slej, če se ne bi ven iz mesta, v bližnjo okolico, upustili v sedanjo demonstracije. Ali dokler. V ponedeljek je njih zabava seveda nate spremembe ne nastanejo, morajo se gg. daljevala in istotako v torek. A v torek je kandidati pokoravati obstoječim šolskim za- oče malega Lovrenca zapazil, da mu manjka konom in predpisom, v prvi vrsti šolskemu iz blagajne 800 kron. Obenem je pa zapazil, redu in predpisani disciplini. da se je njegov sinko nekam posebno zaba- Mesto tega so oni pričeli na početku val zadnje pustne dni, in to se mu je zdelo drugega tečaja sestavljati ostro resolucije, s sumljivo. Prijel je trdno 6vojega sina in ta katerimi izražajo svoje želje in zahteve, mu je slednjič povedal, da mu je res on vzel, kakor da bi bila njim neposredno predpostav- denar in da ga je razdelil mej svoje prija- mete predava v narodnem ali materinskem jeziku dijaka, je brezdvomno vpravičena, ali ,tega oni ne dosežejo s svojim „m i želimo" mi zahtevamo" ali „mi hočemo". Kakor pravi in iskreni prijatelji naše mladiue na koperskem učiteljišču priporočamo njej najtopleje, da se ogne daljnim demonstracijam — ker smo uverjeni. da se šolske oblasti ne dado preplašiti po demonstracijah in da bi mogle za demonstrante nastati težke posledice." Mi se svoje strani se popolnoma strinjamo z naziranjem „Balkano vega" dopisnika in priporočamo njegov nasvet koperskim kandidatom toplo na srce. Z naših poŠt. Pišejo nam : V sredo zvečer sem bil na pošti Giuseppina, da kupim nekaj poštnih nakaznic. Zahteval sem seveda v slovenskem jeziku. Uradnik pa me je zavrnil : Co3a la vol — ich verstehe nicht! — Jaz sem ponovil svojo zahtevo v slovenskem jeziku. Ali zopet me ni umel, ali pa me ni hotel umeti. Ker pa sem nakaznice nu ni potreboval, sem rekel slednjič : Anvceisung. Sedaj pa sem hitro dobil zaželjene nakaznice. Ni to sem zabte7al še znamke. Sedaj pa se je uradnik obrnil do nekega druzega uslužbenca, ki mu je pojasnil, kaj da zahtjvam. Proti takim razmeram moramo odločno proteatovati. To vendar ne gre, da so v mestu, čegar prebivalstvo je po velikem delu slovensko, nameščei i našemu jeziku nevešči uradniki tudi na mestih, kjer imajo posla a strankami. Vsaj na tacih mestih bi morali biti nameščeni uradniki vešči obem deželnim jezikom. Saj so javne državne institucije, kakoršnja je ravno posta, namenjene vsemu prebivalstvu brez razlike narodnosti. Uvedba nočnih pristojbin v lekarnah. T času od 10. ure zvečer do 0. uro zjutraj je dovoljeno v lekarnah pobirati 50 stotink kakor nočno pristojbino. Te pristojbine so prosti recepti, na katerih zdravnik postavi opombo „rxpeditio noeturna". E. N. Dobitki iz srečolova na torkovem plesu v N. D., ki niso bili še dvignjeni, so na razpolago imejiteljev izžrebanih srečk do incl. sobote. Dotedaj nedvignjeni dobitki zapadejo podpornemu zakladu N. D. O. Velikonočne razglednice družbe sv. Cirila in Metodija. Družba sv. Cirila in Metodija opozarja narodne trgovce na velikonočne razglednice. Družba dobi koncem tega meseca prav krasne Bleiweis-Vodnikove razglednice. V zalogi ima tudi mnogo pomladanskih in Gregorčičevih. Naročila naj se naslove na družbeno pisarno. Družba sv. Cirila in Metodija prosi dotične gospode, ki imajo družbine nabiralnike v oskrbi, da blagovolijo pošiljati prispevke iz nabiralnikov naravnost na družbo, ne pa * a časopise. Blagovolijo naj pošiljati redno vsak mesec, ali vsaj vsak drugi mesec in vedno pripomniti, iz katerega nabiralnika pošiljajo. Družbi sv. Cir. in Metodija je volil v svoji oporoki rajni g. župnik Jos. Sovič 100 K in sedmi del vse zapuščine. Blag spomin rodoljubnemu duhovniku. Tržaška mala kronika. Kako si je peterica paglavcev poskrbela denar za zabavo v pustnih dneh ! 18-letni Virgiiij Z., stanujoči v ulici deila Sanita, 15 letni Viljem K., stanujoči v ulici delle Ombrelle, 15-letni Ivan D., stanujoči v ulici della Pescheria, 11-letni Viktor J., stanujoči v ulici della Toretta, in 9 letni Lovrei jij P. so, čeravno še mali ljudje, vendar pa veliki prijatelji. Ves minoli teden je bila ta petorica v velikih skrfcfb, kje in kako bi jim bilo možno priti do kake svote denarja, da bi se pošteno (ali pa tudi nepošteno) pozabavali zadnje pustne dni, da l \ se na slavnosten način poslovili od princa Karnevala. In slednjič so ju vendar iztuhtali. Oče 9-letnega Lovrenca P. — ki mu je tudi ime Lovrenc — ima lastno krčmo v ulici Chiozza. Kakor rečeno stanujejo pa P . . ,-evi v ulici del Pešce. Na stanovanju ima Lovrenc P. oče blagajno. On sam, krčmar Lovrenc P., je čez dan vedno v krčmi, do-čim je binko večinoma doma, torej v družbi očttove blagajne. In gori rečeni prijatelji so sklenili, naj mali Lovrenc P. očetu vkrade iz blagajne nekoliko denarja, da si z istim najmejo kostime, da se maskirajo ter naj-mejo kočijo, da se bodo vozili v nedeljo in v torek po Corsu. Mali — 9-letni — Lovrenc P. je bil s tem predlogom takoj zadovoljen. V nedeljo predpoludne je šel domov, ko ni bilo doma nikogar druzega izven očetove blagajne. Ia iz očetove blagajne je mali Lovrenček vzel 800 kron denarja in ga nesel r Trstu, 6. warca 1908 »EDINOSTc štev. 66 Stran III teljo, da 60 se skupno zabavali. Povedal je pa očetu tudi imena teh prijateljev. Stari Lovrenc P. je takoj priiavil stvar policiji, ki je predvčerajšnjim opoludne are-tovala najstarejšega te petorice, namreč 18 letnega Virgilija Z. Ta je povedal, da je Djemu dal 11 letni Viktor J. 120 kron in jiu zatrdil, da je ta denar popolnoma nje gova lastnina. Istotako sta povedala pozneje ludi 15-letni ViHem K. in ravno tako stari Ivan D., da jima je namreč dal 11 letni 7iktor J. veČo svoto denarja in jima zatrdil, da je denar njegov. Zdi se torej, da je naj-stareji, namreč Virgiiij Z., oaredil tako, da je vkradeni denar delil 11-letni Viktor, ki ni kažnjiv ker nima še 14 let. Virgiiij Z. je bil pridržan v zaporu, ostali pa so bili izpuščeni. Od vsega denarja — 800 kron — je mati Virgilija Z. rešila Ai kron, ker je ta denar zaplenila svojemu sinu in ga potem izročila krčmarju Lovrencu P. Razgrajač na dan pepelnice. Pred 3inočnjim je bilo aretovanih 15 pijancev, ki so po ulicah prepevati, tulili, kričali in še drugače razgrajali. Kaznovani so bili vsi ..stante pede" na policiji, in sicer se zaporom — po 12 oziroma 24, a par njih celo po 48 ur. — Pretepi. 25 letni ogljar Andrej V., doma iz Podgrada a stanujoči tu v ulici Castaldi, :e b i aretovan predvčerajšnjem popoludne, ker e v pretepu ranil oglarja Frana Srebotnjaka dežnikom v levo oko. Srebotnjak je bil od veden v mestno bolnišnico ter je v nevarnosti, da izgubi oko. — 27-letni natakar Anton D' Aprile je prijavil na policiji, da sta ga predminolo noč brata Delia — 36-letni Cezar in 30 letni Ni kolaj, oba zidarja — pošteno naklestila s pestmi in z nekim krožnikom po glavi. Koledar In vreme. JDanes : Marcijan škof. — Jutri : Tomaž Akvinski sp. — Temperatura rieru ob 2. uri popoludne + 12® Cela. — Vreme FČeraj : lepo. Vremenska napoved za Primorsko: Spremenljivo s posamičnimi padavinami. Zcerni vetrovi. Temperatura hladna. Polagano razjašnjenje. Smeinloa Prebrisana deklica. — Veroufiitelj je učencem pripovedoval o egiptovskem Jožefu, kako je bil v ječi, nakar je mala leklica vsa vesela vskliknila: Gospod, mojemu 'tricu je tudi Jožef ime in sedi tudi v ječi. Sodna kronika. Anarhisti.;; Peter Deta .nti, 36-letni natakar, Alojz Postogna, 25-leten mehanik, in Fran Pangher, T 8-Iet Btar, nahajali so se dne 5. decembra v hotelu KEuropa" v Miljah, kjer eo se vdele-ževali zaupnega shoda po £ 2, zborovalnega zakona. — Tamošnja policija pa je poizvedela, da se shod vrši v anarhistične svrhe in je intervenirala, da razžene shod. Dessanti je razburjeno protestiral proti temu početju redarjev in jih nazval neved neže. — Vkljub temu so se vsi vdeležniki shoda počasi razSli in trije gori omenjeni so vstopili v krčmo Frana Appollonio, kjer so glasno n Lurno kritizirali ravnanje policije. Dve straži in inšpektor, ki so prišli v gostilno, so imenom zakona naložili trojici, naj jim slede na kemisarijat. Dessanti je pri tej priči izu9til nekatere tsede, ki so jih funkcijonarji smatrali razža-ienjem Veličanstva, in pristavil, da njemu ni liič mar do vseh zakonov. Ml d tem ko so se redarji spravljali nad Dessantijem, da ga odredejo v zapor, je njegov -odrug Postogna skočil na redarje in začel ih obdrJavati s pestjo. Bil je tudi on aretiran rcakor tudi tretji sodrug — Pangher ; ta ker :ii hotel ubogati ukazu redarjev, naj se od strani. Sodni dvor je včeraj oprostil Dessantija obtožbe razžaljenja Veličanstva in ga obsodil radi piestopka proti zbkovalnemu zakonu in radi upora na tri mesece ; Postogno pa radi -ločina javnega nasilja na dva meseca in tret-oga na teden zapora. Naše gledališče. V nedeljo dne 8. marca 1908 „Deseti brat" narodna igra s petjem. Spisal Grovekar po slavnem Jurčičevem romanu. Društvene vesti. Občniv zbor pevskega društva rVe- lesila"4 v Škednju se ni vršil v nedeljo dne ;. tek. m. kakor je bilo po pomoti javljeno v iistu „Edinost" ampak obdr/evsl se bo v nedeljo dne 8. tek. m. ob 3. uri popoludns z jičajrina dnevnim redom. Po občnem zboru se bo vršila pevska zabava v gostilni „Gospodarskega društva v skednju. Odbor uljudno vabi vse prijatelje petja in zagotovlia obilo zabave, točno postrežbo, dobro kapljico domačega sina in dobro preskrbljeno kuhinjo. Darovi. Za srečolov „Narodne delavske organizacije" so še poslali nadaljna darila : g.a ilarkon Frantca 2 sliki, g. Ulčakar 6 raznih Jaril, g. Živi c Drag. žepno lekarno, g.a Josi pina dr. Mandič-ova 3 čepice in 2 drugi darili, g. dr. V. P. 5 K, g. Josip Furlan, gostilna „pri Francu" 5 K. g. Jerkič, foto- graf 200 razglednic, čisl. rodovina Pertot, razno pecivo in 1 okrasek, g. Gul, pekarna različno pecivo, g. Hreščak, tobakarna, Bel-vedere 2 K. — Vsem darovateljem iskrena zahvala. Ker se ni vdeležil veselice sežansko podružnice sv. Cirila in Metodija je daroval gosp. Maks Ukmar iz Avberja 3 krone za moško podruž. sv. Cir. in Met. V isti n men je nabral v veseli družbi gospod Josip Macarol, učitelj v Nabrežini 11 kron 40 stot. Denar lirani uprava. Nar. delav. organizacija Skupina državnih železničarjev vabi vse svoje člane na skupni sestanek, ki se bo vršil v petek, dne 6. t. m. v društvenih prostorih. Ker se bo razpravljalo o zelo važnih zadevah, je želeti obilne vdeležbe. Vesti iz Goriške. Volilni shod v Zgoniku sklicuje za nedeljo dne 8. t. m. državni poslanec Alojz Š t r e k e 1 j. Shod se bo v'šil ob 3. uri pop. v gostilni Ivana Rudna št. 15. Volilni shod v Nabrežfnl sklicuje za nedeljo due 8. t. m. državni poslanec g. Alojz Štrekelj. Shod se bo vršil v gostilni g. Ignacija Tenceta ob 11. uri predp. Shoda v Opatjemselu in Devinu je sklical na nedeljo tudi deželni poslanec Josip Štrekelj. Volitve v Povirju. Volitve za kmečke občine se ie vdeležilo pri nas malo, da le polovica volilcev. Za dr. G. Gregorina je bilo oddanih 36 glasov, za J. Štreklja 25, za Abrama 23, Vrana 23 in L. Mahorčiča 7 glasov. Udeležba je bila pičla. Dvajseto stoletje je v deželi, pa ono hiti mimo na9, mi pa stojimo in gledamo, kako leti vse mimo in kako se vedno bolj širi prepad med nami in napredka željnimi Upamo pa, da bo na ožjih volitvah vde-ležba veča in zanimanie za iste tudi veče- X. Glede sežanskega volilnega okraja kmečkih občin niso bili še navedeni sledeči izidi : dr. Gregorin Štrekelj Vran Abram Repno 31 31 3 3 Kobjaglava 4 21 — 30 Pliskovica 11 11 31 31 Rodik 51 51 11 11 K goriškemu volilnemu okraju kmečkih občin treba še navesti izid v B a n j š i-c a h : agrarna lista po 3, klerikalna lista po 26. Laški L o č n i k je oddal kompaktno svoje glasove (39) slovenski klerikalni listi. Glede volitev v splošni kuriji ni bil še v „Edinosti" naveden izid v občinah Ga-brovica (na Krasu) ia Trnovo (na Tolminskem). Evo torej dotičnega izida : Gabro vica: Agrarno-napredna lista 56 ; klerik, lista 35 (ozir. Fon 45). Trnovo (Tolrn.) : Agr.-napr. iista 28 (jzir. dr. Franko 8) ; klerikalna lista 21 (ozir. Fon 41). Volitve za mandat slovenskih trgov vršijo se danes. Izid sporočamo v jutrišnji številki. Podružnica društva poštnih urad nikov se je ustanovila v Gorici. Predsednikom je izvoljen poštni asistent Lenart Lodatti, podpredsednikom Anton Picinini, tajnikom Amadej Šjrli, podtajnikom Evgenij Frankovič in blagajnikom Benedikt Sauli. Društvo ima gtavri namen do3CČi avtomatično avansiranje ureu^.cv dopustov in službeno pragmatiko poštnih uradnikom. Odposlancem v centralno komisijo za osebne stvari in kakor zastopnik na občnem zboru vseh avstrijskih poštnih uradnikov, ki se bo vršil 22. t. m. na Dunaju, je bil izbran Lodatti. Na zboru je višji ofieijal Anton Bisiach stavil predlog, naj se prijeaiki poštnih uradnikov uvavnajo po onem vadničnih učiteljev. Višji ofieijal Fran Vinci jo pa predlagal, naj so onim uradnikom, ki eo bili več časa ekspeditorji ustajajo tudi tista leta v službi, tudi če so bili odpravniki še pred letom 1887. Oba predloga sla bila vsprejeta enoglasno. Odbor ženske podružnice sv. Cirila in iMetodija v Sežani se najprisrčnejše zahvaljuje vsem p. n. gospem in gdč. ter gospodom ki so sodelovali na Zabavnem večeru dne 23. m. m. pri petju in igri ter ostalim gospicatn, ki eo tako pridno prodajale cvetlice in tako pripomogle do lepega gmotnoga uspeha, ki jim daje zavest, da njih trud ni bil zaman. EDINI ZAVOD ZA POPRAVLJANJE PNEVMATIKO V Trst, ulica Conii št. 24 Podružnica tovarne usnjatih in gumijevih antiderapantnih pnevmatikov amr fi. Garfonnet, 77 Rue de pariš, Clichi (Seine) Izvršuje popra-ljanje pnevmatifaov z antiderapant« iz gladfeejra gumija, notranje prevlake s tkanino, pnevmatičnih drev v^ake tovarne, poženi h, prerezanih ali na drug način ,o-kvarjenih. — Popravija se z redko preciznostjo ter se jamči za trajnost, kakor pri novih. Specijeino pateniovano valkaniziranje. — poprave se izvršujejo v najkrajšem času. Proda se hišo jako pripravna za trgovino v Grahovem ob novi železnici, pet minut od postaje. Hiša je enonadstropna z vrtom, pripravna posebno za obrtnike ali trgovce. Prodajalni pogoji zelo ugodni. Nataneneja pojasnila daje lastnik .\\\ FRANC CROBATH -- trgovec v Kranju. Nova prodajalnica :: z veliko izbero hišnih in Kuhinjskih predmetov po naj zmernejši h cenah. Vincenz Pibrouz, junior ulica delle Poste štev. 3. Poulards, rece, purani, štajerske kokoši. Račja mast. Slanine, maslo, konzerve. Dnevni dohodi. Cene jako zmerne. — Postrežba na dom. Trst, ulica Campanile št. 15. Dr- Fran Korsano specijalist za sifilitične in kožne bolezni ima svoj ambuiatorij v Trstu, v ulici San Nicolć štev. 9 (nad Jadransko Banko) Sprejema od 12. do 1. in _ Avstralije itd. itd.-- Parobrodi nemškega severnega Lloyda : 178 velikanskih brzih parnikov, z dvema vijakoma za transoceanske vožnje, od kater .'h 30 s 15000 ton.; 11 velikih parobrodov za prevažanje blaga ; 2 velika painika za veZ-banje; 37 velikih parnikov za vožnjo £0 evropskih moijih ; 11 velikih najmodernej h 'parnikov v delu; 156 manjših parobrodov. Vsega skupaj 395 parnikov, od katerih 172 brzib, opremljeni z modernim komfortom, ki preplovejo ocean v 5-6 dnsh, J53T 470 agencij v prvih svetovnihist praniščih. Cene nizke, hrana dobra Za informacije in pojasnila obrniti se na Glounl zastopnik u Trstu Piazza Giuseppina I. z»a lniormacije m pojasnila o F. STUMPE TELEFON štev. 20-68. DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH. Najvspesneje sredstvo proti DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH revmatizmu * TEKOČINA GODINfl in protinu prirejena v Trstu Rafaela 6o9itia, lekarna „i«la Jfadonna aella Satate" pri od lekarnarjev: sv. Ja obu in Josipa goSina, lekarna ,ynr 3gea' parneto 4 Steklenica stane K 1'40. Iz Trota se ne odpošilja manje od 4 steklenic proti požt. povzetju ali proti anticipatni poži^jatvi zneska/7K franko poH. in zavoj* Stran I / »EDIKOST« št v. 66 V Trstu, dne <». marca 1908 Vesti iz Istre. Kopališko društvo po Kneippovem načinu z omej. zavezo v Dolmi bo imelo dne 19. marča t. 1. ob 4 uri popoJ. j svoj redni občni zbor v kopališčnih prostorih. > Dnevni red: 1. Poročilo tačasnega odbora, 2. Vpisovanje novih udov, 3. Volitev stalnega odbora, 4. Volitev stalnega nedzormitva, 5. Predh gi in nasveti. __ Vesti iz Kranjske. Gradnja šentjanske železnice na Dolenjskem naglo napreduje. Štiri kilometre proge je že položene s tračnicami. Sedaj delajo mostove. Novo progo otvorijo mesrca julija. Politična perspektiva po volitvah. Z dovršenimi d* želnozborskimi volitvami je dokazano, da je S. L. S. — vsaj za dt gledne čase — nepremagljiva posestnica kmečkih, napredna stranka pa mestnih mandatov. Dokazano je tudi, da si nobena teh strank ne more pridobiti absoltutne večine v deželnem zboru. Upamo, da se sedaj ne bodo ponavljali stari grehi in da so ne bo nobena slovenska stranka vezala z Nemci, lri predstavljajo le 5°/o vsega prebivalstva ali enega celega poslanca v Kočevju. Ako med sloven skimi poslanci ne zmaga rodoljubje in domač razum, potem bo imelo zopet 48 nemških veleposestniških vclilcev vse kranjske Slovence za „Pepeta". Bog nas obvaruj za naprej takih političnih kozlov, ki so že toliko škodovali slovenskemu narodu !! Ob pošteni volji slovenskih poslancev obeh strank je možno skleniti med njimi program za skupno delovanje v korist vseh Slovencev. To tudi željno pričakujejo vsi volilci! Vesti iz Štajerske. Zakonska ljubezen. V ponedeljek je v Trbovljah 70 letni penzijonist Matija Jer- S man z nožem preparal trebuh svoji 54-letni j ženi, na katero je bil ljubosumen. Pred orož- j niki se je izrazil, da če ni sedaj mrtvp, bo j pa potem, ko pride iz ječe. Nu, žena je kmalu na to umrla ; ljubeznivi mož je pa pod ključem. Razne vesti. Šola pogorela. 100 učencev zgoreio. Iz Clevelanda poročajo od 4. t. m. V javni šoli v predmestju Colingwoot je nastal ogenj vsled tega, da je bila peč preveč zakurjena. V hipu je lila vsa šola napolnjena z gostim dimom. V šoli je bilo 400 otrok, med katerimi je nastala sitna panika. Ker je imela šola samo dva izhcda, je mnogo otrok zgorelo, oziroma jih je bilo fcžko poškodovanih, Kmalu na to se ]e vsled ognja zrušila pod in mnogo otrok je padlo v klet. Okolu i5Q otrok je izgubilo živ-ljenje: največ njih od 9 do 12 let. Število razporok v Ameriki. Ameriško društvo „v varstvo rodbin" je sestavilo statistiko o razporokah, glasom katerega je bilo v Ameriki v zadnjih 20 letih iočenih en milijon zakonov, trikrat toliko, kolikor v prejšnjih 40 letih. Lov slanikov na Angleškem. Letošnji lov slanikov v Jarmouthu in Lovveatoftu je bil nenavadno ugoden ter prekaša vsa zadnja i leta. Nalovili so namreč okolo 900 milijonov slanikov v skupni teži 157,000 tonelat. Policijsko stražo na Dunaju pomnože in sicer do 1. 1913 vsako leto za 141 mož. Policije je zdaj na Dunaju (brez uradnikov) 3669 mož ; med njimi 220 njib na konjih. Magistrat pogorel. M»£oiratn0 p08lopje v Heidelbereu le ĆZ ^ po*orelo. f Dr. Ant^! Petrić. V nedeljo je umrl v Ko miži tViozoi' dr. Anton Petrić, častni kanonik In profesor v pokoju. Bil je protesor na realki v Zadru, odkoder se je umaknil v svoj rojstni kraj r Ktmižo. Pokojnik je pisal svoja dela v italjanščini. Orožnik podedoval dva milijona. Orožniku Pichonu, nastanjenemu v neki vasi pri Etampu Da Franc, so te dnitužno sporočili vest, da mu je umrla tašča. Sreča v nesreči pa je bila ta, da mu je pokojnica zapustila vse svoje premoženje, ki znaša dva milijona kron. Srečni dedič je takoj prosil za umirovljenje, Kuga v San Frančišku. V San Frančišku razsaja bubonska kuga. Mnogo ljudi je že i umrlo. Doslej je bilo 74 Blučajev smrti, dočim je na novo obolelo 139 oseb. Sploh se misli, da razširjajo kugo podgane, zato je vlada razpisala nagrade za pobijanje teh živali. Povodnji na Ogrskem. Iz raznih krajev Ogrske prihajajo poročila o povodnjih, ki so napravile mnogo škode izlasti setvam v niža- j vah. Na nekaterih krajih so setve popolnoma uničene. ] Za pol milijona ruskega premoga nakupi dunajska občina za svoje elektrarne. Ruski premog je ceneji in bolji nego prusko-šle-zijski. Srbski pesnik Matavulj umri. Predsednik „Društva srbskih književnikov", akademik Sima Matavulj je v sredo v Belem-gradu umrl. Zadela ga je Brčna kap. Matavulj je bil rojen Dalmatinec in je bil eden naj-slavnejih srbskih pesnikov Brednje dobe. Sneg v Bosni. Iz Sarajeva poročajo, da je po veej Bosni zapalo te dni mnogo snega. Na mnogih krajih je promet na železnicah oviran. VM(1' m ge da poba z oknoui na ulici in po- Prnli'3 CP nsjeill lovica kuhinje. Ulica Madonnina št. i ■ I UUtt OC 24, L nnd., desno. 339 rabljeno pohištvo za prodajalnico »■ »■ ? ■ >< 1 1 '1 1' 11 ' 1 1 ' * ' jestvin v okolici po jako zmerni ceni. Pojasnila pri „Inseratnem odd. Edinosti". (330 i-t r [•• i i i i i i i i i ! r i i Proda se ni oddelek Edinosti* sta\beno z£miji£če na Greti pri glavni cesti. Naslov pove „Inserat- 331 Sadite sadno drevje! Vinarsko in 8fidjar~ko društvo v Rihemberbu, preda takoj mnogo ti^cč cep-ljeuih jabolk, če?enj in brfskev po nizki ceni. 229 Anton Oerne, Trst ulica Benvenuto Cellini 2 Velika zaloga olja in ::: ::: kolonijalsiega blaga Na željo pošilja tudi po deželi i. s. v vsaki množini pod povzetjem ali brez. CENE ZMERNE. Panificio temno (BENEŠKA PEKARNA) TRST — ulica Conti štev. 2 izdeluje prav! Mšijenlčcn Kruh po beneškem zistemu kakor tudi sladke biškotine Iti prcpečence za uporaba na ladijah. IMF* Postrežba na dom. Andrej Trst, 12 @S€ mt 1 »SaSOSi-j Denarna posojila ££ t ivu, zamorejo dobili oseb« vsakega sloja toliko na osebni kolikor na hipotekami kredit pod ugodnimi povračili. Hipotekama posojila v vsakem znesku se dajejo po želji strank proti primernim obrestim oziroma proti ainor tizaciji. Obrniti se Je na u OSIPA ZIĐABIc ulica delia C&aerma 21. X4, I. nacist •d 9.—12. predpoi. in od 3.-6. popoludne Sprejmem koncipijent Prednost oni, ki ima triletno prakso § 31 c. p. r. Dr. JOS. VREČKO odvetnik, CELJE. uliea Fariieto štev. vogal ulice Gclsl Skladišče pohištva in tapetari] lastnega izdelka. SPECIJALITETA: Popolne sobe svetle ali temne, posamezni komadi vsake vrste z zalogo stolic, obešal in divanov vsake vrste in velikosti Preskrbi se popolno opravo za prsnočlšča po jako zaiemih cenah iu s skrbno voinjo. ■ 1111 11 11 ■ 11 11 1111 1111 11 11 11 11 i 11 11 i i i Podpisani naznanja slavnemu občinstvu Trsta in okolice, tla je prevzel na s\o;i_ me dobro zna no t r g- o v i n o kolonijalnsga blaga r®^ ......i..... bb in jestvin v ulici (Jiulia štev. 29 ter se toplo priporoča udani HU30 CZURDA. Prvo primorsko podjetje za prevažanje pohištva in spsdtcijsko podjetja RUDOLF EXNER - TRST Telefon it. S47. - Via d@lla Stazione Štv. 17. - Telefon At. B4 7 FUijaiko v PULI, GORICI, REKI in GRADEŽU. Prevažanje pohištva na vee kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohi&tvo, dolgih 6 do 8 metrov. - (Mllanle predmetov, fi se jemljejo na Dolo?anie in pre?afaiije blaga aa m pruge.) = Sprejema se tudi pohištvo in druge predmete v shrambo v lastna za to pripravljena suha skladišča. ^r Edini tržaški zavod za == „VACUM-GLEANER" ČIŠČENJE In SHRANJEVANJE PKEPRCG " Točna postrežba in nizke cene. Tvrdka z lesom EMILIO 8EGRE v Trstu je odprla sledeče podružnice: Biva Pescatori štev. 8 (vogal ulice Annunziata) in Ulica Scorzeria štev. 14 (vogal ulice Parini) kjer se dobi bogata izbera koroškega lesa po konkurenčnih. cenah. O Specijaliteta volne in žime za žimnice. Vse to se dobi pri Velika zaloga volnenih posrinjal Prešitih pogrinjal lastnega izdelka t^ m ^^^^ Pokrivala, perilo, trliž, plete-• nine> zavese i11 Pre" 0 ^iSr^!!« Josipu Wollenigh, ulica Malcanton Ste v. 12. ooooooo TRST, U 11 Tržaška posojilnica in hranilnica regietrovana zadruga z omejenim poroštvom. Plazza deli a Caserma št. 2, I. n. - TRST - V lastni hiši. (Vhod po glavnih stopnicah) — TELEFON št. 95* Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po ur 4 °io ^m Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Poeojila daja na vknjižbo po dogovoru 5°/0— 6«/0, na menjice po 6°/o, na zastave po 5V«°/o m na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru. Uradne ure: od 9.—12. ure dopoludne in od 3.—o. popoludne. Izplačuje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt, Uma najmoderneje nrejeno varnostno celico za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd. kakor tudi hranilne pušice, s katerimi se najuspešneje navaja štediti svejo deco. »mi^s Poštno - hranilnični račun 816 004 Novozgrajena vila na Vrhniki z 4 sobami, in drugimi prostori, obsežnim vrtom in krasnim razgledom, se odda pod zelo ugodnimi pogoji precej na več let v najem. — Pojasnila daje KARL TOMŠIČ občinski tajnik v Kranju. mmnniii mii um m iimni irr Prodajalniea jestvin peter pelernel, Zrst ulica Giulia 76. Prodaja: kavo, rlž, testenine, sladko*, moko. mas!r, milo, olje, sveže In suho sadje,kostanj, otrobi,soči\je it . Poštne poSiljatve na deželo od 5 ke naprej. Otrobi, moka, oves no drobno in dabelo po konkurenčnih cenah. Vsaki dan svežo blago. Črevljarnica Baldinelli ■ €ieganca, trpežnost, ekonomija. Sprejema se naročila po meri ter se izvršuje v 24. urah. Sprejme se naročila za nepremočljive postole. « pravljanja po zmernih cenah. Prodaja najboljših voščil za čevlje. Trst, ulica Crosada štev.'S, Trst (Vogal ulice Punta del Forno). ttl IOOOOS..J : : Mehanična delalniea : : avtorlzovana za napeljavo vode in plina GUIDO SAMBO Zastopnik odliKoT&ne toraras žiamofonor Te&iar PieMu GRAMOFONI od 50 K naprej z dobrim glasom in specijelne plošče na izbero. 0 o o o S Trst, piazza San francssco 3' ^issisi 8. | -Milili t— I III III II II I I II I II % Skladišče gramofonov, svetilk, aparatov za Auorjevo lao, mrežlo in csvi. Popravljanje fcoles, grarnofonor, ujutoro* o-i plin ali »nižin, električnih zTunceT in T»ko jut-hauično «ler». in elegantno Ofjr po zmernih cenah "231 Rafaele ifalia TR8T — Via Malcanton 7 Hočete se prepričati? obiščite Tolika sklndlfids arije vdove Salarini Sonte doli« Fabra 2 \\i ul. Posta lluava • (TOgal Torrente). | „Alla Cftti di L»mi»" Velik ttbor izgotovljenih oblek ra moike, loitumi *a otToke. PoTrlnLki, moč« jope, kofuki i» rasnih paletotoT. Oblek® za dom in delo. D«IaT«ts Tiroltki loien. NepremoČljiTi plai« tegleiti). Specijfelltata: blago tn- ia iBoaemsk» stara. Izcotovijajo ae oblek® po meri po n^aorejtf to odi, učno. foli'Ino in elegantne po niztJi Namizna vina ISTRSKI TERAN . . stotink 72 PRISTNI viŠKi 0P0L0 „ 80 V.3 facon burgundec, specijaliteta tvrdke po stot. 90 liter v steklenicah od 30 litrov naprej. w Refošk (Izola) steklenica K 2 Astl spnmante F.lli Cora „ 4. Velika izbera španskih vin. Skladište »Ino, Trst ul. SS. Hartlri 11 TELEFON štev. i47l Hotel Balkan 70 sob, elektr. razsvetljava, lift, kopelji Cene smerne. PoĆkaj & Kog J. Hotel Balkan