Nova knjiga A. Videčnika MOZIRJE - Po številnih prireditvah ob desetem mesecu kulture v Zgornji Savinjski dolini se bodo do konca februarja zvrstile še nove. Že sinoči (sreda) so v mozirski Galeriji odprli razstavo zgornjesavinjskih ljudskih noš, v istih prostorih pa bo zanimivo še jutri, v petek. Predstavili bodo namreč novo knjigo našega in vašega znanca Aleksandra Videčnika, njegovo najnovejše delo ima naslov "Rože in čarovnije", prireditev bodo pričeli ob 18.uri, sodelovali pa bodo dr.Matjaž Kmecl in oktet Savinjski Ave. mjp mobiteL PE CELJE, LAVA 7 DOBAVA IN MONTAŽA MOBILNIH TELEFONSKIH PRIKLJUČKOV Tel.: (063) 451-334 (063) 451-881 Rudnik lignita Velenje Nov rekordni dnevni izkop Velenjski rudarji so pred tednom dni, v četrtek, 16. februarja, spet dosegli rekordni dnevni izkop premoga. Na šestih odkopih so ga nakopali 30.000 ton. Rekord so dosegli tudi na visoko produktivnem odkopu B +25 v jami Pesje, in sicer 9500 ton v enem dnevu. Naj spomnimo: zadnja rekordna dnevna proizvodnja v enem dnevu je bila dosežena 1. decembra lani, ko so nakopali 26.000 ton lignita. ■ mkp r ■'nifilT —_ Bo spremenljivo oblačno z občasnimi padavinami. V nižinah deloma dež in deloma sneg. Gorenje Eelektronika Delitev stečajne mase - 15.marca Domotechnika '95 Številne novosti Gorenja V torek, 21. februarja, so v Kolnu odprli Domotechnico '95, največjo in najpomembnejšo predstavitev proizvajalcev izdelkov bele tehnike na svetu. Razstava bo odprta do petka, 24. februarja. Gorenje sodeluje na letošnji Domotechnici '95 z več kot 180 velikimi gospodinjskimi aparati. Na ogled je nova generacija pralnih strojev, inovirana generacija hladilno-zamrzovalnih aparatov 600 in posodobljena generacija vgradnih pečic. Med novostmi je tudi 8 hladilno-zamrzovalnih aparatov z nalepko "FKW frei", HFC free", v katerih ni več za ozonski plašč in toplotno gredo škodljivih freonov Ril, R 12 in R 134 A. V Kolnu predstavljene novosti bodo na trgu že v mesecu marcu. Domotechničfa '95 bo nova priložnost za srečanja predstavnikov Gorenja z vsemi najpomembnejšimi poslovnimi partnerji ter za predstavitev proizvodnega programa novim kupcem. ■ (ek) Petanajsti marce je datum, ko bodo na sodišču razpravljali o glavni delitvi stečajne mase firme Gorenje Elektronika v stečaju. Če no senat osnutek stečajnega upravitelja dokončno potrdil, bo konec marca in v začetku aprila na vrsti delno polplačilo terjatev upnikom. Za to poplačilo je na voljo okrog 6 milijonov DEM, ocenjujejo pa, da bi letos naknadno poplačali še terjatve v znesku od dveh do treh milijonov nemških mark. Veselo v 104. leto Mozirje - Pust Mozirski je imel v minulih dneh s svojimi podaniki ogromno dela in ga bo imel v prihodnjih še več. Že danes, v četrtek, bo javna skušnja pustnega ansambla s podelitvijo trških pravic, v soboto maškarada, v nedeljo pa obhod novih občinskih mej in otroška maškarada. V ponedeljek popoldne bo "ofiran-je" od hiše do hiše, v torek pa višek. To pomeni prevzem občinske oblasti, obisk podjetij in reševanje težav, še dopoldne se bodo predstavile šolske maske, popoldne pa bo seveda pustna prireditev na mozirskem trgu. Zvečer razumljivo še maškarada s pustovo smrtjo, v sredo pa pogreb s sedmino. MJP Pustni karneval iz Kavč V teh predpustnih dneh se marsikje pripravljajo na karnevale. Poročali smo že, da velenjska Pusra, ki je do predlani poskrbela za to prireditev, letos karnevala zaradi finančnih težav ne bo pripravila. Zato pa so se organizirali v Kavčah in tamkajšnje Trim društvo bo pripravilo 10 vozov, ki se bodo v nedeljo med 14.00 in 15.00 popeljali tudi po ulicah Velenja (Šaleški, Kidričevi...) Na koncu se bodo ustavili v Starem Velenju, kjer bo pustno rajanje. Pustni karneval bodo pripravili tudi v Šoštanju (str.2). ■ bš "Starša" do smrti pretepla otroka Govorice, ki so se v začetku tedna razširile po Velenju in Celju, so bile tako tragične, da so bile težko verjetne. Toda v torek so jih na novinarski konferenci na UNZ Celje potrdili: v nedeljo dopoldne je v celjski bolnišnici umrl še ne petletni otrok, ki sta ga v Velenju, hudo pretepla njegova mati in njen zunajzakonski partner. Proti obema so napisali kazensko ovadbo. Milan O.iz Velenja je osumljen kaznivega dejanja posebno hude poškodbe, Ifeta F., begunka iz BiH, pa kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja. Pretresljive podrobnosti so nam povedali sosedje, ljudje, kjer je ta "družina" pred časom živela, zdravnik, h kateremu so po petih dneh le pripeljali otroka na pregled... Podrobno na 20.strani. I-------------------1 Naše plombe bodo j vendarle bele Pred dvema tednoma smo v našem tedniku pisali o težavah zobozdravstva, o tem, da nameravajo pri delu uporabljati slabše materiale, zato ker jim Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ne priznava višjih cen. Paciente smo poučili, da jim po pravilniku, ki ga je izdal omenjeni zavod, pripadajo boljši materiali (gre predvsem za plombe in mostičke) in jim svetovali, da naj svoje zobozdravni- i ke vendarle povprašajo, s čim jim nameravajo zapolniti zob. Seveda smo poklicali tudi vodstvo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Očitno pa nismo bili edini, uprli so se mnogi zobozdravniki, odzvali so se pacienti. In 13. februarja je prispe! do vodje velenjskega zobozdravst- | va dr. Miloša Ležaiča prijazen dopis z Zavoda za zdravstveno . zavarovanje, v katerem mu sporočajo, da priznavajo za 15 ods- I totkov višje cene, kar seveda pomeni, da bodo lahko zobozdravni- | ki pri svojem delu uporabljali boljše materiale. Seveda smo omenjeno informacijo sprejeli z velikim zadovoljstvom. S skupnimi močmi smo uspeli razrešiti problem, ki je že nekaj časa pestil zobozdravnike. Dosegli smo, da bodo naše | plombe k\'alitetne in na vidnih mestih bele! ■ Mira Zakošek Šoštanj Trg bratov Mravljakov odprt za promet! Tudi z Našim časom v pomlad - koledar biološkega vrtnarjenja - nekaj uporabnih nasvetov -kmetijska in vrtiekar-ska ponudba na ZELENIH STRANEH 9,10,11,12.13,14. bode. Na desni strani v smeri vožnje bodo prečno na vozišče vrisali parkirišča in s fizičnimi preprekami zagotovili odmik parkirišča od objektov Trg bratov Mravljakov 7, 9, 11, 13 in 15. Na levi strani v smeri vožnje pa bodo vrisali parkirišča za bočno parkiranje. Del Prešernovega trga od križišča z Aškerčevo in povezavo ob robu Trga svobode do Trga bratov Mravljakov, bodo uporabljali za dvosmerni promet. Ta del bodo izvedli takoj. Drugi, v katerem naj bi del Prešernovega trga od križišča z Aškerčevo cesto do Levstikove ceste odprli za enosmerni promet in kjer bodo prepovedali promet s tovornimi vozili, pa bodo opravili po analizi prometa, ko bo že izveden prvi del sprememb v prometu. Odredba je začasna je zapisano v odredbi. Ko bodo izpolnjeni pogoji za izvedbo ureditvenega načrta Šoštanj in opravljena analiza prometa, pa bodo v Šoštanju tako trajno uredili promet. ■ mkp Dr. Bogdan Menih, župan občine Šoštanj, je z začasno odredbo o prometni ureditvi na Trgu bratov Mravljakov, Prešernovem trgu in Trgu svobode v Šoštanju odločil, da se odstrani zapora ceste na Trgu bratov Mravljakov. Začasno odredbo je objavil v Uradnem listu občine Šoštanj. Kako bo po novem izgledal promet v Šoštanju? Trg bratov Mravljakov od križišča z Levstikovo in Primorsko cesto bo odprt za enosmerni promet do križišča z odcepom za Trg svo- I-------------------1 KS Vinska Gora »»»»»■»»KiiSS® Marca delno preseljena Župana velenjske in žalske občine, Srečko Meh in Milan Dobnik, sta se v začetku prejšnjega tedna sestala v Žalcu. Glavna točka pogovora je bila selitev KS Vinska Gora iz žalske v velenjsko občino. Obe občini bosta morali sprejeti statut in delitveno bilanco, šele potem bosta po zakonu lahko o dokončni preselitvi sprejela sklep tudi oba občinska sveta. Od marca dalje bodo krajani Vinske Gore vse zadeve, ki se nanašajo na pristojnosti lokalne skupnosti, že lahko opravljali v Velenju. Gre predvsem za komunalne zadeve. Delegacija iz občine Velenje sije skupaj s člani sveta KS Vinska Gora že ogledala kraj; objekte, ki so last KS (šola, večnamenski dom, gasilski dom, pokopališče...), stanje na posameznih odsekih krajevnih cest, kritične odseke plazov, ki so potrebni sanacije... Tako so skupaj ugotovili, kaj vse je v kraju že urejeno in kaj bo treba čim prej postoriti. Oblikovana pa je tudi 6 članska komisija (po dva člana iz Velenja, Žalca in Vinske Gore), ki bo usklajevala vse zadeve pri selitvi. (■ bš) Zgornja Savinjska dolina Izobraževanje kmetijcev Naj bo zima takšna ali drugačna, kmetijci vsak njen mesec izkoristijo tudi za izobraževanje in strokovno usposabljanje. Oblike so raznolike in zanimanje veliko, kar potrjujejo tudi minuli dnevi. Kmetijska svetovalna služba je za to obdobje pripravila zanimiv program. Prejšnji teden so kmetje v Mozirju in na Ljubnem ob Savinji že obogatili svoje znanje pri vzreji plemenskih telic in reji krav dojilj, v Lučahje bilo takšno predavanje v torek, dan prej so se v Solčavi seznanjali z boleznimi hrbtenice (v Gornjem Gradu bo to predavanje 27.februarja), prav tako v Gornjem Gradu pa bo jutri (petek) s pričetkom ob 9.uri še predavanje o pitanju rjavega goveda. "Mladi in kmetijstvo" Ob zelo strokovnih zadevah bodo za stroko na svoj način poskrbeli tudi mladi kmetijci. Društvo podeželske mladine Zgornje Savinjske doline bo v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo 3.marca v Solčavi izvedlo vsakoletno tekmovanje mladih s podeželja, ki bo obogateno s pestrim kulturnim sporedom dovolj zanimivo. Zlasti glede razpisanih tem, saj se bodo pomerili o urejanju kmečkega vrta, o čistem in zdravem domu, gospodarjenju z gozdovi, pridelavi krompirja in o konjereji. ■ JP Poligon za bodoče voznike? Velenje - V torek, 28. februaija ob 12.00 uri, pripravlja Komisija za vozniške izpite, ki deluje v okviru organizacijske enote za notranje zadeve občine Velenje, regijski strokovni posvet vodij pooblaščenih avto šol. Na njem bodo spregovorili o prometni varnosti in ocenili poučevanje in opravljanje vozniških izpitov v /O ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje, Rudarska 3 PONUDBA PRAVNIM OSEBAM ZA KREDITIRANJE NA PODROČJU TEKOČEGA IN INVESTICIJSKEGA POSLOVANJA Banka nudi pravnim osebam vse vrste kratkoročnih posojil do 12 mesecev. Izhodiščna obrestna mera je R + 11,5 % letno. Obrestna mera se oblikuje individualno in je odvisna od bonitete podjetja in poslovnega sodelovanja z banko. Banka odobrava tudi lombardne kredite pod posebnimi pogoji. Na osnovi razpisov državnih institucij in skladov odobrava banka posojila s posebnimi ugodnimi obrestnimi merami. Posojila so lahko v obliki kredita z dogovorjenim vračilnim rokom, lahko so kontokorenčni krediti, okvirni krediti za kritje odprtih akreditivov ali krediti po načelu tekočega računa. Za investicijske naložbe banka odobrava dolgoročna posojila z dobo vračanja do 6 let. Izhodiščna obrestna mera je R + 13% letno. Banka odobrava svojim komitentom tudi plačilna in storitvena jamstvi Podrobnejše informacije dobite: LB SPLOŠNA BANKA VELENJE d.d., Sektor naložb v tekoče poslovanje, telefon 063/854-251. Danes tudi o lanskem zaključnem računu hJI QSiM Mislinja - Danes ob 18.00 uri se bodo v prostorih Trgovskega podjetja Žila v Mislinji sestali svetniki občine Mislinja na 3. seji sveta. Obravnavali in skelpali bodo o zaključnem računu Občine Slovenj Gradec za leto 1994, na dnevnem redu pa imajo poleg pobud in vprašanj tudi imenovanje predsednika in članov nadzornega odbora občine. Na drugi seji, ki sojo izvedli 2. februarja, so svetniki sprejeli Statutarni sklep občine, v katerem so upoštevali nekaj dopolnil, sprejeli pa so tudi Začasni pravilnik o organizaciji, delovnem področju in načrtu delovnih mest uprave Občine Mislinje. V razpravi so nihali med tremi in štirimi delovnimi mesti v njej in se po daljši razpravi odločili, daje že v začetku potrebno zaposliti 4 delavce. Občinski svet se je tudi strinjal, da občini Slovenj Gradec in Mislinja objavita skupen javni razpis za podelitev koncesije za izgradnjo in upravljanje omrežja za distribucijo zemeljskega plina. (m bš) Most čez Pako do konca marca Paka - V krajevni skupnosti Paka so v lanskem letu uspeli posodobiti in asfaltirati kar nekaj odsekov cest, občina Velenje pa je prispevala tudi finančna sredstva za izgradnjo novega mostu čez reko Pako na odseku ceste, ki pelje v Loke. 11 milijonov SIT vreden most gradi Cestno podjetje Celje, prav v teh dneh betonirajo nosilce. Kljub težavam z vremenom, ki so povzročile nekaj zastoja pri delu, računajo, da bo most zgrajen do konca meseca marca. (» bš) času od 1.1.94 do 31.12.94. Seveda se ne bodo mogli izogniti razpravi o problematiki poučevanja in opravljanja vozniških izpitov. Za vse bodoče voznike pa bo prav gotovo zanimiv razplet dogovora o možnostih za izgradnjo poligona za poučevanje kandidatov za voznike motornih vozil v Občini Velenje. (m bš) Uvod v pustno praznovanje bo že jutri, v petek, 24. februarja, ob 17. uri, s skupščino Pusta šoštanj-skega na mestnem trgu. V nedeljo pa bodo domačini in obiskovalci lahko uživali in se smejali pustnemu karnevalu, v katerem bodo sodelovali tudi sosednji pusti. Male in velike maske bodo lahko Višje pokojnine Ljubljana - Ta mesec se bodo pokojnine povečale za 2,4 1 odstotka. Tako je na osnovi uradnih podatkov državnega ( statističnega zavoda o porastu plač prejšnji teden sklenil upravni | odbor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje RS. i Zraven sodi tudi poračun za nazaj. Najnižja pokojninska osnova 1 tako znaša 43.205 in nanižja pokojnina za polno pokojninsko dobo j 36.725 tolaijev, najvišja pokojninska osnova pa slabih 210 tisoč | tolarjev. Za enak odstotek so se povečali tudi dodatki za pomoč in i postrežbo, invalidnine za telesno okvaro, preživnine po zakonu o 1 preživninskem varstvu kmetov, starostne pokojnine kmetov in j pokojnine, uveljavljene v letošnjem letu. V Termah Čatež zadovoljni ! Čatežke toplice - Lani je v Termah dopustovalo kar za 70 1 odstotkov več tujih gostov kot prejšnja leta. Z lansko turistično sezono so tako zelo zadovoljni, saj z dograditvijo pokrite zimske termalne riviere ne poznajo več mrtve sezone. Zato ne čudi poda- i tek, da se je lani število kopalcev povečalo kar za 92 odstotkov, našteli so jih kar 700 tisoč. Terme so že od leta 1991 delniška družba, postopek lastnjinjenja pa bodo končali še pred poletjem. Kljub velikemu zanimanju javnosti se za javno prodajo delnic še niso odločili. Sejem Moda - Fashion je mimo Ljubljana - Na sejmu Moda - Fashion, ki je do sobote potekal ( na Gopsodarskem razstavišču, so podelili nagrado revije Moda IN ■ za najboljšo kreacijo sejma. Petčlanska komisija modnih delavcev " je izbrala kolekcijo kravat kamniškega Svilanita. Hkrati je Svilanit J prejel priznanje za najboljšo celostno podobo kolekcije na raz- , stavnem prostoru. ■ V vojsko odhaja 49 fantov Velenje - V torek ob 12.00 uri so v prostorih Doma obrambe po tradiciji pripravili sprejem fantom, ki v teh dneh odhajajo na služenje vojaškega roka. Poklonili so jim rdeč nagelj in še nekaj zadnjih napotkov pred odhodom. Tudi februarska napotitev je ena številčnejših; v Ljubljano, Postojno, Vrhniko, na Ptuj in Slovensko Bistrico odhaja 49 fantov iz Doline. C bš) Za boljše informiranje častnikov Tako veselo, kot je bilo lani, bo tudi letos, obljublja organizator Šoštanj se pripravlja na pustovanje iiiiiiiiitiiiniiiiiiiiiiii Karneval tudi letos bo! Turistično društvo Šoštanj bo tudi letos poskrbelo, da pust ne bo zgrešil kraja in da bo v njem v pustnih dneh živahno. Za ustrezno okrasitev so poskrbeli učenci obeh šoštanjskih osnovnih šol in vrtca, ki so izdelali pustne maske in jih na ogled in okras postavili na posebni razstavi visečih mask v samem središču kraja. Območni štab slovenske vojske Velenje pripravlja informativne posvete, vse z namenom, da bi bili odgovorni častniki, razporejeni v poveljstvu štaba in po samostojnih enotah, kar najbolje informirani. Tak posvet so za častnike pred nedavnim pripravili v velenjskem Domu obrambe. Častnike je najprej nagovoril poveljnik Območnega štaba major Jože Prislan in se jim zahvalil za prizadevanja pri krepitvi obrambne moči slovenske vojske. Major Viktor Brglez je častnike seznanil z letošnjimi načrti in nalogami, ki jih bodo izvajali pri usposabljanju vojakov. Ob tem so se častniki seznanili še z novim zakonom o obrambi in zaščiti, posveta pa so se udeležili še namestnik poveljnika 8.štaba slovenske vojske, polkovnik Štefan Šemrov in predstavnici izpostave obrambe in zaščite iz Velenja in Mozirja. Ob tej priložnosti je Janez Herman iz Nazarij prejel bronasto medaljo slovenske vojske. ■ B.M. Stari jašek v Škalah bo muzej rajale in se zabavale na osrednjem šoštanjskem trgu. Potem bo prišla sreda, 1. marca, za pusta in njegove pomočnike žalosten dan. Pogreb. Njegovo veličanstvo bo ležalo pred mestno hišo, kjer se boste lahko poslovili od njega, pokopali pa ga bodo ob 16. uri. ■ mkp V Velenju, zlasti pa v premogovniku, je že dalj časa prisotna ideja o ustanovitvi rudarskega muzeja. Premogovnik Velenje, ki bo letos praznoval 120 let od podelitve prve listine o pravicah za odkopavanje premoga, je te ideje konkretiziral in postavil poseben razvojni program, ki ga imenjejo rudarski muzej. Na območju starega jaška Škale želijo pripraviti objekte in prostore, na površini in pod zemljo tako, da bi obiskovalci muzeja čim bolj verodostojno doživeli življenje rudarjev skozi vseh 120 let. ■ mkp Onesnaženo ozračje Vroči preizkusi naprav na odžvepljevalnih napravah na bloku IV. šoštanjske termoelektrarne so pokazali, da so doslej naprave dobro uredili. To se kaže tudi po tem, da že tudi v času vročega poizkusa iz dimnika v šoštanjsko ozračje izhaja močno manj onesnažen dim. Po vsem tem bi seveda lahko zapisali, da se je ozračje v Šoštanju močno izboljšalo. Seveda se je - pa se tudi ni. Odvisno je pač od tega, v kakšnem smislu govorimo o šoštanjskem ozračju. Če mislimo na pravo ozračje, potem je izboljšanje že menda kar opazno, če pa govorimo o šoštanjskem ozračju v malo prenesenem pomenu besede, potem velja, da seje to ozračje celo poslabšalo. Mislimo seveda na tisto ozračje, s katerim poimenujemo odnose med ljudmi. Na tisto človeško klimo. To je res prav hecno! Že zboljšanje tovrstnih odnosov in za očiščenje tega medkrajevnega in medčloveškega ozračja, naj bi bil svojevrsten filter oziroma čistilna naprava samostojna šoštanjska občina. Tudi to "napravo" so v Šoštanju dobili, ampak zdaj kaže, da glavno onesnaževanje ni prihajalo iz sosednjega kraja, kjer je bil zadnja leta sedež skupne občine. Zdaj zaudarja med njimi samimi. Drugače si ne znamo razložiti zapletov, o katerih slišimo, kot da so se nekatere stvari z osamosvojitvijo postavili na glavo. Tako vsaj zgleda iz ozko šoštanjskega pogleda. Očitno seje izkazalo, da pogledi ljudi iz samega središča nova občina niso istovetni s pogledi celotne nove občine, ki zajema še sedem krajevnih skupnosti. Drugi seveda tudi to postavljajo na glavo in pravijo, da niso skladni s pogledi vodilnih ljudi, ki niso iz samega Šoštanja. Podobno kot so nekateri svojčas menili, da v (nekdanji) velenjski občini ni le en center, ampak vsaj dva, tako zdaj podobno trdijo za novo šoštanjsko občino. Da je treba upoštevati, da je razen Šoštanja še (vsaj) To-polšica. In če je od tam župan nove občine, je to gotovo še dodaten argument. V tem onesnaženem šoštanjskem ozračju nekateri govorijo o odkritem spopadu med krajevno skupnostjo in občino - KS Šoštanj in občino Šoštanj. Šoštanj proti Šoštanju. Upamo le, da ne na račun Šoštanjčanov. Večina krajanov si namreč vsega tega gotovo ni zaslužila. V mnogih akcijah so bili doslej složni. Idej pa, kot da ne vedo, kaj je prav in kaj ne. Morda pa zato, ker so prej vedeli za skupnega "sovražnik". Ta je bil seveda zunaj njih. Soočili so se s stališči vodstva občine, ki je bilo v tujem kraju. Zdaj pa so naenkrat svoji na svojem in problemi in težave imajo naenkrat drugačno težo. In kot da so tudi rešitve sedaj drugačne. Onesnaženje, kakšrno se zdaj zgrinja nad Šoštanjem, je nevarnejše od tistega, ki izhaja iz dimnikov elektrarne. Ni odvisno od sežiganja premoga in vremenske inverzije. Odvisno je od ljudi. Ampak če za čistilno napravo na bloku V. odločajo tudi ljudje v Ljubljani, je rešitev za tovrstno "čistilno" napravo v Šoštanju odvisna samo od Šoštanjčanov samih. Če so doslej zmogli že toliko, bodo gotovo zmogli še to, da bodo razčistili med sabo. (m K) _AKTUALNO Šoštanjski župan s predsedniki krajevnih skupnosti Krajevna skupnost Šoštanj od občine Šoštanj ne sprejema kritik brez pokritja II8SI m si m m Kot gostje v svoji hiši... Šoštanjčani imajo svojo občino^ Dolgo in močno so si jo želeli. Že zato, ker občutek, da si vedno v podrejenem položaju, ko sam ne moreš odločati niti o sebi in o svoji prihodnosti, ni najbolj prijeten. V tej novi občini, v samem središču, ki jo tvori osem krajevnih skupnosti, je krajevna skupnost Šoštanj. Najštevilčnejša je, pa se danes, v lastni občini čuti zapostavljeno. Tako nekako, kot se je včasih čutil zapostavljen Šoštanj v odnosu do občine Velenje. Da je "nesporazumov" med krajevno skupnostjo Šoštanj in občino Šoštanj kar precej, smo slišali na tiskovni konferenci, ki jo je pripravil svet krajevne skupnosti Šoštanj v četrtek, 16. februarja, dopoldne. Udeležili so se je člani sveta krajevne skupnosti in pri tem poudarili, da ne bi želeli, da bi izgledalo, kot da gre za napad na novo lokalno samoupravo in novo politiko, da pa si želijo javnosti marsikaj povedati. Predvsem pa to, da ne sprejemajo kritik, za katere ni pokritja. Odnosi so se zaostrili do te mere, da bo svet krajevne skupnosti kolektivno odstopil, če se stvari ne bodo razjasnile do konca tega meseca. Očitki Svet, ki je po besedah Matjaža Natka, predsednika, tvorno deloval skupaj 6 let in v tem času postavil tudi nekaj za kraj pomembnih pridobitev, je danes deležen mnogih očitkov s strani nove občine Šoštanj. "Najbolj nas boli, ker nam očitajo, da nismo bili dobri gospodarji. Nam, ki smo znali skromna sredstva nekajkrat oplemenititi. Iz krajevnega samoprispevka se je v tem času nabralo za 25 milijonov tolarjev, mi pa smo v istem obdobju opravili za več kot 350 milijonov tolarjev naložb. Ob tem se na m zdi hudo za malo, da moramo o tem polagati račune novi občini," je rekel in naštel nekaj od tistega, kar je bilo v tem obdobju narejenega: toplifikacija Metleč, Partizanske in Koroške ceste, številni kilometri asfaltiranih cest, prizidek k domu kulture, razširjen most čez reko Pako, gradijo telovadnico pri osnovni šoli, številni objekti so obnovljeni... "Vse, kar smo s trudom ustvarili, hoče zdaj občina Šoštanj krajevni skupnosti preprosto vzeti," so rekli. "Ko smo maja lani odpirali prizidek k domu kulture, smo ga odprli tudi z namenom, da se glasbena šola iz starih prostorov preseli v nove, v starih pa se uredijo prostori za novo občino. Zdaj pa so novi prostori neza- sedeni, glasbena šola je še vedno v starih prostorih, nova občina pa išče prostore za svojo dejavnost. To je absurd," pravijo. Status mestne krajevne skupnosti Radi bi in hočejo mestno krajevno skupnost v okviru nove občine Šoštanj, za katero so se tudi zavzemali. "S statusom pravne osebne in tako, da nam pustijo objekte, ki smo jih zgradili sami, ne pa tako, da bomo, če bo šlo tako naprej, postali gostje v lastni hiši," je rekel Matjaž Natek. Janko Zacirkovnik, član sveta krajevne skupnosti Šoštanj, prej pa delegat v zboru krajevnih skupnosti bivše občine Velenje, je rekel, da ne morejo mimo tega, da hoče nova oblast marsikaj, kar so trudoma spravili skupaj, preprosto zradirati. Zapiranje in odpiranje trga "Leta 1990 je bila v Šoštanju javna obravnava Ureditvenega načrta centralnih predelov Šoštanja. Razpravo, ki se je je udeležilo ogromno krajanov, sta vodila arhitekta Marko in Edo Vučina. Isti arhitekt, ki se je takrat tako zavzemal za zaprtje Trga bratov Mravljakov, je zdaj popolnoma spremenil stališče. Zdaj hoče trg naenkrat odpreti za promet. Za nas je to brez zbora krajanov ali brez referenduma popolnoma nesprejemljivo," pravi Zacirkovnik, kije to razmišljanje povezal s preteklimi načrti, ko so prav zato, da bi lahko za promet zaprli trg bratov Mravljakov, morali v Šoštanju razširiti most čez reko Pako. Da so vsa leta delali za ljudi in kraj, pravi Milojka Plamberger, tajnica krajevne skupnosti in svetnica v občinskem svetu Šoštanja. "Trdim, da smo delali dobro in gospodarno. Mislili smo, da je končno za nami čas, ko je o nas odločal nekdo tretji, zdaj pa se nam to spet obeta. Krajani sami naj povedo, kakšno krajevno skupnost si želijo in ali si jo sploh želijo. In to naj bo osnova. Ne pa strankarski apetiti, ti naj bodo ob strani," je menila. Načeti odnosi med krajevno skupnostjo Šoštanj in občino Šoštanj najbrž ne bodo, če se ne uredijo, dobri za kraj, pred katerim je nov razcvet, in ki je s svojo občino dobil za to tudi priložnost. Krajevno skupnost v njej pa moti, da še vedno ni jasen status, da ne vedo niti tega, kakšne so pristojnosti krajevne skupnosti in kakšne so pristojnosti občine, in da ni rešeno vprašanje financiranja krajevne skupnosti. ■ Milena Krstič - Planine Občina Šmartno ob Paki l(lllS(«>aiit(l9il!l Dediščina ni skromna Tako meni župan občine Šmartno ob Paki, ko razmišlja o tem, kaj sta v novo občino prinesli bivši krajevni skupnosti Gorenje in Šmartno ob Paki. To svojo oceno Ivan Rakun (vsaj za KS Šmartno ob Paki) gradi na pridobitvah minulega leta in tudi glede na finančno stanje 1 .januarja letos. "Lahko rečem, da KS Šmartno ob Paki novi občini ni pustila nobenih dolgov. Več kot 864.000 tolarjev na žiro računu ob koncu lanskega leta, plačan celotni znesek predplačila Cestnemu podjetju za preplastitev križišča v Rečici ob Paki ter prostora pred šmarškim gasilskim domom, plačilo cevi za ureditev kanalizacije Šmartno ob Paki - Rečica ob Paki v vrednosti 3 milijone 521 tisoč tolarjev, 80 tisoč SIT so bile vredne cevi, ki jih imamo prav tako na zalogi za te namene v središču občine, ni skromna bera. Torej, kar lepa dota novi občini v Šaleški dolini." Vsa omenjena dela so iz programa samoprispevka in še obveznost sveta krajevne skupnosti, uresničili pa naj bi jih do spomladi letos oziroma do konca maja, ko se izteče obdobje samoprispevka. Morda bo vse skupaj trajalo kakšen mesec dlje, da bodo začeta dela povsem zaključili. Do takrat pa naj bi opravili tudi dela pri izgradnji vodovoda v zgornjem delu Pod-gore, ki je edini zaselek brez zdrave pitne vode na območju bivše KS Šmartno ob Paki. Njen svet krajevne skupnosti bo torej konec letošnjega maja, junija izpregel, po mnenju sogovornika, z zadovoljstvom. Kajti, pridobitve so velike in upravičeno so lahko krajani ponosni nanje. Mednje sodi velik projekt pri zagotavljanju pitne vode ob še tako sušnih obdobjih v Velikem Vrhu. Gradili so ga v sodelovanju s krajani KS Lokovica, voda pa je pritekla v 60 gospodinjstvih. Po projektu je znašala predračunska vrednost za naložbo 114 milijonov tolarjev, krajani pa so z iznajdljivostjo, zvrhano mero pripravljenosti na prostovoljnih akcijah, z lastnimi prispevki, pomočjo obeh KS uspeli tako velik zalogaj "spraviti pod streho" s komaj 28 milijoni SIT. Drugi večji projekt je bila izgradnja vodovoda v Pod-gori, kjer je znašala naložba 12 milijonov tolarjev. Ob tem pa ne gre prezreti še asfaltiranih cest v Velikem in Malem Vrhu, v Rečici ob Paki, izgradnje pomožnega objekta na pokopališču. "Ponosni smo lahko tudi na delo društev v kraju in tudi njim je svet KS pomagal po svojih zmožnostih." Nova lokalna samouprava potreb krajanov ne bo odpravila. Prihodki bodo skromni in brez iskanja dodatnega vira sofinanciranja ne bo šlo. "Vsi v občinskem svetu se dobro zavedamo, da so nam naklonjenost na volitvah izrazili naši občani in da jim moramo s konkretnimi akcijami to njihovo zaupanje povrniti. Upam, da nas bodo pri tem v naših prizadevanjih podprli s prostovoljnim delom in tudi denarnimi prispevki." Po izteku referendumskega obdobja se bodo v občini Šmartno ob Paki lotili najprej pridobivanja zemljišč za možno ureditev obrtne cone in izgradnje bencinske črpalke. Radi bi razširili telefonsko omrežje. V tem trenutku namreč čaka na območju celotne občine na telefonski priključek več kot 50 občanov in, kot pravi Ivan Rakun, bodo poskušali s pravnim naslednikom podjetja PTT doseči sporazum o zagotovitvi teh telefonskih priključkov. (■ tp) Območna organizacija RK Velenje V ospredju sociala in delo z mladimi Vsem težavam navkljub dosegli zavidanja vredne rezultate pri opravljanju svojega poslanstva -Skrbi jih, kako bodo zagotavljali dovolj prehrambenih in higienskih paketov za pomoči potrebne občane - Organizacija ostaja kljub trem novim občinam v Šaleški dolini enotna Nova lokalna samopurava je spodbudila predsednike krajevnih organizacij in aktivov Območne organizacije Rdečega križa Velenje, da so oceni dela v minulem letu in letošnjim delovnim nalogam namenili pozornost prej kot običajno. To so storili pred tednom dni. Že nekaj let nazaj potrebe in opravljeno delo potrjujejo, da dejavnost človekoljubne organizacije ni namenjena samemu sebi, ampak ljudem. Tistim, ki so se iz najrazličnejših vzrokov znašli v življenjski stiski. To seje v letu 1994 še kako potrdilo. "Socialno stanje naših občanov in družin se slabša, pomoč, ki smo jo dobivali za te namene, pa je bila skromna. Dokler so prihajali k nam tovornjaki blaga za begunce, smo stiske domačih občanov s prehrambenimi in higienskimi paketi nekako lažje reševali kot v tem trenutku. Tako pa je sedaj pomoč iz tujine skoraj povsem usahnila, v centralnem skladišču v Ljubljani pa ni bilo vedno vsega na voljo. Takšno stanje se nadaljuje tudi v tem letu in skrbi nas, kako bomo lahko pomagali ljudem iz stiske," pravi Stane Zula, predsednik velenjske območne človekoljubne organizacije. V tem trenutku nimajo na voljo toliko blaga, da bi lahko sestavili pakete, obljube iz Ljubljane o kakšni pošiljki pa segajo v prihodnji mesec. Na delovnem sestanku so se dogovorili za nabiralnike. Te bodo postavili po lokalih in drugih javnih mestih, kjer bodo lahko dobri ljudje pomoči potrebnim namenili svoj prispevek. Veliko moralne in materialne pomoči bo potrebna še sama organizacija, da bo uspešna pri odkupu skladiščnih prostorov za pakete hrane in higiene ter pri iskanju skladišča za hranjenje oblačil, obutve in posteljnine. Tega sedaj sploh nima. Samo v drugi polovici preteklega leta je redno iskalo pomoč na velenjskem RK 457 družin oziroma 1208 posameznikov. Od tega 346 družin iz mestne občine Velenje, 87 iz šoštanjske in 24 iz občine Šmartno ob Paki. S prehrambenimi in higienskimi paketi pa so s pomočjo svojih aktivistov na terenu 2 do 3-krat na leto še dodatno oskrbeli od 450 do 500 posameznikov. Med prednostnimi nalogami za letos ostaja tudi zdravstvena vzgoja občanov v obliki predavanj. Lani so jih po krajevnih skupnosti uspešno pripravili, udeležba na njih pa je pokazala, da si jih občani še želijo. 4625 krvodajalcev, ki so minulo leto darovali kri za potrebe celjske, slovenjegraške bolnišnice ter Zavoda za tzransfuzijo krvi iz Ljubljane, je številka, ki vzbuja zavist. Organizatorji teh akcij v Šaleški dolini so seveda odziva človekoljubov nadvse veseli in prepričani so, da bodo tudi letos prihajali na za zdaj 17 načrtovanih krvodajalskih akcij vsaj v takem številu kol lani. Lanski obisk transfuzijske postaje v Ljubljani za organizatorje, ki so bili hkrati tudi krvodajalci, je sicer skromno plačilo za njihov trud, pravijo na Območni organizaciji RK Velenje, vendar pa je to vse, s čimer jih lahko nagradijo. Letos spomladi načrtujejo takšen ogled še za mlade krvodajalce. Poleg socialne dejavnosti bo precej usmerjalo dejavnost RK tudi delo z mladimi. "Zavedamo se, da je za razvoj organizacije potreben aktiven podmladek. Namenili jim bomo ne samo pre-ventivno-zdravstvena predavanja, ampak jih poskušali vključevati v vse oblike dejavnosti. Tudi kviz tekmovanje bomo organizirali, vendar v nekoliko drugačni obliki," je pojasnila sekretarka RK Velenje Darinka Herman. Še in še bi lahko takole naštevali samo načrtovane aktivnosti. Življenje bo zagotovo prineslo še nekatera nova spoznanja oziroma dejstva. Vrli aktivisti in vodstvo območne organizacije RK Velenje, ki so se na nedavnem delovnem sestanku dogovorili za obstoječo obliko organiziranosti, jim bodo poskušali slediti ter s tašnimi in drugačnimi aktivnostmi pomagati tistim, ki bodo potrkali na njihova vrata. Upajo, da bodo našli sami razumevanje tudi tam, kjer bodo poskušali reševati vprašanja glede skladiščnih prostorov, zagotavljanja prehrambenih in higienskih paketov in podobno. tp) Kakšen status krajevnim skupnostim? Na povabilo župana Šoštanja dr. Bogdana Meniha so se v petek, 17. februarja zvečer, sestali predsedniki svetov krajevnih skupnosti občine Šoštanj. Sestanek je Imel delovni značaj, namenjen pa je bil objestranskemu seznanjanju z delom, načrti in pogledi v bodoče. Predstavniki občine Šoštanj so uvodoma seznanili predsednike svetov o statusni ureditvi krajevnih skupnosti v občini Šoštanj, tako kot jih predvideva osnutek Statuta. Beseda pa je tekla tudi o denarju, zaključnih računih krajevnih skupnostih, lastnih prihodkih in željah ter potrebah v zvezi z naložbami za letošnje leto. Veliko vprašanj so imeli predsedniki svetov krajevnih skupnosti zlasti o bodočem statusu krajevnih skupnosti, ki po prvem osnutku ne bile suverene pravne osebe v taki meri, da bi imele tudi svoj žiro račun in bi same razpolagale z denarjem. To bi bil možno le v primeru, kadar krajevne skupnosti dokazano razpolagajo z izvirnimi prihodki. Vse naložbe bi v občini vodili centralno, kot investitor bi se pojavila občina in ne posamezne krajevne skupnosti. Čeprav sestanek ni bil zamišljen kot razprava o osnutku Statuta, o njem bodo spregovorili tudi v krajevnih skupnostih, pa so nekateri že na tem sestanku postavili nekaj vprašanj, ki so povezana z bodočim statusom krajevnih skupnosti in zlasti s tem, da te z denarjem ne bi več razpolagale samostojno. Predsedniki svetov krajevnih skupnosti pa so bili mnenja, da bi bili v tem primeru v krajevnih skupnostih zgolj operativci, ki ljudem ne bi imeli česa ponuditi. Ob tem so povedali tudi, da pogosto investicije, ki so jih vodili, niso presegle 50 odstotkov načrtovanih finančnih sredstev, kar pomeni, da so bile te dobro vodene in da so denar oplemenitili tudi z udarniškim delom. Udarniško delo, je poudaril župan Šoštanja dr. Bogdan Menih bo potrebno tudi v naprej, saj, kot je rekel, nismo tako bogati, da bi se mu lahko odrekli. Bi pa želeli, da bi ga bilo manj. Pomen centralnega vodenja naložb za celotno občino pa je razložil predsednik sveta občine Franc Pečovnik, ki je poudaril, da bo v tem primeru glavni prihranek prav v dobrih pripravah. Vprašanj bo v krajevnih skupnostih najbrž še veliko. Zato so se v petek dogovorili, da bodo na obravnavo osnutka statuta, ko ta v posameznih krajevnih skupnostih bo, pridejo tudi predstavniki občine. V neposrednem pogovoru bodo lahko razrešili marsikatero dilemo. ■ Milena Krstič - Planine Meje med Šoštanjem in Velenjem niso sporne m mmsxmmm^m m s m s m m m m m is m m mm. m mm m s m 0 eni bi se pa le radi pogovarjali Peter Rezman, sekretar sveta občine Šoštanj, pred uvedbo nove lokalne samouprave in razdelitvijo bivše občine Velenje v tri nove, pa član velenjskega izvršnega sveta in sekretar za varstvo okolja, je pred časom v pismu naslovljenim na medije nedvoumno zavrnil trditve o tem, da naj bi bile meje med Šoštanjem in Velenjem sporne in najbrž tudi povod za kakšno prihodnje kreganje med dvema sosednjima občinama. Še bolj odločno pa je zavrnil namigovanja iz ozadja, tista iz katerih izhaja, da je v igri dena^ Sklada stavbnih zemljišč. Nobenega dvoma ni, da so Šoštanjčani ( o tem smo pisali tudi v Našem času) že preden je prišlo do ustanovitve novih občin, v ospredje postavljali dogovor o mejah med Velenjem in Šoštanjem. In ta dogovor ali pa pogovor Šoštanjčani pričakujejo še danes, saj so ga nenazadnje omenili tudi v statutarnem sklepu sveta občine Šoštanj. Peter Rezman na vprašanje, katera meja bi lahko bila predmet tega dogovaijanja, omenja tisto, ki teče po rušnem območju Rudnika lignita Velenje. O tem pravi: "Meje so določene z zakonom in potekajo po mejah katastrskih občin. Ta, ki med Šoštanjem in Velenjem poteka čez ugreznin-sko polje, je na nek način specifična. Tu so se v preteklosti živahno spreminjale meje katastrskih občin. Zato preprosto predlagamo, da se te stvari ponovno pregledajo. Starejši pravijo, da je prava meja tista, ki je šla za Prelogami in Družmir-jem. Skratka, to je območje, o katerem želimo, da ga mešana komisija strokovno prouči. Nič drugega. Nobenega spora ni. Mi ga ne vidimo." Ker gre za mejo, ki poteka po rušnem območju Rudnika lignita Velenje, vidijo nekateri v igri Sklad stavbnih zemljišč in denar, ki za njim stoji in ki bi lahko bil pomemben vir financiranja nove občine. "Najbrž je nekaj na tem. V ozadju bi lahko res bili finančni interesi, čeprav bi bilo bolj prav, da se ta stvar ne odvija preko sistema Sklada stavbnih zemljišč, ki bo kot sistem gotovo izumrl. Če ne prej, s sprejetjem novega prostorskega zakona," pravi Peter Rezman. Poudarja pa, da bi pogovore o meji in rušnem območju raje povezali tako, da bi čim prej pridobili status ogroženih občin zaradi vdiranja zemlje po odkopavanju premoga in pridobili rento po zakonu o varstvu okolja. Prav varstvo okolja je izrednega pomena za celotno Šaleško dolino, za vse občine, ki so nastale na tem področju. Petra Rezmana smo sicer spraševali tudi o tem, kako bo referat za varstvo okolja organiziran v bodoče, vendar je rekel, da bi o tem morali povprašati koga iz Mestne občine Velenje, saj je velenjski izvršni svet, kljub njegovemu odločnemu nasprotovanju, med zadnjimi sklepi, kijih je sprejel, sprejel tudi tistega, da ta referat sodi v mestno občino Velenje. "Kot sekretar sem takrat peljal vse aktivnosti, da bi bil to državni organ. Zdaj je kar je, sklep je treba spoštovati," Pravi ■ Milena Krstič - Planine Peter Rezman: "Mi ne vidimo spora, želimo samo pameten dogovor." Nov dosežek strokovnjakov in delavcev Gorenja Začetek proizvodnje hladilno zamrzovalnih aparatov brez škodljivih freonov V Gorenju Gospodinjski aparati so dosegli pomembno delovno zmago. V obratu hladilniki programa Hladilno zamrzovalni aparati so 6. februarja izdelali prvi "FKW frei", "HFC free", hladilno zamrzovalni aparat, ki ne vsebuje več za ozonski plašč in toplo gredo škodljivih klorofluoroogljikovodikov R 11 in R 12 ter fluoroogljikovodikova R 134A. Tako se je Gorenje Gospodinjski aparati pridružilo prvim evropskim proizvajalcem "FKW frei", "HFC free" hladilno zamrzovalnih paaratov. Do sobote, 18. februarja, so jih izdelali že blizu 5.750. Dosežena proizvodnja zagotavlja, da bo izpolnjen februarski mesečni načrt, ki predvideva proizvodnjo 7.550 "FKW frei", "HCF free" hladilno zamrzovalnih aparatov. Začetek proizvodnje hladilno zamrzovalnih aparatov brez škodljivega klora in fluora je zagotovo nov pomemben dosežek strokovnjakov in delavcev Gorenja Gospodinjski aparati. V primerjavi z evropsko konkurenco so porabili precej manj časa, najprej pri sprejemu odločitev za uvedbo ciklopentana kot potisnega sredstva za poliuretansko peno in izobutana kot hladiva, prav tako pa tudi od potrditve opreme do začetka redne proizvodnje "FKW frei", HCF free" hladilno zamrzovalnih aparatov. Gorenje Gospodinjski aparati si je z zadnjim dosežkom še bolj utrdilo mesto med evropskimi in svetovnimi proizvajalci, ki si prizadevajo, da bi bili njihovi hladilno zamrzovalni aparati vse bolj prijazni do okolja. ek) Poslovne novice • Združenje podjetnikov Slovenije in Gea College vabita v večerno šolo podjetništva. Cilj programa je usposobiti podjetnike, managerje za organiziranje in vodenje podjetij ali delov večjih podjetij. Šola je sestavljena iz petih vsebinskih modulov (podjetniška vizija, marketing, management, finance-ekonomika-računovodstvo in kadri). Potekalo pa bo 4 mesece, in sicer 2x tedensko. Pričetek bo 16. marca 1995. Osnovna cena je 144.000 SIT za udeleženca. Ceno sofinancira Ministrstvo za gospodarske dejavnosti in Gospodarska zbornica Slovenije, tako daje cena za podjetnika, ki poravnavajo članarino GZS, le 85.200 SIT, plačljivo v dveh obrokih. Število udeležencev je omejeno na 25 slušateljev. • Četrtega marca bo v Bovcu italijansko slovenska poslovna konferenca. Pri organizaciji te konference sodeluje zelo močna italijanska stran, ki se bo maksimalno potrudila poiskati primerne partnerje. • Območna gospodarska zbornica Celje organizira skupaj z Ekonomsko fakulteto iz Ljubljane - referatom za podiplomski študij SPECIALISTIČNI ŠTUDIJ MANAGEMENTA. Sam študij managementa obsega deset predmetov in izdelavo zaključne naloge. Po uspešno končani specializaciji se pridobi naslov specialist managementa. • Izobraževalni center za razvoj podjetij Maribor bo organziral 5-dnevni seminar na temo šola tehnološkega napredka, in sicer 8., 15. in 29. marca ter 5. aprila v Mariboru. • Združenje Manager in podjetje MDS Informacijski inženiring organizirata seminar na temo VSE, KAR STE ŽELELI VPRAŠATI O INFORMACIJSKIH TEHNOLOGIJAH, PA SI TEGA NISTE UPALI. Seminar bo 16. in 17. februarja v hotelu Ribno Bled. • Gospodarska zbornica Slovenije - Center za tehnološko usposabljanje organizira tridnevno učno delavnico Integralni kadrovski management, in sicer 22. do 24. marca v izobraževalnih prostorih koncema Gorenje Velenje. • Od Republiške carinska uprave smo prejeli navodilo o postopku razveljavitve sprejete izvozne carinske deklaracije zaradi nepredaje izvozno ocarinjenega blaga ali drugih vzrokov, zaradi katerih ni mogoče šteti, daje bil izvoz blaga opravljen v skladu s prvim odstavkom 17. člena Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju (Ur. i. 13/93, 66(93, 7/94). • Obveščamo vas, da bodo v Bariju (Italija) od 9. do 17. septembra letos naslednji specializirani sejmi: sejem poljedelstva in živinoreje, sejem opreme za zemeljska dela, sejem avtomobilskih delov in opreme za avtomehanične delavnice. • Opozarjamo vas na razpise finančnih spodbud Ministrstva za gospodarske dejavnosti (Ur. list št. 6-7/95), ki zajemajo: promocija malega gospodarstva in turizma, sofinanciranje specialističnega setovanja v pospeševalni mreži za malo gospodarstvo, spodbude za podjetniško prestrukturiranje (subvencioniranje obresti in bančnih posojil, prenova podjetij, usposabljanje managerjev in delavcev v turizmu ter sofinanciranje ekspertiz). Izvajajo se iz sredstev začasnega proračuna za prvo trimesečje 95. Ugodna posebnost teh razpisov je, da veljajo do porabe sredstev oziroma do konca obdobja, z enkratnim mesečnim odpiranjem prijav. Vse podrobnejše informacije lahko dobite na Območni gospodarski zbornici Velenje, Trg mladosti 2, telefon: (063) 856-920. ■ Hmezad banka d.d. Žalec Njene posebnosti so tudi prednosti Hmezad Banka iz Žalca gre v korak s časom - Pomembna novost: rentno varčevanje -Velika prilagodljivost banke za zahteve in zmožnosti njenih komitentov Hmezad banka iz Žalca gre v korak s časom. Od drugih bank se razlikuje po veliki prilagodljivosti in konkurenčnosti. Z rentnim varčevanjem, ki so ga vključili v ponudbo svojih storitev kot prvi in edini v Sloveniji v zadnjih dneh preteklega leta, so se dejansko odzvali potrebam časa, v katerem postaja vse bolj očitno, da je vsak posameznik dolžan sam poskrbeti za lastno socialno varnost in varnost svoje družine. Nova oblika ponudbe je naletela na izjemen odziv ljudi in kaže na to, da so zadeli "žebljico na glavico". To so nekatere osnovne značilnosti Hmezad banke, na katere so na novinarski konferenci pred tednom dni opozorili njeni vodilni delavci. Omenjena banka sodi med najmlajše slovenske banke, saj je bila ustanovljena pred tremi leti. Sicer pa se lahko pohvali z desetletno tradicijo, saj sta njeni pravni predhodnici Hmezad Interna banka in Hranilno-kreditna služba kmetijstva in gozdarstva Žalec. Kljub svoji "mladosti" je imela konec lanskega leta že 255 delničarjev, fizičnih in pravnih oseb, kapital je večinoma last podjetij, za zdaj še večina v družbeni lastnini. Direktor banke Mihael Goličnik je izrazil zadovoljstvo ob naslednjih podatkih: jamski kapital banke je od konca leta 1992, ko je znašal 504,9 milijonov tolarjev, do konca lanskega leta narasel na 1,2 milijarde tolarjev; bilančna vsota pa v enakem obdobju od 2,4 na 6,3 milijarde SIT. Do konca leta 1997 načrtujejo razpis nove emisije delnic v višini 6 milijonov mark in povečanje bilančne vsote na 97, 5 milijona nemških mark. Pridružili pa so se tudi sporazumu o znižanju pasivnih obrestnih mer. V banki je zaposlenih 57 ljudi. Stana Tilinger, pomočnica direktorja za sektor računovodstva in organizacije je povedala, da so naložbe v njihovo banko resnično zanesljive in donosne. Zlatko Hoh-njec, pomočnik direktorja za Sektor sredstev in naložb, pa je navzoče novinarje seznanil s prednostmi Hmezad banke. To so hitra odzivnost, prilagodljivost, usmeritev (vlaganje v gospodarstvo in kreditiranje prebivalstva) ter odprtost banke za vse vrste komitentov. Še posebno pozornost pa so na novinarski konferenci namenili novosti - rentnemu varčevanju. Po besedah Darinke Frelih, v. d. pomočnice direktorja za sektor poslovanja z občani, so to možnost ponudili kot prva in edina banka. Komu je namenjeno rentno varčevanje? Vsem ljudem, bodisi tistim, ki varčujejo za večje naložbe, za šolanje otrok, za lepšo jesen življenja ali za druge namene. Hmezad banka ponuja varčevanje nad 5, 10, 15 ali 20 let, z možnostjo podaljšanja, šele pred iztekom roka pa se posameznik lahko opredeli, ali želi imeti izplačano privarčevano vsoto naenkrat ali pa želi to v obliki rente - na mesec, leto, ob polletju... Rentno varčevanje lahko ta prekine oziroma je za določeno obdobje možen moratorij, pri čemer pa se obrestna mera ne spremeni. Varčevalcem ponujajo možnost rentnega varčevanja z revalorizacijsko ali devizno klavzulo. Najnižji znesek za to obliko varčevanje je 6000 SIT ali 75 DEM na mesec, varčevalec pa ga lahko vplačuje na mesec, vsake tri mesece, na pol leta, možna so tudi letna vplačila ali vplačila v enkratnem pologu. Obresti se spreminjajo v skladu z veljavnim cenikom banke in so enake obrestim za dolgoročno vezane vloge. Obračunavajo in pripisujejo jih vsak mesec. Rentno varčevanje se po smrti varčevalca deduje. Primer: če bi varčevalec sklenil rentno pogodbo za 200 DEM na mesec za dobo 12 let, bi ob sedaj veljavni 11-odstotni obrestni meri po preteku omenjenih 12 let lahki izbiral: ali dvigne ves denar ali pa želi imeti rento izplačano. Če bi vse dvignil, bi dobil približno 57.000 nemških mark. Če pa bi se odločil za mesečno rento za dobo 12 let, bi na mesec prejel 784 nemških mark. Če bi se odločil čas 24 let, bi na mesec prejemal 609 DEM, za čas 36 let pa 573 nemških mark na mesec. Pri Hmezad banki zagotavljajo, daje rentno varčevanje zelo varna naložba in zato naj njihovih rentnih varčevalcev ne skrbi, ali bodo po preteku rentne pogodbe res dobivali svoje rente. Notranje revizije so namreč zelo pogoste, strog je tudi nadzor Banke Slovenije, po zakonu o bankah pa je tako in tako predvideno zavarovanje vlog občanov pri Agenciji Republike Slovenije za zavarovanje vlog. Za zdaj je Hmezad banka pooblaščena za vse posle tolarskega poslovanja. V prihodnje naj bi pridobili še pooblastilo za opravljanje deviznega poslovanja. C tp) DOHODNINA * DOHODNINA * DOHODNINA * DOHODNINA * DOHODNINA * DOHODNINA * DOHODNINA Kako napovedati dohodnino za leto 1994? (10) Vprašanja za rubriko DOHODNINA nam pošljite na naslov: Uredništvo Našega časa, Foitova 10, 63320 Velenje, s pripisom: DOHODNINA. Na vaša vprašanja odgovarja DARINKA MRAVLJAK, vodja velenjske izpostave Republiške uprave za javne prihodke. VPRAŠANJE bralke N. J.: Ali boste v Našem času prikazali primer izračuna za dohodnino za leto 1994? ODGOVOR: Bomo, vendar šele ko bodo znani točni podatki o povprečni plači v Republiki Sloveniji in ko bodo ti objavljeni v uradnem glasilu, torej v Uradnem listu RS, ki je za nas edini uradni podatek. VPRAŠANJE bralca K. J.: Ali je treba pri prodaji stanovanja plačati tudi dohodnino in koliko v odstotkih to znaša? ODGOVOR:Dohodnina oziroma dobiček iz kapitala se plača pri prodaji stanovanja le, če je bilo stanovanje odprodano pred potekom treh let od dneva, ko je bilo stanovanje pridobljeno oziroma kupljeno. V tem primeru je stopnja davka od dobička iz kapitala 30 odstotkov od osnove. Osnova za davek pa je razlika med prodajno vrednostjo stanovanja in valorizirano vrednostjo stanovanja v času pridobitve minus davščine (2-odstotni prometni davek), ki so bile plačane ob pridobitvi tega stanovanja. Ta dobiček iz kapitala, ugotovi ga davčni organ z odločbo, pa predstavlja le akontacijo dohodnine, zato je občan, ki je prodal stanovanje pred potekom treh let, dolžan dobiček in 30-odstotno akontacijo vpisati tudi v napoved za dohodnino, in sicer pod zaporedno številko 35. V primeru, daje prišlo do prodaje stanovanja po preteku 3 let, se dobiček iz kapitala ne ugotavlja več in torej tudi dohodnina ne, zato se tudi v napoved dohodnine taka kupnina za stanovanje ne vpisuje. I---------------- Era in LB Splošna banka Velenje Najsodobnejši način plačila Ljubljanska banka Splošna banka Velenje se vedno hitro odziva na svetovne novosti. Tako je tudi med vodilnimi na področju uvajanja brezgotovinskega plačila s kreditnimi karticami. V sodelovanju z Ero iz Velenja so postavili tako imenovan sistem POS plačevanja s kreditno kartico Aktiva v samopostrežni trgovini v Ša-leku. Sistem POS je preko telefonskih linij neposredno povezan z banko, plačevanje pa je povsem enostavno, blagajničarka samo potegne kartico skozi POS sistem in plačilo je opravljeno. Ob tem je razveseljivo tudi to, da kartic z magnetnim zapisom ni možno zlorabljati, saj jih POS terminal takoj prepozna. Pomočnik direktorja Ljubljanske banke Splošne banke Velenje za področje poslov s prebivalstvom Franc Žemva je na novo pridobitev upra- I__________ ■ P Marjan Jerič in Franc Žemva zadovoljna z novostjo, ki so jo preizkusili v Erini I samopostrežni trgovini v Šaleku. takšen način plačevanja. način plačila tudi v Standardu, I Manager Ere Marjan Jerič je kjer že imajo računalniško povedal, da bodo že v kratkem podprt blagajniški sistem, uvedli takšen brezgotovinski mz) vičeno zelo ponosen, saj so jo uvedli med prvimi pri nas. Kupci so nad novostjo navdušeni in že skoraj četrtina se jih odloča za Marija Ročnik - Bencetova mama MPriznanja so občutek, da si nekaj naredil" Ročnikova kmetija stoji prislonjena ob rahel hrib v Bočni, daleč od hrupa in vrveža. Ob gospodarskem poslopju se dviga nova hiša, ki v sebi skriva mnoge spomine preteklih generacij in ljudi, ki so tu vse življenje obdelovali zemljo. Kdo bi si mislil, daje pred petdesetimi leti prav tu oživel ženski pevski zbor Bočna, kar se seveda ni zgodilo po naključju. To je namreč domačija Janeza in Marije Ročnik, ki sta svoje življenje zapisala slovenski zemlji in zborovskemu petju. Bencetova mama, kot ji pravijo domačini, je lepo novico izvedela prav ob našem obisku. Je letošnja dobitnica Zlate plakete, ki jih v Zgornji Savinjski dolini podeljujejo ob slovenskem kulturnem prazniku. To ni prvo priznanje, ki ga je prejela v svojem 72 let dolgem življenju, vendar je bila iskreno vesela: "Priznanja so občutek, da si nekaj naredil, da nekaj pomeniš. To seveda pride šele čez čas, vendar se jaz tega vedno veselim." je dejala. In potem so oživeli spomini. Po mizi je razprostrla stare fotografije, ki so bile posnete ob različnih nastopih ženskega, • 0 Bencetova mama med brskanjem po spominih mešanega in moškega pevskega zbora. Dolga leta je bil zborovodja prav Marijin mož Janez, ki ga žal ni več. Ona pa je bila pobudnica ustanovitve ženskega pevskega zbora. "To se je zgodilo na hitro. Dekleta smo se zbirale, saj ni bilo druge zabave, pa začele prepevati. Narodnih pesmi smo znale še pa še, še iz šole, kjer smo se učili same narodne. Vsi smo morali peti, tudi če nisi imel posluha, si pel. Saj se posluh tudi bistri!" Že takrat so, brez not, pele dvoglasno, od začetka pa so vadile kar pod vaškim kozolcem: "Tu smo tudi nastopale, vadile nismo veliko. Zbrale smo se in zapele." Malo po vojni se je Marija poročila. "O možu bi lahko dosti govorila. Bil je kmet, veselje je imel do petja, do Slovenije, do zemlje. Rad je delal na kmetiji, še rajši je pel. Kar dosti truda je bilo treba, da je zbral note, da jih je napisal na roke, tudi razmnoževal jih je na roke, note pa je iskal povsod." Oba sta bila glasbena samouka, Marija se je naučila igrati tudi kitaro. "Kitara je tisti magnet, ki vleče. Menda kar povsod in mnoge, ne samo mene."je dejala med smehom. Najlepše so se ji vedno zdele narodne pesmi, pa ponarodele, pa tudi umetne in cerkvene ima rada. Ko so prihajali otroci; najprej Marija, potem Janko in še Marko, sta Marija in Janez veselje do petja in slovenske besede prenesla tudi na otroke. "Vsi pojejo, vsi so pri zborih, tudi danes." Kako bi lahko bilo drugače, saj je bilo petje v družini doma od nekdaj, okoli njega se je vrtel ves prosti čas. In kako je danes? Odkar je Janez umrl, Marija ni več aktivna pevka, zborom pe še vedno rada prisluhne. Sploh domačim. "Malo pokritiziram, malo pohvalim." pravi Marija. Še vedno so med zboroma in njo ostale vezi. Lansko leto se je Ročnikova družina prav na njeno pobudo udeležila uspelega večera z naslovom "Družina - ključ sreče". Marija je izbrala staro, malo poznano pesem, na odru pa so ob petju prikazali kmečka opravila. Bili so toplo sprejeti, saj so bili nekaj posebnega. Marija je bila najstarejša udeleženka večera, njen vnuk pa najmlajši. Takih stvari se Marija še veseli. ■ Bojana Špegel, foto: Jp Stojan, Stojan... Morda je gospod Stojan K. večkrat v zmoti. Ampak pred tednom dni se je zmotil najmanj dvakrat. Ko je v svoji ihti, da naredi "red", klical na Naš čas, je naprej zamenjal spol. Namesto ženske je vpil na moškega. K sreči telefon še vseeno dela. Zmotil pa se je še enkrat, ko je red delal tam, kjer nikomur, ki ni iz hiše, tega ne dovolimo. In pri tem, veste Stojan, ne delamo izjeme. Ko te z zadovoljstvom pričakujejo Sekretar sveta občine Šoštanj gospod Peter R. je, ko se je zadnji hip odločil, da zaradi velikega medijskega interesa o vsebini tez za osnutek statuta na delovni sestanek župana s predsedniki svetov krajevnih skupnosti, povabi tudi novinarje, zapisal, da nas z zadovoljstvom pričakujejo. Ampak potem bi lahko poskrbeli tudi, da imamo gradivo, po katerem lahko sledimo. Zato vas Optometer seznanja o vsebini tez tako, kot jim je lahko sledil. Sekretar je razložil in poudaril pomen: 7. točke na strani 11 in to, kar piše naprej; 42. in 45. teze; zanimivo pa je seveda vse, čez cel statut, tudi 4. in 5. in 6. poglavje, tudi 7. je zanimivo, v 9. členu in 115. tezi je zapisana dobra volja za pokrajino, opozoril pa je tudi na prehodne in končne določbe in omenil 122. tezo... Brez gradiva se je dalo slediti tako in to gospod Peter R. najbrž ve. Sest desetletij Maksimiljana Korošca ■------------------J Že več kot dve desetletji se srečujemo z njim v Velenju in Šaleški dolini, poznajo ga tudi ljubitelji gora in narave. Nadvse hvaležni so mu delavci Gorenja Servis, ki jih je po leni 1983 vodil po gorah Slovenije, nekdanje Jugoslavije in Evrope. Maksimiljan Korošec se je rodil pred dobrimi šestdesetimi leti v Voličini v Slovenskih Goricah. Iz Voličine seje s starši preselil v Svečino, na katero ga še zdaj spominja "Svečinska planinska pot", speljana med slovenskogoriškimi vinogradi. Leta 1950 je odšel v Maribor. V Železniški industrijski šoli je kaj kmalu postal vodja planinskega krožka in se prvič povzpel na vrh Triglava. Za gore sta jih v šoli navduševala tako Vitomir Cilenšek, ki jih je učil telesno vzgojo, kot Ivan Cvetličič, inženir strojništva, ki je hodil z njimi na izlete. Na gore in naravo pa ni po- zabil niti med služenjem vojaškega roka; bil je namreč v planinski enoti. Leta 1957 najdemo Maksimiljana Korošca na Dunaju. Leta zatem, petnajstkrat zapored, je organiziral izlete dunajskih prijateljev, znancev in ljubiteljev gora v naše Julijce. Bili so na Triglavu, Jalovcu, Mangrtu... Odraz navdušenja nad obiskom Julijcev je tudi več knjig o naših gorah izpod peresa Koroščevih izletnikov z Dunaja. Z dela na Dunaju se je Maksimiljan Korošec vrnil v Slovenijo leta 1973 in se zaposlil v Gorenju. Kaj kmalu ga najdemo med ljubitelji gora iz Velenja in Šaleške doline. S posebnim ponosom se spominja ustanovitve in dela Planinske sekcije Gorenje Servis. Med drugim je organiziral pet pohodov ljubiteljev gora in narave iz Gorenja Servis po vrhovih nekdanje Jugoslavije, od Triglava do Vardarja in od Magliča do Vele-bita, več pa tudi v tujino. V koledarju Planinske sekcije Gorenja Servis je bilo vsako leto okrog 10 izletov, na katerih ni nikoli manjkalo udeležencev. Planinska sekcija Gorenje Servis je bila soorganizator pohodov ljubiteljev gora in narave na Ra-duho, Smrekove in Sv. Križ. Planinci Gorenja Servis pa so na Kre- darici s prostovoljnim delom zgradili helidrom, da bi tako olajšali reševanje ponesrečenih planincev z gora. Maksimiljan Korošec pa ni samo ljubitelj gora in narave. Njegova druga ljubezen je gledališče. Tudi zanj se je navdušil v Železniški industrijski šoli v Mariboru, kjer se je kmalu vključil v gledališki krožek. Nastopil je v več filmih, izdelal pa je tudi scene za gledališke predstave. Danes je Maksimiljan Korošec, ki seje ob koncu leta 1993 pridružil upokojencem, kot sam pove, planinski vodnik, markacist, varuh okolja in član Gorske straže. Je podpredsednik Planinskega društva Šoštanj in član predsedstva Savinjskega medobčinskega odbora planinskih društev. Ljubezen do gora in narave pa so mu poplačala številna domača in tuja priznanja. (m k) Ošpice - zelo nalezljiva virusna bolezen •■■»■■■■■•■■■•■•■■■■•■■■»»•■■a Nq bodite brezbrižni! Po nekajletnem zatišju so se prvi primeri obolelosti z zelo nalezljivo virusno boleznijo - ošpicami pojavili tudi v Šaleški dolini. Bolezen je lahko vse prej kot nedolžna in zdravila zanjo še ni. Kako se lahko okužimo? Vedno s prenosom virusa od bolnika. Virus se prenaša po zraku s kužnimi kapljicami, lahko pa tudi z direktnim dotikom (roke). Bolnik je kužen nekaj dni pred pojavom izpuščaja in še nekaj dni po pojavu. Kdo lahko zboli za ošpicami? Vse sprejemljive osebe: torej tisti, ki niso bili cepljeni proti ošpicam in jih še niso preboleli. Otroci v prvih 6 mesecih starosti ne obolevajo za to boleznijo, ker jih ščitijo pred njo protitelesa, ki med nosečnostjo prehajajo z matere na otroka. Seveda le takrat, če je bila mati cepljena ali pa je bolezen prebolela. Prvi znaki bolezni: 10 do 12 dni po okužbi se pojavijo prvi znaki bolezni -visoka vročina, močan glavobol, nahod, vnetje očesnih veznic in kašelj. Na koži se lahko pojavi nežen, prehoden izpuščaj. Drugi dan bolezni se pojavijo na ustni sluznici različno velike rjavkaste pege, drugi in tretji dan pa nasproti kočnikov še za ošpice značilne majhne mlečno bele pege, ki so obdane z ozkim rdečim obročem. Vročina hitro mine (drugi, tretji dan). 14 dni po okužbi temperatura spet naraste, pojavi se za ošpice značilen izpuščaj - grob, rožnat, nekoliko nad kožo dvignjen pegast izpuščaj. Koža med pegami je normalna, bolj ali manj bleda. Izpuščaj se pojavi najprej za ušesi, od tam se hitro širi na obraz, vrat, trup in ude. Traja od 6 do 7 dni, bledi pa v enakem vrstnem redu kot se je pojavil. Bolniki so ob nastajanju izpuščaja močno prizadeti, nahod, vnetje očesnih veznic in kašelj so izraziti. Zaradi vnetja očesnih veznic bolnike močno moti svetloba. Vročina je visoka 3, 4 dni, mlajši otroci imajo lahko drisko in bruhajo. Z bledenjem izpuščaja se zniža telesna temperatura, nahod se umiri, prav tako vnetje očesnih veznic, kašelj pa lahko traja še 10 dni. Zapleti so pri ošpicah pogosti, različni in včasih zelo hudi. Dihala so pri tej bolezni vedno prizadeta: vnetje glasilk in sapnika. Zelo pogost zaplet je pljučnica, pa tudi vnetje srednjega ušesa. Virus ošpic lahko povzroči vnetje srčne mišice in osrčnika, pogosto prizadene osrednje živčevje. Nekaj let po preboleli bolezni se lahko razvije redko degenerativno obolenje osrednjega živčevja, ki se po 6 do 9 mesecih konča s smrtjo. Pri bolnikih z motnjami v imunskem sistemu potekajo ošpice izredni hudo, pogosto se končajo s smrtjo. Zdravila za ošpice za zdaj ni. Bolnikom lahko le omilimo težave. Visoko vročino znižujemo z antipiretiki, redno zračimo bolniško sobo, skrbimo za dovolj vlažen zrak. Bolniki morajo počivati, piti dovolj tekočine, ponudimo jim lahko z vitamini bogato hrano. Ošpice preprečujejo z živim oslabljenim cepivom. Ta ukrep zaščiti 95-odstotkov cepljenih, med njimi tudi sprejemljive osebe, če jih cepijo do 72 ur po stiku z bolnikom. V Sloveniji poznamo obvezno cepljenje za otroke po dopolnjenem letu starosti in ponovno v prvem razredu osnovne šole. Cepijo seveda lahko tudi vse sprejemljive starejše otroke in odrasle. Ne cepijo pa nosečnic, oseb s sindromom imunske pomanjkljivosti, tistih, ki so prejeli v zadnjih 3 mesecih transfuzijo krvi. Tudi pri bolnikih z vročinskimi boleznimi cepljenje odložijo. Ne bodite brezbrižni do lastnega zdravja in do zdravja drugih, poudarjajo zdravniki. Tudi cepljenje proti nalezljivim boleznim jemljite zelo, zelo resno. Če že otrok zboli za ošpicami, ga nikar ne peljite v dežurno ambulanto, ampak v dispanzer, kjer ga bodo pregledali v infekcijskem bloku. To so ukrepi, s katerimi se je mogoče izogniti nevšečnostim, ki lahko zaradi brezbrižnosti komu ogrozijo tudi življenje. (• tp) Foto Bodička Le kdaj neki bo "ježek", ki pa je hkrati tudi zaščitni znak slovenjgraškega Preventa odigral svoje poslanstvo, kamor so ga pač pritrdili. Prevent je namreč del svoje proizvodnje zaščitnih sredstev preselil v proizvodne obrate nekdanjega Mikona v Mislinji. Ježek bo moral temeljito slej ko prej na svoje bodičke natakniti zgornji Mikon kot ga vidimo na posnetku. Spomini nanj so namreč za veliko večino tistih, ki jim je včasih dajal delo in kruh, sedaj pa so na Zavodu za zaposlovanje, vse prej kot prijetni. Preteklost in stečaj Mikona sta za mnoge še kako trpka in boleča. Popravek in opravičilo Pred tednom dni, v četrtek, 16. februarja, je v članku Vloge so, a kaj ko ni stanovanj! prišlo do nekaj številčnih zmešnjav, ki se nanašajo na socialna stanovanja. Lani je zaprosilo za socialno stanovanje 275 prosilcev, v prednostni vrstni red se jih je uvrstilo 205,11 stanovanj je bilo že razdeljenih, nobeno po sklepu sodišča. To je najbolj pravilen in najbolj verodostojen podatek. Če pustimo ob strani število vlog, ki so jih za ta stanovanja ob razpisu prejeli, je najbolj bistven tisti, da za socialna stanovanja po vrstnem redu ne čaka 350 prosilcev, ampak 205, kar pa je, ob tem se bo najbrž še najbolj strinjal vsak s te lestvice, tudi velika številka, k sreči, poudaijam k sreči, pa res manjša, kot je bila zapisana. Za napačen podatek se bralcem Našega časa iskreno opravičujemo. Ker pa smo v uredništvu prepričani, da nobena številka ne more biti povod za vse tisto, kar se je dogajalo po objavi, še eno pojasnilo in opravičilo. Zaradi "številčne" zmešnjave je bila deležna vala neupravičenih in predvidevam, tudi grdih kritik in besed, gospa B. Č. Nanjo jih je naslovil, to si mislim, gospod S. K. (morda še kdo?) iz Stanovanjskega sklada občine Velenje preden bi se prepričal kakšno vlogo pri teh številkah sploh ima. Ker za zadevo ni absolutno nič kriva, opravičilo v našem imenu tudi njej. ■ Milena Krstič - Planine Na pragu Zlebnikove domačije je omahnilo srce 22. letnega slovenskega pesnika K^juha Samo milijon nas je, milijon umirajočih mecfmrliči... Pesem se je pozibavala kot ptica sanj med mladimi obrazi. Samo milijon nas je... Pesem seje zlila, narasla, se umirila in se zopet sprostila na rožnatih obrazih deklet. Iz njihovih oči ni zvenel posmeh, ni zvenel strah, ni zvenel upor. Izzvenel je v nostalgičen privid tistega, o čemer je sanjal mladi pesnik, naš domačin in prerok. Joj, skoraj smo pozabili nanj, na človeka, ki je kljub dobro postlani postelji čutil in čustvoval z izkoriščanimi. Ustavili smo se ob Nori Štefki. Ob vsakem izložbenem oknu. Povsod je iskala reva življenje, lepše in boljše življenje. Toda, zopet se vračamo k milijonu. Zbrane in vendar nemirne oči, se usmerjajo skozi okno v sončen dan. Na stekla že skoraj trka pomlad. Edino hlapci cvilijo ponižno kakor psi in lajajo, da nas je malo ... da bi nas v uporu vse pobralo. Prvi vlaki enaintridesetega že hrumijo v daljno Šlezijo. Kako trhel je vendar spomin! Pozabljamo, da bi nas vse pobralo. Izselitev iz naše dežele, ki ji ni para v Evropi. Razred je onemel. Oči in srca so dojele resnico. Dojele so, daje upor okupatorju bil med največjimi dejanji našega naroda v zgodovini. Tako pa še živimo! Zdaj se smeji sonce in kliče zelene trate v deželo. Zdaj je pesnikova pesem lepa in glasna in - jasna. Trpki so postali obrazi ob nenavadni smrti poeta. V tisti strašni zimi, 22. februarja 1944, je moral pasli junak. Tam na pragu Žlebnikove domačije... Njegova pesem ni izzvenela do konca. Toda - Kajuhova miselnost je postala dediščina mnogim. Ostala je njegova plemenita beseda dekletu in materi. Ostala je nam vsem! Poziv socialni pesmi, poziv zatiranim in izkoriščanim ostaja ta pesem, ki ne izzveni. Pa še nekaj me vedno znova presune: Kajuhova vera v lepše življenje, njegova mlada, a vendar tako zrela in poštena beseda. Kajuhova spominska soba v Kajuhovi šoli v Šoštanju in spomenik v tamkajšnjem parku ne samevata. Vedno znova oživita, ko stopa mimo njih človek, zajame s pestjo in srcem preteklost, in vztraja: "Samo milijon nas je!" Glasba razreda je zamrla. Skozi veliko okno pa še vedno sije sonce in srebri tudi tiste krvave kaplje iz daljnjega 1944. leta. Vlš "V občini nismo sposobni enotno nastopiti proti državi" V časopisu Delo je v petek, 10.2.1995, izšel pogovor časnikarja Vilija Einspielerja z velenjskim županom, gospodom Srečom Mehom, z gornjim naslovom. V pogovoru je gospod župan poskušal temeljito očrniti velenjsko opozicijo v mestnem svetu, ki jo sestavljajo svetniki strank slovenske pomladi. Vendar v tem sestavku ne želim odgovarjati gospodu Srečku Mehu, ker smo se na seji velenjskega sveta en dan prej o vsem prav lepo dogovorili. Čas objave pogovora je bil z gospodom Ein-spielerjem torej slabo dogovorjen, lahko pa bi objavo imeli tudi za nekorektnost s strani gospoda župana, saj so bile težave znotraj sveta v času objave že presežene. Kar je bralca moralo zbosti v oči, je bil naslov pogovora, ki ga je novinar dobil iz tistega dela, kjer je župan tožil nad povečano centralizacijo v državi. Besede, ki jih je novinar izbral za naslov, so šokantne, izdajajo namreč intimno naravnanost gospoda župana, za katerega je slovenska država očitno institucija proti kateri velja enotno nastopiti, občuti jo torej kot riekžfj sovražnega. Županove besede nas velenjske svetnike iz vrst Slovenske ljudske stranke navdajajo z osuplostjo in ogorčenjem. Slovenska država je za nas tista vrednota, o kateri si celo najbolj prosvetljeni Slovenci prejšnjih stoletij niso upali niti sanjati. Zahvaljujoč srečnim okoliščinam in dejstvu, da je na prvih demokratičnih volitvah zmagala politična koalicija Demos, smo si svojo državo priborili. Kljub temu, da Sloveniji sedaj vladajo žal prav ljudje iz strank, ki vladajo tudi v Velenju (ZLSD in LDS) in kljub dejstvu, da nam vladajo zanič, nismo proti tej državi in še na misel nam ne pride, da bi podpirali nekake kardeljanske komunalne separatizme. Naš cilj je napraviti s sorodnimi strankami Slovenijo spet takšno, kot se nam je kazala v tistih lepih in srečnih dnevih po osamosvojitvi, ko sta nas navdajala ponos in samozavest, v časih preden so "stare sile" spet prevzele vajeti v svoje roke. Slovenija mora zopet postati srečna in nasmejana dežela, postati mora takšna, dajo bodo lahko vzljubili celo ljudje kot je velenjski župan, gospod Srečko Meh. In ker se beseda "enotni" očitno nanaša na celovitost velenjskega mestnega sveta, torej tudi na nas, svetnike iz vrst Slovenske ljudske stranke, moramo gospodu Srečku Mehu sporočiti, da naj glede nastopanja proti državi Sloveniji ne računal z našo pomočjo. Borut Korun, predsednik SLS, podružnica Šaleška dolina 00852-17-266-690 00852-17-266-691 tT 00852-17-266-692 00852-17-266-693 00852-17-266-694 POKLIČI ME 00852-17-266-6951 00852-17-266-696 100852-17-266-697 00852-17-266-698 00852-17-266-699 iO Xmi MESARIJA - PREDELAVA • DELIKATESA Mesnica Valand Alojz Velenje Nov poslovni center - Stari trg 35 (ob gl. križišču za Šoštanj) NUDIMO VAM: - dnevno sveže meso in - domače mesne izdelke 'Ugodne cene!*Možnost nakupa s kartico ACTIVA!* Še to: pripravili vam bomo tudi praznično PUSTNO KOŠARICO po zelo ugodni ceni! Samovolja ali strankarski interes šoštanjskih občinskih veljakov? 31. 1. 1995 sem nameraval prekiniti s samostojno obrtno dejavnostjo. Zato sem se v decembru oglasil na občinskem stanovanjskem skladu v Velenju, da bi prekinil najemniško pogodbo. Prosil sem jih, če lahko glede na to, da sem v lokal nekaj vložil in ker je bila ekonomska najemnina določena šele pred tremi meseci, predlagam novega najemnika. Odgovorili so, da bodo to upoštevali in da zaradi navedenega tudi ne bodo vztrajali na razpisu. Ob tem pa si moram pridobiti soglasje Krajevne skupnosti Šoštanj ter obvestiti župana ali tajnika nove občine Šoštanj. Obvestil sem župana, ki je takrat celo zagotovil, da bo zadevo uredil. Krajevna skupnost mi je zaradi večje konkurence soglasje takoj izdala. Od tega je minilo že skoraj dva meseca. Lokal je od 29. 1. 1995 zaprt, občinski stanovanjski sklad v Velenju pa še ni dobil soglasja od občine Šoštanj, ki ga zaradi božjega miru sedaj išče od njih. Na moja našteta vprašanja je v časovnem zaporedju g. Rez-man, tajnik občine Šoštanj odgovarjal: 1. da ni dobil obvestila iz Velenja, 2. daje obvestilo sicer dobil, ampak ga je nekam založil in da dobim odgovor, 3. ko sem spodbijal upravičenost njegovih navedb, mi je obljubil, da bodo o zadevi razpravljali na naslednji seji, 4. ko sem ga nekaj dni po seji poklical, mi je odgovoril, da o tem sploh niso razpravljali in da bi bilo tudi brezpredmetno, ker mu od sklada še niso poslali najemniške pogodbe. Dne 3. 2. sem mu sam poslal pogodbo, vendar do sedaj še, kljub večkratnim prošnjam, nisem dobil odgovora. Glede na statutarni sklep vseh novih občin, da imajo do aprila vse pristojnosti še stare občine, je očitno, da gre v tem primeru za zavlačevanje tako dolgo, da bodo ti gospodje dobili dejansko pravico odločanja. S tem pa tudi možnost dodelitve svojim simpa-tizeijem. Franc Cerar ItAIIIO VK IJ: NJI V marcu dve novi izdaji založbe Naš čas! Prednaročniški ceni veljata do vključno 6. marca 1995! Naročilnico pošljite na naslov: NAŠ ČAS, Foitova 10,63320 Velenje Naročilnica Ime In priimek: Št. os. Izkaznice: Naslov: □ Almanah občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki št. izvodov: Nepreklicno naročam po prednaročniški ceni Lj Video film Šaleška dolina na videu ______št. Izvodov: DOOR^WDOOR podjetje za distribucijo in trženje d.o.o. IŠČEMO VEČ RAZNASAlcEV ZA dNEVNik /Republika v VELENJU. Vse iNfoRMAcijE dobiTE po TElEfoNih: 061/185-17-60 iN 185-17-40 iN SICER vsak dan od 7. do 19. ure v soboTo iN nedeljo od 8. do 15. ure PmjAVE pošljiTE na nasIov: DOOR TO DOOR, LjubljANA ŠMARTiNskA 152, HALA 8 PRIPOROČAMO nakup vozil RENAULT v Levcu pestra izbira in takojšnja dobava ugodno posojilo brez depozita: - obrestna mera R + 13 % - odplačilo do 4 leta zamenjava staro za novo kartica ugodnosti RSL G380, RENAULT SERVIS LEVEČ d.o.o. Leveč 54, 63301 Petrovče tel. 063 28-515, 441 867 RENAULT RENAULT priporoča elf ŽIVLJENJA KULTURA, 107,8 MHz RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK* RADIJSKI MOZAIK Jerca - minut bo še veliko! Povabili smo vas, da nam pišete kaj menite o našem delu na Radiu, kaj bi si še želeli, in tudi o tem, česa ne marate. Vse skupaj zato, da se vam s tem medijem, ki ga je slišati daleč, še bolj približamo, da ga naredimo takšnega, da ga boste še raje poslušali. Poslušalka Jerica iz Paške vasi nam piše, da ji je radijski program všeč in da v njem najbolj izstopa odlična oddaja "Minute z domačimi ansambli", z odličnim voditeljem Vilijem Grabnerjem. "Bojim pa se, da bi oddajo ukinili. Nikoli je ne zamudim, razen, če ne pride vmes kakšna višja sila," nam je / Wlz.fr ft/.C r^MUr ^M^T ^LK-. /uLJL^ft /V-S^-e-v . „---- ^ottc^a. r tu- &«-, -Id 1H2U"*- o^C zaupala svojo bojazen. Naj Jerico kar takoj potolažimo, da o Prva stran pisma ukinjanju oddaj, kijih mnogi radi poslušajo in ne zamudijo, razen če ni vmes kaj višjega, sploh ne razmišljamo. Zato veliko užitkov ob poslušanju še naprej, Jerica. Sicer pa je tokrat Radijski mozaik hotel opraviti anketo o tem, kakšne Seme bodo kaj radijci ob bližnjem Pustu. Ne boste verjeli, prav nihče na to vprašanje ni hotel odgovoriti. To pa menda zato, ker bi potem ne bi bilo zanimivo. Da pa maske bodo, je pa videti in čutiti. Nekateri že nosijo potrebne pustne rekvizite skupaj, nekateri pa si jih že zamenjujejo, da bi štrene še bolj zamešali. O maskah in maškarah zato več kdaj drugič. ■ mkp KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, LJUBIJO, OBLJUBLJAJO, LJUBIJO... WHITNEY HOUSTON V letu 1995 načrtuje slavna temnopolta pevka Whitney Houston kar dvojni comeback. Potem, ko je po porodu svoje prve hčerke kar za nekaj časa svoje delo pustila bolj ob strani (z izjemo nekaterih koncertov in dobrodelnih nastopov), namerava letos spomladi izdati album s svojimi največjimi uspehi. Na njem bosta poleg svojim oboževalcem znajo ponuditi tudi prvovrsten južnjaški ročk, bi lahko kajkmalu ostali brez svojega priljubljenega zaščitnega znaka. Dobili so namreč ponudbo ameriškega proizvajalca britvic Gilette, da se za "skromnih" 500. 000 dolarjev odrečejo svojim ne- ELTONJOHN V ponedeljek je izšel novi single britanskega pevca Eltona Johna. Njegov naslov je Believe njenih velikih uspešnic (Hovv vvill I know, I wanna dance with somebody, AH the man that I need, I will always love you„.) tudi dve popolnoma nov.i in sveži skladbi. Razen tega se po velikem uspehu filma Bodvguard, namerava ponovno vrniti tudi na to področje in ponovno stopiti pred filmske kamere. Trenutno se odloča med dvema filmoma. VVaiting to exhale in Bishop's vvife. ZZ TOP Razvpiti teksaški bradači ZZ TOP, ki razen dolgih brad govanim bradam in jih obrijejo. Denar naj bi odšel v dobrodelne namene. 2 UNLIMITED Nizozemska techno dvojica 2 Unlimited bo v kratkem izdala še tretji single z njunega zadnjega albuma Real things. To bo skladba Here I go, za katero so že posneli tudi videospot. Spot so posneli v opuščenem skladišču neke londonske tovarne. Močnejša polovica dueta, Ray Sliijngard pa se poleg dela v zasedbi 2 Unlimited, vse bolj posveča tudi menežerskim poslom. Ustanovil je namreč lastno založbo X Ray records, ki je pred kratkim izdala in založila svoj prvi single. in je prvi single z Eltonovega novega, že enainštiridesetega albuma v njegovi karieri. Kljub tako bogati karieri, ki traja že sedemindvajset let, pa Elton John še danes ne mara snemanja vid-eospotov. Še več, nekaterim uspešnim producentom spotov je celo nevoščljiv zaradi njihovih uspehov. MANIC STREET PREACHER Britanska policija še vdno išče kitarista skupine Manic street preachers, Richeya Jamesa, ki ga pogrešajo že od 1. februaija. Ostali člani skupine so preko številnih medijev poslali apel v katerem Richeya pozivajo, naj se jim čimprej javi, tudi če se nikdar več ne namerava vrniti nazaj. Pravijo, da so zanj zelo zaskrbljeni, saj česa podobnega, da bi namreč kar tako izginil, ni doslej še nikoli naredil. CHATEAU Člani velenjske skupine Chateau snemajo nov videospot za skladbo Ujela si me. Za prizorišče snemanja so izbrali večnamenski dom v Vinski gori, spot pa bodo naredili v produkciji velenjskega AV studia. O podrobnostih pa kaj več kdaj drugič. ■ Mitja Čretnik Zgodilo se je... 23. svečana LETA 1904 Z rakom, s to zahrbtno boleznijo, ljudje že dolgo bijemo hud boj, a je še vedno uspešnejši in vztrajnejši od nas. Slovenski narod je že pred devetdesetimi leti objavil kratko notico o tem boju: "Rak ozdravljiva bolezen. Asistent na kirurgični kliniki na Dunaju, dr. Alfred Exner, poroča, da je pri dveh starejših ženskah ozdravil raka na prsih z radijevimi žarki." Rak ljubi ljudi in kogar zagrabi s svojimi klešči, ga ne izpusti kar tako lahko. A treba se je boriti, vztrajati ter upati in morda...!? Ne pravijo zaman, da vsak človek svoj križ nosi. LETA 1944 19. decembra leta 1922 je bil v Šoštanju rojen velik slovenski pesnik, domoljub in narodni heroj Karel Destovnik - Kajuh, 22. februarja leta 1944 pa seje v Šentvidu nad Zavodnjami tragično končala njegova kratka in neizpeta življenjska pot. Naj mu zato tudi tokrat posvetimo nekaj prostora in nekaj naših misli. Pesmi je Kajuh začel pisati že v nižji gimnaziji, objavljati pa leta 1938 v Slovenski mladini, pozneje v Srednješolcu, Mladem prekmurcu in Sodobnosti, hkrati pa je zelo aktivno sodeloval v kulturnem in političnem življenju v Šoštanju. Prvo pesem, ki jo je navdihnilo trpljenje v zaporu (Nenapisano pismo iz ječe), je napisal v Šmartnem pri Slovenj Gradcu. Pesmi z narodnoosvobodilno tematiko je objavljal v Mladi Sloveniji, Slovenskem poročevalcu, Naši ženi, Setvi idr. Skupaj z Bojanom Štihom je pisal tudi dramo Mati. Njegov pesniški opus je dosegel vrh v polemični Slovenski pesmi, v ciklusu Ljubezenske in v nekaterih značilnih ženskih pesmih (Kje si, mati, Materi padlega partizana, Materi treh partizanov, Dekle v zaporu). Zlasti v teh delih je izvirno in dovršeno združil osebno lirično izpoved z narodnoosvobodilno tematiko. V obdobju, ko je bil v partizanih, sta nastali le 2 pesmi (V slovenski vaseh, Pesem 14. divizije). Konec leta 1943 je v Starih Ogencah nad Juriščami izšla v 38 izvodih zbirka njegovih "Pesmi". Mislim, da o Kajuhu - pesniku in človeku najbolje govori naslednja pesem. KO ČLOVEK BO ČLOVEKA PREPOZNAL Zakaj ne nosite v dlaneh svojih src, ljudje? Zakaj vam niso vpisane v očeh vaše misli in želje? Kajti prav v teh dneh, ko je vsaka slutnja greh, ko si vsak želi uteh in skriva vsak po svojih se poteh, prav v teh, prav v teh usodnih dneh bi morali nositi vsi srca v dlaneh... In takrat bi se zavedeli, kaj naš up velja, kaj velja naš težki boj, da ni malo naših, da nas je nebroj! Ljudje, če v vaših bi očeh razbral, po kakšnih hodite poteh, in če vsakdo od vseh srca na dlan bi dal, da človek bi človeka prepoznal, takrat bi v hipu stari svet propal... ■ Damijan Kljajič LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo na Radiu Velenje in TV Kanalu 8 ter vsak četrtek v teniku Naš čas. V nedeljo, 19. februarja ste glasovali takole: 1. POLJANŠEK: "Pika poka".....................9 glasov 2. ATELŠEK:' 'Pri Čuježu"........................7 glasov 3. PLANIKA: "Franček veseljak"..............6 glasov 4. ZUPAN: "Ljubezen vse odpusti"............4 glasovi 4. KOVAČIČ: "Leži vasica za goro"..........4 glasovi Predlogi za nedeljo, 26. februarja: 1. DAN IN NOČ: "Pesem dobrih ljudi" 2. HENČEK: "Furmani so furali" 3. SLAPOVI: "Belo pismo" 4. ZAJC: "Pod srečno zvezdo" 5. ZORKO: "Vihravo dekle" ■ Vili Grabner I-------------------1 l LESTVICA SLOVENSKIH PET Predlogi za Lestvico slovenskih 5, ki bo na sporedu v torek, J I 28. FEBRUARJA 1995, ob 17.30, na Radiu Velenje (107.8 in 88.9 I | MHz). | 1 .PETER PAN................................Kekčeva pesem 2.SLAPOVI.....................................Slovenec je faca I 3.YANNY.......................................Jumbo jet 4.MIKA...........................................Kaj je ljubezen ■ 5.MARKO PEZDIRC.....................Domov jo bom vzel V tokratni, zadnji febniarski oddaji, boste imeli priložnost slišati . I svojevrstno priredbo stare slovenske otroške skladbice iz filma o ■ | Kekcu, ki sojo devetdesetim primerno modernizirali člani skupine | | PETER PAN ["H^gradnTku^n"®"! | Ta teden glasujem za: _| | Ime in priimek: _| I Naslov: __ I Naš Čas, Foitova 10, 63320 Velenje L b. mm mm ^m mm mm mm mm ^m mm M mm ^rn mm mm wmm mm J Kulturni center Ivan Napotnik Velenje Jutri otvoritev slikarske razstave Vojka Pogačarja Galerija kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje vas vabi jutri ob 19. uri na otvoritev slikarske razstave Vojka Pogačarja, ki se bo predstavil z deli iz ciklusov Poetika ego - transformacij in Zastrte vizije barvnega. V programu ob otvoritvi bo sodeloval kitarist prol'. Bojan Sedmak. Razstava bo na ogled do 22. marca. Slovensko ljudsko gledališče Celje Dnevi komedije Petek, 24. februarja, ob 19.30 uri: E. lonesco: Plešasta pevka. Gostuje gledališče ZATO iz Ptuja. Sobota, 25. februarja, ob 19.30 uri: Waecter- Dekleva: Klovni. Gostuje Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane. Nedelja, 26. februarja, ob 19.30 uri: Podelitev nagrad Žlahtni komedijant in gostovanje gledališča Gavella iz Zagreba s predstavo: O. Wilde: Važno je imenovati se Ernest (Biti resen). prostora '95 Zveza kulturnih organzacij Slovenije ter ZKO Nova Gorica sta od 7. do 8. februarja organizirali v Novi Gorici ob kulturnem prazniku, veliko pregledno plesno prireditev SREDI PROSTORA '95. Plesnega turnirja so se udeležile tudi tri plesne skupine iz Velenja in z nastopi ustvarile vtis visoko kvalitetnih koreografij ter poleg plesnih skupin iz Ljubljane in Celja pokazale visok umetniški in izrazni nivo. Velenjčani so se dokazali z nastopi Plesne skupine Media, s skupinsko koreografijo ob pomoči Roberta Klančnika (ples BREZ NASLOVA), Plesnega studia KVIN s koreografijo Nataše Tovirac (2.2.2.7) ter Plesnim teatrom IN na koreografijo Nine Mavec (POLIFONIJA TELES). Organizatorji so pregledno moderno-plesno prireditev ocenili kot uspešno, vendar z ugotovitvijo, da se kvaliteta plesne umetnosti razvija v slovenskem prostoru neenakomerno. Ocena nastopov velenjskim plesalcev pa je bila tudi tokrat laskava. ■ Jože Miklavc Plesni teater IN v zares umetniškem stilu 8 ZA J^i^^^/^^f^j^f i i S0R0SK0P MODA Oven od 21. marca do 20. aprila Kmalu boste za nekaj izkušenj bogatejši, kar pa vam ne bo kaj dosti pomagalo, ko si boste izbirali novo življensko pot. Čakanje si boste krajšali na že znani način, partner pa bo medtem premišljal ali je med vama še vedno vse kot mora biti. Nikdar povsem ne verjemite tistim, ki vam govorijo slabe stvari. Bik od 21. aprila do 20. maja Poskusite dognati, od kod piha veter, saj boste drugače zašli v vrtinec nepredvidenih in včasih dokaj zapletenih dogodkov. Nekdo, ki ga dobro poznate, vam bo krajšal večere in mešal pamet. Nikar ne bodite pretirano zaupljivi, saj vendar veste, da je treba ohraniti določeno varnostno razdaljo. Dvojčka od 21. maja do 21. junija Odpotovali boste, še prej pa boste uredili vse tisto, kar se že dolgo nabira. Marsikdo vam bo zavidal družbo, v kateri boste preživljali dneve in noči. Mogoče je sedaj čas, da pretrgate s preteklostjo in začnete spet od začetka? Nekomu ste tako zelo pri srcu, da vam bo povedal vse kar čuti in misli o vas. Rak od 22.junija do 22.julija Dokončajte začeto delo, šele nato se lotite novega. Čeprav ste na pravi poti, vam do cilja manjka še kar nekaj korakov. Tistega, ki bo za vas najodločilnejši, boste storili v ponedeljek zvečer. Partner bo povsem na vaši strani in spet si bosta skupaj pričarala nekaj prijetnih dni. Pazite se prehlada. lev od 23. julija do 23. avgusta Pričakali boste tisto, kar že dolgo čakate. Zadovoljni boste s seboj in z življenjem nasploh, nekoga pa bo to nepopisno jezilo. Znanka, ki ste ji doslej zaupali, vam bo poskušala zagreniti konec tedna, vi pa se boste odločno izognili prepirom in zapletom. Spet se boste pogovarjali o zadevi, ki vas vedno razneži. Devica od 24. avgusta do 23. septembra Čas je, da pospravite neke zadeve v predal in da začnete na novo, tako, kot vam že lep čas svetujejo prijatelji. Zakaj bi izgubljali čas in tratili moči, ko pa se drugje ponuja sreča kot na dlani? Verjeli boste nekomu, ki vam govori vse mogoče laži, samo da bi vas zmamil nekam, kamor sicer ne bi nikoli šli. Tehtnica od 24. septembra do 23. oktobra Po lestvici uspehov se boste povzpeli še nekoliko više, kar vam bo po kratkem počitku več kot ugajalo. Veliko lepih besed boste slišali, nekatere vas bodo dobesedno božale po duši. Nekdo vam bo ravno zaradi svojih govorniških sposobnosti še posebej prirasel k srcu, kako se bo stvar razvijala, pa je Odvisno predvsem od vas. Škorpijon od 24. oktobra do 22. novembra Spoznali boste, da ste povsem na pravi poti, pa čeprav je nekdo še tako ljubosumen in nejevoljen. Napaka iz preteklosti vas je izučila, ne boste je več ponovili. V soboto zvečer boste židane volje, če bo družba prava in če boste končno slišali vse tisto, kar si najbolj želite. Strelec od 23. novembra do 21. decembra V ljubezensko življenje se vam bo prikradla senca dolgočasja, ki pa jo lahko seveda preženete, če vam je le še kaj do tega. Napotili vas bodo na neki naslov, ki ga sicer dobro poznate, vendar ste ga doslej poskušali pozabiti. Neprijetno srečanje se bo sprevrglo v pravo veselico, ko boste verjetno storili tudi prvi nravi korak. Kozorog od 22. decembra do 20. januarja Ne obljubljajte stvari, ki jih ne nameravate dati, ne zagotavljajte ničesar, da vas ne bodo ujeli na laži. Želeli si boste nekaj dni izdatnega oddiha, pa vam bo dan le prehoden. Čas je, da nalijete sebi in še nekomu čistega vina. Tistemu, ki komaj čaka, da bi vas razvajal in vam lepšal življenje, pokažite, kaj čutite vi. Preveč ste namreč zadržani. Vodnar od 21. januarja do 20. februarja Pred vami je teden, poln novih načrtov, novih virov moči, iz katerih boste lahko črpali v nedogled. Partnerjeve besede bodo za vas res velika vzpodbuda, res pa je, da partner ve, kako vam je treba pihati na dušo. Vsak poskus, da bi uveljavili svojo voljo, se bo končal s porazom, dokler ne boste naredili čistega računa. Ribi od 21. februarja do 20. marca Dokler vam ne bo zmanjkalo dobre volje, se bodo uspehi vrstili drug za drugim in želi boste samo hvalo. Poslušajte glas srca, govori vam natanko tisto, kar je za vas in za vaše prihodnje življenje najboljše. Nekdo, ki ga boste srečali ob koncu tedna, se vam bo neizbrisno vtisnil v spomin - skrivnost naj ostane samo vaša! Modni namig Kam bomo dale? Brez poUae, prepolne ženske torbice, nahrbtnika ali borše si življenja sploh ne znamo več zamisliti. Vedno nas mora spremljati, obešeno na ramo ali pa kar v eni izmed rok. Nešteto je malih, drobnih stvari, ki jih ne moremo in ne znamo več nositi po žepih, zato je prav, da si pred nakupom nove torbe vzamemo čas, v mislih preletimo našo garderobo in barve v njej in se odločimo šele po temeljitem premisleku. Nove torbice si navsezadnje ne privoščimo ravno prepogosto. Prav velikih in revolucionarnih sprememb na tem področju nova pomladno - poletna kolekcija ne bo prinesla. Borše, ki ležerno ob-visijo na rami, prostora v njih pa je dovolj za vse, bodo še vedno popularne; lahko so platnene, plastične ali tudi usnjene. Priročnih nahrbtnikov, tokrat zelo majhnih, še nekaj časa ne bo izrinil nihče. K športno mladostnemu stilu so nepogrešljivi. Klasika bo tudi v tej sezoni ljubila čiste linije in preproste, estetske modele. Pa barve? Poletje bo v znamenju bele, modre, vseh rjavih tonov, srebrne in zlate, pa tudi kakšna "živa" barva bo prava. m m iii|si»Siiill - * " ^ ' ^ V, S* * ■ •• : x -V .-'v. V : - S 1 ** «SBr mm ■M ' J ŠALEŠKI PUSTNI IN PEPELNIČNI JEDILNIK Slovenci nekaj damo na svojo tradicijo in zato je bil tudi pustni ter pepelnični jedilnik leto za letom enak (pa verjetno ne samo zaradi tradicije). Morda vas naslednje vrstice prepričajo, da boste podobno hrano letos pripravili tudi vi. Pa saj se take hrane mnogi tako ali tako še spominjate in bo ta članek vaš spomnin le osvežil. MASTNI PUSTNI TOREK V Šaleški dolini seje na pustni torek vedno jedla svinjska juha z usukanci ali drobljenci (svinjska župa s farflci), nato pa krompirjeva omaka (krompirjev zos) s suhim mesom. V vodo, kjer se je prej kuhala ponavadi svinjska glava, so dodali usukance (njihova priprava je zelo enostavna, saj rabite le vodo, moko in jajca; to zmešate in nato z rokami drobite v juho), ki so vsaj deloma popili maščobo, ki je je bilo v taki juhi v izobilju. Drugi možen jedilnik na ta dan je bila svinjska juha in nato "suho zelje z ocvirki" (odcejeno skuhano in nato praženo zelje). Krofi so se jedli po kosilu ali šele zvečer. Za večerjo pa so ponavadi jedli mrzel hren, suho meso in krofe. LAŽJA PEPELNIČNA HRANA Na pepelnico, ko je strogi post, se je jedla nekoliko drugačna, nemesna in precej lažja hrana. Ponavadi je bila za kosilo "mlečna župa s farflci" in mrzel krompir aH krompir v oblicah (platah ali režljih). Ta dan so radi pripravljali tudi "ožejeno župo", ki ni nič drugega kot juha iz krompirja, rumenega svinjskega korenja in peteršilja, zabeljena s smetano ali maslom. V Velenju so to "ožejeno župo" pripravljali takole: narezano rumeno svinjsko korenje in peteršilj so pre-pražili na olju ali maslu, nato zalili z vodo in na koncu dodali še kuhan krompir, ki so ga zmečkali šele na krožniku -vedno kar z žlico. PRIPRAVA ŠALEŠKIH "NOGATIH KRAPOV" Na pusta seveda na nobenem jedilniku ne smejo manjkati pustni krofi. V letih pred drugo vojno so na podeželju Šaleške doline v glavnem pekli "tace ali krape na noge ali nogate krape", manj krofe z obročkom ali "krencem", kakršne pečemo danes. Če so imeli nogati krapi tri krake, so jih imenovali lestve oz. "lojtre". Nogate krofe je nekoliko lažje pripraviti kot običajne, lepše vzhajajo in za marsikoga je njihov okus tudi prijetnejši (stvar okusa seveda!). Recept za take krofe je bil (in še vedno je, če ga boste preizkusili) naslednji: 1 kg moke ("nulerca") 5 dekagramov kvasa 5 jajc (celih) 5 žlic topljenega sala ali olja (olje je bilo sicer bolj poredko gost v babičinih kuhinjah) 5 žlic sladkorja 5 žlic žganja ali konjaka (lahko tudi rum, če niso imeli drugega, so dodali tudi vino) 1 žličko ali ščepec soli 1/41 mleka (ali po potrebi in občutku) malo limoninega olupa Krapi so se vedno pekli v masti (zabeli), da pa vase niso potegnili preveč maščobe, so jim dodajali alkohol (žganje, konjak, rum ali celo vino). Krofi so se pripravljali na pustni torek dopoldne. Gospodinje so se takrat zaprle v kuhinjo, ki je morala biti topla, da se krofi niso "prehladih". Topel je moral biti tudi ves pribor, s katerim so krofe pripravljale, zato so žlice, valjar, prte in ostali pribor imele navadno kar na krušni peči, da je bil zares topel. Po končani peki so krofe gospodinje nadevale v velika sita (rediseje ali rete), kjer so se odcedili in ohladili. Krofi so se lahko jedli le na pustni torek, nikoli na pepelnico, zopet pa so jih lahko jedli dan po pepelnici, ki so ga ponekod imenovali tudi "tanki četrtek". Včasih so te krofe posušili in so jih nato jedli ponekod celo do velike noči. V mestih in trgih pa so že nekdaj pekli tudi krofe z obroči, ki jih v glavnem poznamo danes. Iz enega kilograma moke so dobili tudi do 32 majhnih krofov. Namesto sladkorja so v mestih že takrat uporabljali tudi vanilijev sladkor, ki je danes nenadomestljiv pripomoček vsake gospodinje. Vsi, ki jih zanima, kako se pripravljajo "nogati krapi", se naj obrnejo na grajskega oskrbnika Vinka, kije pravi strokovnjak za pripravljanje tovrstnih pustnih slaščic. Recept, ki ga uporablja, je še mamin in krapi, ki jih speče, zares čisto "tapravi". Obljubil je, da jih bodo lahko vsi zainteresirani pri njem tudi poskusili. ** *** * ***** * * *** ** * **** #*„#*#* *** *** * # ZVEZD N I ^*KAZIPOT * *** * * dobro srednje slabo Oven Bik Dvojčka Rak Lev Devica Tehtnica Škorpijon Strelec Kozorog Vodnar Ribi delo © © © © © © © © © © © © ljubezen © © © © © © © © © © © © denar © © © © © © © © © © © zdravje © © © © © © © © © © © © ~~ z ft PRILOGA __ ZELENA PRILOGA Še preden bo drevje oblikovalo prve brste in še preden se bomo najedli letošnjega regrada, bomo vsi tisti, ki se ukvarjamo z vrtičkarstvom in poklicnim kmetijstvom, že pričeli obdelovati svoje koščke zemlje. Kam po semena, kam po gnojila, ali naj kupimo rastlinjak ali uredimo toplo gredo, kakšen traktor naj kupimo, kako bomo preganjali škodljivce z naših vrtov in njiv in kdaj bomo kaj posadili - to so najpogostejša vprašanja, ki se nam porajajo, še preden zrahljamo zemljo in jo oplemenitimo z gnojili. Ljubezen do zemlje, rastlin in rož, marsikdaj ni dovolj, potrebujemo tudi dober nasvet, nekaj znanja in dobra orodja! V današnji prilogi boste našli veliko koristnih podatkov in napotkov. Zato jo skrbno preberite, če jo boste tudi shranili, pa jo boste zagotovo še večkrat vzeli v roke. Želimo vam dobro letino, lepe cvetlične lončke in veliko veselja pri pridelovanju! KAJ BOMO DELALI V MARCU? Pšenica v marcu Dognojevanje z dušičnimi gnojili. Gnojilo: KAN, poraba 200 do 300 kg na ha. Žito je do tedaj, ko razvija prve štiri liste, zelo občutljivo. Če se le da, ne vozimo po njem s težkimi stroji. Če pa že vozimo, naredimo to zgodaj zjutraj, ko je zemlja še zmrzla. Travniki v marcu Čiščenje travnikov v zelo strmih legah -ročno z grabljami. Z lahko travniško (klinasto) brano v legah, ki so primerne za strojno obdelavo. Kmetje, ki nimajo lahke travniške brane uporabljajo tudi traktorske gume, ki jih pripnejo za traktor in uporabijo kot vlačo. Uspešne so za vnašanje ostankov hlevskega gnoja med rušo. Vrt v marcu Setev na prosto. Grede, ki so bile lani prelopatane, jih letos le pograbimo. V marcu se sejejo te rastline: bob, čim prej grah črni koren špinača peteršilj redkvica blitva korenček pastinak čebula drobnjak Deli se korenika rabarbare Sejejo se dišavnice: žajbelj timijan vinska rutica koper vrtna krebuljica V toplo gredo se seje (za pripravo sadik): paprika paradižnik por solata cvetača zelje ohrovt Čas je za gnojenje sadnega drevja. V marcu presajamo robide, maline, josto, aronijo. Sadimo okrasno drevje, sadno drevje, trajnice. E R A J ■ i mm mj Cesta talcev 2, Velenje tel.: 063/857-179 Delovni čas: od 8. do 17. ure Kmetovalci, vi*tičlccir|i! Pripravili smo vam bogato izbiro. *vrtnih semen domačih in tujih proizvajalcev in novost-seme na traku ( kos 350 sit) *čebulice in gomoljnice za spomladansko sajenje (uvoz iz Holandije) *mineralna, organska in tekoča gnojilater vse vrste zemlje *vrtna orodja Kalia Vse vrste krmil *vsa sredstva za varstvo rastlin (škropiva) ob strokovni prodaji in svetovanju agronoma, vsak dan od 8. do 15. ure *v kratkem tudi velik izbor vrtnic> okrasnih grmovnic, travnih semen, semenske koruze, sadnega drevja in jagodičevja (Actinidia - kivvi, ameriške borovnice, Taybery). V naši trgovini dobite tudi vse za vaše hišne ljubljenčke (Hobby program). Z zelo zanimivo in podobno ponudbo vas vabimo tudi v naši prodajalni ERA VIS a VIS Velenje in ERA Železnina Šoštanj. Skoraj vse nas vsako leto znova in znova preseneti pomlad. Naj ne bo tudi to leto podobno prejšnjim. V Semenarni BRAZDA Vam bomo pomagali, da se pravočasno os"krbite z vsem potrebnim za spomladansko setev. Da pa ne bi bilo kakovostno seme prepuščeno le spremenljivim naravnim vplivom, vam nudi Semenarna BRAZDA poleg gnojil tudi zaščito vašin Ije pestro izbiro organskih in anorganskih gnojil. Izbirate lahko med Kameno moko, Bio-postom, Biogreno, Biosolom in mnogimi kombiniranimi anorganskimi gnojili. Ko je zemlja pognojena,zrahljana in razkužena je potrebno le še pravo seme. Nekoč je bilo potrebno po kvalitetna semena čez mejo, danes pa najdete na policah Semenarne BRAZDA najkakovostnejša domača in uvožena semena. Za enako ceno Vam nudimo italijanska, avstrijska, holandska in domača vrtna semena. Za bujno rast Vaših travnikov pa smo poskrbeli z pestro izbiro travnih in deteljnih semen. Nikakor pa v Semenarni BRAZDA r\e zapostavljamo bio-vrtnarjenja, tako imamo na zalogi kakovostna bio-gnoji-la, seme Faceliie, mešanice Olpe ter Alpe, ki so potrebne za zeleno gnojenje io-vrta. vsakega bio- Ker si brez krompirja že težko predstavljamo našo prehrano, smo v Semenarni BRAZDA poskrbeli za široko ponudbo sort semenskega krompirja. Sedaj je pravi čas za nakup, saj je potrebno kvalitetni se- ne čakaj... Anita Stropnik Primorska 4 63325 Šoštanj tel.: 063/881-190 menski krompir še nakaliti. Omenimo naj le nekaj sort: Ressy, Sirtema, Primura, Ma-jestic, Fianna, Kennebec in Sante. Ne smemo pozabiti tudi na semensko koruzo, ki jo vsako leto Semenarna BRAZDA ponuja po najnižjih cenah daleč naokrog. Skupaj z Vami bomo izbrali pravi hibrid, ki najbolj ustreza Vašim poljem in Vašemu načinu uporabe. V Semenarni BRAZDA nismo pozabili tudi na vse, ki ste brez travnikov, polj in vrtov, vendar premorete hišne ljubljenčke, ki prinašajo živahnost ter veselje v Vaš dom. Nudimo Vam celoten Hobbv program, ki nudi Vašim dlakavim ter pernatim prijateljem, ribam, želvam in ljubkim glodalcem vrhunsko prehrano ter vso potrebno opremo za njihovo prijetno počutje. Za vse živali, ki jih ljubimo na drugačen način kot naše hišne prijatelje, Vam ponujamo pestro ter kakovostno izbiro krmil Kmetijskega kombinata Ptuj in Tovarne krmil Žalec. Na koncu naj omenimo še nekaj cen blaga, ki ga najdete na policah Semenarne BRAZDA Seme - malo 85 SIT Seme - veliko 110 Begonie 485 Gladiole 215 Cvetlična korita s podstavkom 80cm 657 Biopost 30kg 938 Bipost 10kg 338 Biosol 30kg 2395 Organo 5kg 498 Gardin 5kg 388 Semenski krompir - domači 85-98 Semenski krompir - uvoz 112-139 Pšenična krmilna moka (kg 21.90 AKCIJA Krmna koruza (kg) 26.90 AKCIJA 23. februarja 1995 NAS VAS 101 KOLEDAR BIOLOŠKEGA VRTNARJENJA 1995 v HM^ pon tor sre čet pet sob ned pon Pf A tor sre p" čet ^^ MM1 pet s 1 sob ji ned 6 / 13 0 20 Ne delamo na vrtu! 27 #1 7 / 14 ® 21 Konec sajenj, ^ 28 0\ 1 • 0 8 i? 15 22 0 29 2 0 9 ) Začetek sajenja 16 S 23 30 3 0 10 17 O s & 24 31 4 $ 11 * 18 25 5 ® S >9l <10> 12 0 19 ** J* >11" 26 ** pon 3 / 10 17 Ne delamo na vrtu! 24 tor 4 >6" 11 18 Konec sajenja m 25 0\ sre 5 & 12 S 19 0 26 čet 6 Začetek sajen.*^ 0Qi 13 s 20 s 27 @ pet 7 ^ 14 & 21 s 28 ® sob 1 8 ) 0 15 O & 22 t & 29 ned 2 S 9 a> * 23 & 30 'S pon 1 s A* 8 & 15 Ne delamo na vrtu! 22 0 29 • & tor 2 i* 9 16 Konec sajenja @ 23 0 30 Začetek sajenja sre 3 Začetek sajenja 10 17 24 # 31 čet 4 0 11 X i* 18 25 0 pet 5 ^ 12 19 X A* ^ >9"'^ 10» 26 i -7" ^Kp sob 6 J^14k ^ 15» 13 20 27 s ned 7 ) # 14 O 21 28 s 5 $ / W>71 ^<8„ 12 Konec sajenja @ 19 a 0 26 # I 6 ) X 13 Ne delamo na vrtu! 20 $ 27 Začetek saj. j 7 / ii 14 X 21 0 28 • 0 1 0 8 # 15 X & * " >18b 22 29 0 2 ^ 9 0 ie 23 S 30 $ 3 # 10 ^ 17 » 24 X 4 @ 11 46( © ^*>19b <20b 18 0 25 & 31 S 3 X 10 Konec sajenja 0 17 šaf & 24 Začetek sajenja 4 X 11 Ne delamo na vrtu! 18 0 25 ^ 5 ) & 12 O 19 d © 26 0 6 13 20 27 0 J^Cg- •<„ 7 ^ 14 # 21 / 28 ® 1 %) 8 ^r 15 ^^ 22 / jJf 29 ^-i9b 2 © >13h <14b 9 % 16 0 23 # 30 SOBOTA JE DAN ZA SIIBSIRAI Generalni sponzor Koledarja biološkega vrtnarjenja Henkel Zlatorog Maribor 23. februarja 1995 NAS OS 11 da: ^ mlaj ) prvi krajec & plodovne rastline 0 listnate vrtnine > do O ščip a zadnji krajec korenaste vrtnine & cvetlice < od pon 7 § / >14» ^<15" 14 0 21 Začetek saj. 28 >9» ^10' tor 1 & 8 Ne delamo na vrta! 15 0 22 0 29 & sre 2 & 9 'V 15» ~16» 16 0 / W>4» <5» 23 » ^7» 30 & 0 ^>14» ^<15' čet 3 10 O & 17 / 24 0 31 0 pet 4 ) 0 11 18 (T & >15» ^16» 25 0 sob 5 s O 12 0 19 V 26 • ^ ned 6 Konec sajenja ^ 13 0 20 & 27 4 11 0 18 0 25 & 5 Ne delamo na vrtu! 12 § / ~ 13» ^<14» 19 0 26 & 6 & 13 20 0 27 0 7 # 14 21 0 28 0 1 0 ® 8 0 15 & 22 ® / >10» <11» 29 Konec sajenja 0 2 ) Konec sajenja @ 9 O ^ i6 a & 23 t 30 Ne delamo na vrtu! 3 i) >o 0,- •<, 17 Začetek saj. 0 >12» ^13» 24 • 30 * v" & f ^>10» ^11» 2 / 9 0 i6 a 0 23 & 31 & 3 ^.4» ^<5» 10 / 17 ^ % 24 • 0, 4 # 11 18 0 25 Konec sajenja ^f 12 19 © X 26 Ne delamo na vrtu! 13 & 20 / 27 0 7 il >■^13» <14» 14 Začetek sajenja 21 X 28 ®>8» ^9» 1 ) ^ 8 O © 15 0 22 # 29 ^ 13 & 0 W ^>15» <16» 20 ^J^ 27 & 7 O ^ 14 0 21 0 28 1 8 X ** W ^>14» ~15» 15 (J 0 22 A ^ § W <17b 29 ) 0 2 0 9 & 16 23 Konec sajenja @ 30 0 3 0 10 Začetek sajenja 17 24 Ne delamo na vrtu! 4 0 H 0 18 X >11» ~12» 25 y 5 § 12 19 & ^17» 4 11 0 18 0 25 & 5 & 12 0 19 0 26 0 6 & 20 0 % CM 7 Ozačetek --j—j**!^ 14 X 21 Konec sajenja 0 28 > 0 1 0 8 15 ([ & 22 ^^Ne delamo na vrtu! 29 0 2 0 9 0 16 & 23 30 0 S >16» '<\T 10 0 17 & CM 31 SOBOTA JE DAN ZA SUBSIRAI ® Generalni sponzor Koledarja biološkega vrtnarjenja Henkel Zlatorog Maribor KAJ BOMO DELALI V APRILU? Ozimna pšenica Zgodaj sejani pšenični posevki na lahkih, dobro založenih tleh bodo morda že naredili dve kolenci. Ko naredi ozimno žito dve kolenci, ga drugič dognojimo s KAN-om. Dognojujemo takole: - pšenica 40 do 70 kg N na ha - rž 40 do 60 kg N na ha - ogrščica 40 do 50 kg N na ha Ozimnega ječmena ne dognojujemo! Krompir Sadimo, ko se zemlja ogreje vsaj na osem stopinj Celzija. Lani preorana tla (praha) obdelamo s predsetvenikom, da zadelamo gnojila. Gnojenje: N: P: K = 100 : 110 : 150 kg na ha Praktično: 900 kg na ha NPK 13-10-12 ali 800 kg na ha NPK 15- 15- 15 Saditev: - medvrstna razdalja 70 cm x 35 cm 75 cm x 30 cm - globina: 5 - 10 cm Koruza Setev šele, ko ozeleni bukev! Oranje, gnojenje, setev, varovanje pred pleveli. Gnojenje: 40 ton hlevskega gnoja na ha ali 40 m3 gnojevke na ha in 500 do 600 kg na ha NPK gnojila 13 - 10 - 12 ali kak drug NPK, n.pr. NPK 15 - 15 - 15 v količini 400 do 500 kg na ha. Pesa Setev na stalno mesto ali za vzgojo sadik. Poraba semena: 10 do 15 kg na ha enokličnega (monogermno) ali 20 do 30 kg na ha večkličnega semena. Medvrstna razdalja: 40 do 50 cm Globina setve: 1,5 do 3 cm Gnojenje: N : P: = 140 kg na ha v treh obrokih,: 120 kg na ha: 180 kg na ha. Praktično je to 800 kg na ha NPK 13 -10 -12 in 150 kg gnojila KAN na ha. Travniki Nova setev in dosejevanje Poraba semena za novo setev: od 40 do 50 kg na ha glede na razmere. Poraba semena za dosejevanje na prazna mesta je odvisna od velikosti praznih mest. Navadno ne presega 25 kg na ha. Varovalni posevek je za novo sejane travnike obvezen. Za varovalni posevek se uporabljajo tele količine žita: - jari oves 50 do 80 kg na ha - jari ječmen 70 do 90 kg na ha - mnogocvetna ljuljka 5 do 10 kg na ha. Vrtnine Setev: rdeča pesa, poletna redkev, por pastinak, korenček, peteršilj, grah, špinača, solata. Saditev: čebulček, šalotka, krompir. Presajanje: cvetača, kolerabica, rdeče zelje, zgodnje sorte blega zelja, solata. Delitev: melisa, poprova meta. Priprava: mreže in druga vzpenjala za kumare. Skrb: zalivanje in zračenje tople grede. Presajamo lončnice. VRTNE TRAJNICE DOBIVAJO VELJAVO Lepi in urejeni vrtovi nam postajajo že kar kulturna nuja. Poleg tega se marsikdo med nami po napornem fizičnem ali duševnem delu rad spočije ob drobnih vrtnih opravilih. In vrtne trajnice sodijo med tiste okrasne rastline, ki nam še prav posebno bogato povrnejo skrb zanje. Katere rastline pa pravzaprav sodijo med vrtne trajnice? To so vse tiste neolesenele rastline, ki prezimijo kar na prostem in živijo po več let. Med najstarejšimi trajnicami, ki jih gotovo poznamo že iz vrtov naših babic, so prav gotovo zelo lepe potonike, plamenice, bela lilija in še nekatere. Starim sor- tam maslenic in bradatih perunik se v novejšem času pridružuje mnogo novih in še lepših sort. Da ne govorimo o velikem številu vrst in sort nizkih blazinastih trajnic, primernih za skalnjake, grobove, korita in seveda tudi vrtne grede. Med trajnicami najdemo primerne prav za vsak zunanji prostor, pa naj bo še bolj sušen in izpostavljen žgočemu soncu, ali pa v gosti senci pod drevjem ali grmovnicami. To pa zaradi tega, ker so različne vrste in sorte prilagojene na zelo različne življenjske pogoje. Saj tudi v naravi najdemo zeljnate rastline na suhem in sončnem krasu, kot tudi v senčnem in vlažnem gozdu, ali ne? Tudi po višini rasti so si zelo različne, saj poznamo take, ki ostanejo prav pri tleh, pa do takih, ki zrastejo preko dva metra. Tudi cvetijo v zelo različnih časih, od najbolj zgodnje pomladi, pa do hudih mrazov. Če jih posadimo na pravo mesto, potrebujejo zelo malo nege in nas razveseljujejo vrsto let. Dandanašnji je že tudi v Sloveniji na voljo bogati izbor trajnic. Le spoznati jih moramo, da jih bomo znali prav uporabljati in nam bo njihovo gojenje v užitek. Večje napake pri delu z njimi bodo tako izključene in naši neuspehi z njimi redki. V naslednjih nekaj številkah našega časopisa bomo zato v ob- liki kratkih člankov poizkusili osvetliti nekatere vidike uporabe trajnic in seveda odgovoriti na nekatera vprašanja, ki se nam ob tem kar sama zastavljajo. Jožica Golob - Klančič, dipl. ing. hort. j Trajnice : GOLOB-KLANČIČ ■ VRTNARIJA: Vitovlje 18, : 65261 ŠEMPAS, ■ tel.: (065) 48-810 ; Urnik: 9 -17 ob delavnikih in I sobotah ali po dogovoru. ■ Sadike pošiljamo tudi po pošti. : ZAHTEVAJTE NAŠ CENIK! .(S) Hmezad. / ■^mn .p.o., Žalec. k Hmezad Hmezad PONUJAMO VAM VSE ZA VAŠ VRT: - semena vrtnin, dišavnic in cvetlic - čebulice in gomolje cvetlic (dalije, gladiole, lilije) - sadike vrtnic - čebulček, česen - travno-deteljne mešanice - sredstva za varstvo rastlin - gnojila in substrate - orodje za vrtičkarje llfflCi AGRINA Žalec, tel. 063/715-311,711 -384, 711 -319 AGRINA Ilirska Bistrica, tel. 067/41-192 Podjetje za urejanje prostora p.o. 63320 Velenje, Koroška 37lb Tel.: 063/854 321, fax: 063/855 796 V okviru Podjetja za urejanje prostora deluje tudi Poslovna enota Vrtnarstvo. V mesecih, ki so pred nami vam nudimo: - sadike okrasnega grmičevja in dreves - dendroiošfei material Iz lastne proizvodnje pa: - sadike balkonskega cuetja - sadike eno in dvoletnic - sadike zelenjave - kvalitetno zelenjavo kot so solata, paprika ali kumare - rezano cvetje Naše cvetličarne na Cankarjevi 1, Kidričevi 47 in v Podkraju so založene z bogato izbiro rezanega cvetja, lončnic, kakovostnih semen, kvalitetne zemlje v priročni embalaži... Vse navedeno lahko kupite po konkurenčnih cenah. Nudimo vam tudi usluge pri urejanju okolja poslovnih zgradb, individualnih hiš, vrtov, parkov kot tudi ureditve grobov. Kupcem strokovno svetujemo glede vzgoje ali uporabe kupljenega blaga. Priporočamo se za vaš obisk in prepričali se boste o kvaliteti in konkurenčnosti ponujenega blaga in naših uslug ! ______—_ do. a 61354 HORJUL, Horjul 216 tel: 061/749-047 BOGATA PONUDBA ZA MALOPRODAJO IN GROSISTIČNO PRODAJO! Ponujamo vam široko paleto posod za vaše rastline, raznih oblik in velikosti (modernih in stilnih) iz naravne gline, priznanega italijanskega proizvajalca DEROMA. *posode DEROMA so obstojne na prostem tudi pozimi *lonci vseh dimenzij od premera 8 cm do 100 cm *korita različnih dimenzij za opremo balkonov, oken, teras * lonci in korita za opremo notranjih prostorov * ročno izdelan program IMPRUNETA z izredno dogo življenjsko dobo *substrati: za vrtičke, za pelargonije, za grmovnice *okrasno - prekrivno lubje (zatira rast plevelov) VRTICKARJI, VRTNARJI! ODLOČITE SE ZA NOV NAČIN KOMPOSTIRANJA Novi kompostnik je ličen, ne kazi vrta, zanj potrebujete manj kot kvadratni meter prostora in ni potrebno vzdrževanje. V njem se vaši kuhinjski in vrtni odpadki idealno razkrajajo, brez neprijetnega vonja. Ima prostornino 400 I. Izdelamo ga tudi po vaših željah. Pokličite nas, če želite zvedeti še kaj več. ANTON PAPEŽ 64208 ŠENČUR, Pipanova 84, el: (064) 41-524 psfo) DREVESNICA OMORIKA d.o.o. Koroška cesta 44, Muta Tel. / Fax. 0602 / 61 - 319 NUDIMO VAM VSE VRSTE: - GOZDNIH SADIK - OKRASNIH SADIK - SADNIH SADIK... Po želji vam svetujemo glede izbire drevesnih vrst. V času sezone od 1. marca dalje imamo odprto vsak dan od 7. do 17. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure! Pokličite in obiščite nas ! Zagotovo boste našli kaj zase! 7Bi en'« poii nnTf _____ KAJ BOMO DELALI V MAJU? NJIVE Koruza , Setev, gnojenje z mineralnimi gnojili, škropljenje zoper plevele. Krompir Saditev v višjih legah in zamudniki. Gnojenje z mineralnimi gnojili. Žito Drugo dognojevanje, ko ima žito razvito drugo ko-lence. Dognojuje se s KAN-om. Ostale poljščine Manjši prašičerejci sejejo črno deteljo, ljuljko, radič ali mešanico radiča in črne detelje. Priporočene količine semena: - mnogocvetna ljuljka 40 do 50 kg na ha - radič 10 do 20 kg na ha - črna detelja 10 do 12 kg na ha - mešanica črne detelje in radiča pa takole: * detelja 6 kg na ha * radič 6 do 8 kg na ha TRAVNIKI Košnja, sušenje in siliranje. Pri siliranju nujno upoštevamo načela: - kosimo v bilčenju in še do začetka latenja - pokosimo ob 9h, obrnemo, zvečer že siliramo - najboljša trava za siliranje je uvela do 35 % SS. Šop trave vzamemo v roke in jo ožametno, torej zasučemo, kot da bi ožemali perilo. Nekaj trenutkov jo obdržimo v rokah. Ko jo spustimo, morajo biti dlani neznatno vlažne. Bilke gredo narazen, se razlezejo, niso sprijete, ko razpremo dlani. Vrtovi Sejemo: kumare, radič, korenje, por, brstični in listnati ohrovt, kavlo, bučke, črno redkev, solato, endivi-jo, sladkorno koruzo. Presajamo jajčevec, paradižnik, papriko. Sejemo mesečno redkvico, poletno redkev, vrtno krešo, krebuljico, baziliko, protulak, majaron. Sadimo: fižol, buče. Presajamo: zeleno, zelje in vse sorodnike zelja. Zatiramo bramorje, plevele. Zalivamo ob suši. Dognojujemo aprila posajene rastline. Zastiramo jagode. Malinam populimo mladice razen 4 do 6 najmočnejših. STRAŠILO ZA SRNJAD, PTIČE IN ZAJCE MJIJjt tmm ros ttouee f MAČEK BLISK Maček Blisk je nov proizvod na trgu. Namenjen je kmetom in vrtič-karjem. Njegova uporaba je preprosta in zelo učinkovita. Pritrjenega na količek ga postavite na trate, njive, vrtove in gredice. S svojim videzom in nihanjem v vetru prepričljivo odganja ptiče vseh vrst, kokoši, srnjad, zajce... Odganja tudi golobe in tako preprečuje kopičenje njihovih iztrebkov na fasadah in podstrešjih. Strašilo lahko kupite v vrtnarijah, drevesnicah, semenarnah, kmetijskih zadrugah in cvetličarnah ali pa pri firmi TOLOS, p.p. 10, 61241 Kamnik, tel.: 061 815-726 za veleprodajo in maloprodajo. MPC 970,00 SIT + PTT stroški onz ZIMSKI VRTOVI IN OPREMA ifKp .s- 1;! Clsi SSI&fe^ ■ - - ..... " ■ Iz našega programa Vam nudimo: * RASTLINJAKE * ZIMSKI VRT * TOPLE GREDE * KOMPOSTNIK * KOMPOSTER - drobilec * OPREMO RASTLINJAKOV: . - malo vrtno orodje - sobne kalilnike - namakalne sisteme za - setvene platoje rastlinjake in vrtove - zaščine folije - UV stabilne - ogrevanje - polikarbonatne dvo- ali tro- - mreže za senčenje slojne plošče PRIZMA d.o.o., Špeglova 2, Velenje A Dlani ne smejo biti suhe! Tedaj je trava že presuha za siliranje. - najdaljši, skrajni rok za dokončanje siliranja je dva dni. Paša: Pasti začnemo, ko je trava tako velika, da ima žival že kaj odgrizniti. Prvih osem dni se pase živin, poprek po čredinkah. Na pašo st navaja. Do tedaj ima v hlevi popoln zimski obrok. Po osrnil dnvih gre v prvo čredinko Potem se pase v čredinkah. Tel.: 852-909 Fax.: 854-994 ZIMSKI VRTOVI IN RASTLINJAKI MIXMETAL Homec, Bolkova 3 a, 61235 Radomlje, tel.: 727-844 Predstavljamo vam del našega programa, ki je nekaj novega v našem življenjskem prostoru. Maša ponudba obsega predvsem vrtni program kot so: pokritja teras in balkonov, vrtne gr^de, rastlinjaki, konstrukcije itd. Za zasteklitev rastlinjakov, bazenov itd. uporabljamo uvožene THERMOCLEAR plošče z zračnimi kanali različnih debelin. Odlikujejo jih: odlični toplotni izolator, velika propustnost svtlobe, (lomi žarke in ne zažiga rastlin), močno zmanjšuje rosenje, odpornost na UV žarke in mehanske poškodbe (toča) ter dolga življenjska doba. Ponudba naših izdelkov je zelo obširna in vam poleg tipskih izdelkov omogočamo izdelavo, ki bi ustrezala vaši želji in potrebi. Vam nudi po ugodnih cenah: - semena - semenski krompir - gnojila - vrtno orodje - kmetijske stroje - nerjavečo posodo za vino ... in še marsikaj za kmetovalce in vrtičkarje! ZELO UGODNO TA HIP: TERVOL izolacija ZNEBITE SE HIŠNIH In VRTNIH ŠKODLJIVCEV! Elektronske naprave PROTI ŠKODLJIVCEM -GLODALCEM Niso strupene, njihova uporaba je preprosta... Naprava ki odganja VOLUHARJE in KRTE: lil m M j Innrirnčlf: delovanja: 400 m2) CENA 5.400,00 SIT Potisniti gaje treba v zemljo, kjer ustvarja vibracije, deluje s pomočjo baterij. Napravo prodajamo skupaj z baterijami! Ilaprava. ki odganja MIŽI in PODGANE: (podr.delovanja: 250 m2) CENA 5.800,00 SIT E2EE3 (podr.delovanja: 70 m2) CENA 3.600,00 SIT Deluje po priklopu na električno omrežje 220 V Ultrazvoka, ki ga naprava oddaja, človeško uho ne zazna, ne glede na to, kje ga uporabljamo. Naprave imajo neomejen rok delovanja. Na ljudi in domače živali nimajo škodljivega vpliva. Garancijska doba je 6 mesecev. Vaš prodajalec IDENT d.o.o., m SISTEM DALMATINOVA 4, LJUBLJANA TEL.: 061 /13 12 090 DREVESNICA JELEN Šentilj pri Velenju - Arnače 83 Tel.: 888 - 114 Cenjene stranke obveščamo, da že poteka prodaja sadik za pomladansko setev! NA ZALOGI BOGATA IZBIRA SADIK JABLAN" IN VRTNIC ! t '4 i. . , /* •» %4.' W/ \ i VLJUDNO VABLJENI! DUSET/ d.o.o. iG)HusqvarnaH •lonsered TRGOVINA - SERVIS PARIŽLJE 8 / A, BRASLOVČE, TEL: 063/721 - 137 - POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER IZDELKOV JONSERED, STIHL, HUSOVARNA - MOTORNE ŽAGE - VRTNE KOSILNICE - MOTORNE KOSE - ŠKROPILNICE - REZERVNI DELI ... - SERVIS IN PRODAJA KOSILNIC BCS - PRODAJA REZERVNIH DELOV BCS, ACME, LOMBARDINI, MAG OB NAKUPU STROJ SESTAVIMO, IZVRŠIMO NASTAVITVE IN VAS POUČIMO O DELOVANJU STROJA. DEL. ČAS: VSAK DAN OD 7. DO 18. URE, OB SOBOTAH OD 7. DO 12. URE. VLJUDNO VABLJENI ! Generalni zastopnik HikpfhdeiiM - -. v EaporHmpcrt Uspesen par Razlagova 111/111.62000 Maiibor SLOVENIJA Telefon: h.c. (062) 223825 Razlagova 11/111,62000 Maribor Telefon: h.c. (062) 223-825 Ščiti pred škodljivci, mrazom, vročino, točo in neurjem. Omogoča idealno klimo za hitrejšo rast in zahteva manj gnojenja. Po izdelkih VILEDA povprašajte v Vaši trgovini! __ZELENA PRILOGA__ KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o. Trg svobode 12,63325 Šoštanj telefon (063) 881 241,881 338 telefax (063) 882 261 KMETIJSKA TRGOVINA Šmartno ob Paki, tel. 885-124 Mala trgovina z bogato izbiro najrazličnejših artiklov: gnojil, krmil, orodja, semen, gradbenega materiala. Nekaj cen: m A: GNOJILA l.NPK 15.15.15 1/50 vr. 1.501,00 SIT 2. P19% 1/50 vr. 1.200,00 3. NPK 0.10.30+5+0,1 1/50 vr. 2.110,00 4. biopost 1/30 vr. 892,00 5. calciual 1/20 vr. 250,00 B: KRMILA l.PK M groba 1/35 vr. 700,00 2. NSK1/10 vr. 450,00 3. pšenica kg 27,80 C: ORODJA 1. sekira od 1.350,00 do 1.960,00 2. lopata Al označena 2.268,00 D: SEMENA 1. vrtna semena od 75,00 do 110,00 vsif* sto* \Q\* E: GRADBENI MATERIAL 1. modul 6/1 kos 67,00 DE TURN Telefon: 856-574 5 Integralna predelava jabolk (okolju prijazen način) Kvalitetna jabolka iz hladilnice - vseh sort: - stalna prodaja za individualne kupce - diskontna prodaja Obiščite nas tudi v zimskem času od pon. do pet. med 13. in 15. uro! APS - Avtoprevozništvo in servisi enoti namreč pohitita tudi na dom, kamor jih kličejo, pa naj si gre za popravilo ali za prodajo rezer\'nega dela. njih traktor, bodo udeleženci velikega nagradnega žrebanja. Prva nagrada - traktor leta 94: Zetor tip 4340. Narava se počasi prebuja, z njo vred tudi zemlja, ki bo ob dobri pripravi in setvi bogato obrodila. Pridni in skrbni kmetovalci vedo, da je pred glavno sezono spomladanskih del potrebno na to pripraviti tudi kmetijske pripomočke, in da vsak traktor ni dovolj dober za opravila na poljih, travnikih ali v gozdovih. Umni gospodarji tudi vedo, da traktor Zetor 4340 ni dobil kar tako naziva traktorja leta 1994. Gorenje Trgovina iz Velenja je generalni uvoznik traktorjev iz obsežne skupine Zetor, APS - Avtoprevozništvo in servisi na Koroški cesti 64 v Velenju pa generalni serviser zanje za celo Slovenijo. 5 mehanikov APS-a skrbi, da so vsi tipi traktorja Zetor (na zalogi jih imajo za zdaj 200) dobro vzdrževani, oskrbovani, da so servisne usluge kakovostno opravljene v dogovorjenem času. Nič hudega, če je njihova mehanična delavnica v Velenju za vse težko dostopna, pravijo na APS-u, Avtoprevozništvo in servisi v Velenju. 2 njihovi mobilni Dve mobilni enoti opravljata servisne storitve in prodajo rezervnih delov tudi na domu Na policah centralnega prodajnega skladišča Avtoprevozništvo in servisi v Velenju je lastnikom vseh tipov traktorjev Zetor na voljo približno 15 milijonov rezervnih delov. Na APS-u, Avtoprevoznišno in sernsi znajo tudi drugače presenetiti svoje kupce. Vsi, ki bodo do letošnjega junija kupili pri Pokličite jih (063/853 -312, int.2107) ali še bolje obiščite jih : APS Avtoprevozništvo in servisi, Koroška 64, Velenje. VABLJENI! Zetor 5213 - viničarski traktor kot nalašč za lastnike vinogradov Traktor leta 94: Zetor 4340 Novost na našem tržišču -gozdarska nadgradnja za traktorje Zetor ■ > TV SPORED i"" četrtek 23. februarja petek 24. februarja sobota 25. februarja nedelja 26. februarja ponedeljek 27. februarja torek 28. februarja sreda 1. marca SLOVENIJA 1 08.00 He-man, risana nanizanka 08.20 Generalka, mladinski film 08.45 Ankine risbe, 4/4 09.00 Kačji ris 09.10 Otroci glasbe 09.30 Najhujši dan v življenju, 4. del nadalj. 10.00 Arhiv zemlje, 3/14 10.30 4x4 11.15 Po domače 13.00 Poročila 13.05 Oči kritike 15.25 Obleke iz omare, ang. drama 16.45 PODARIM-DOBIM 17.00 TV dnevnik 1 17.10 ŽIVŽAV 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 Štiri v vrsto - TV igrica 19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.05 Skrivnost na Orient ekspresu, 1/6 21.00 Tednik 22.00 TV dnevnik 3 22.20 Žarišče 22.40 Poslovna borza 22.55 SOVA: sledi Večen sanjač, 8/27 23.30 Umor, je napisala, 6/ 21 SLOVENIJA 2 14.50 Angel na moji rami, amer. film 16.30 V vrtincu 17.20 SOVA, ponovitev sledi Eno leto v Provansi, 6/12 17.50 Umor, je napisala, 5/21 18.45 Že veste 19.10 PODARIM-DOBIM 19.20 TOK TOK 20.05 Intervju 21.05 Povečava 21.10 Filmski festival Berlin Ž95 22.10 Portret VVernerja Herzoga 22.55 Dežela tišine in teme, nemški film VTV 09.00 Testni signal 09.30 NAJ SPOT - oddaja o pop glasbi 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program 19.25 TV PRODAJA 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.05 SKRBIMO ZA ZDRAVJE - pomen presaditve organa za bolnike s končno odpovedjo organa (kontaktna oddaja) Pokrovitelj oddaje: GORENJE, d.o.o. 21.20 Celovečerni film: AKCIJA; žanr: kriminalka 22.55 HOROSKOP 23.00 TV PRODAJA 23.05 Videostrani do 24.00 Četrtek, 23. februar TVS2 14.50 ANGEL NA MOJI RAMI, amer. film, 1946 Igrajo: Paul Muni, Claude Rains, Anne Baxter Režija: Archie Mayo Je fantazijska komedija, povzeta po noveli filmskega koscenarista Rolan-da Kibbeja. Pred tem filmom je že nastal prav tako simpatičen film Here comes Mr. Jordan po delu istega avtorja, čeprav je Kibbee prej napisal "Angela". Obe deli sta si po zamisli zelo sorodni: gre za povratnika iz onostranstva, čeprav gospoda Jordana na Zemljo pošlje stvarnik, ki od njega pričakuje dobra dela, Nicka pa hudič, da bi na svetu sejal zlo. Obakrat umrlega, ki se vrne v živeljnje igra tedaj tako priljubljeni zvezdnik Paul Muni.Nick je gangster, ubijejo ga in Čaka ga pekel. Toda hudič z njim sklene pakt: če se vrne na Zemljo in odigra zahtevano vlogo, se mu bo v peklu kar dobro godilo. Naseliti se mora v telo SLOVENIJA 1 08.00 He-man, risana nanizanka 08.20 Uršine ljubezni, igrani film 08.50 Snoopy, 4/13 09.15 Vili, povej..., igrani film 09.30 Otroci glasbe 09.50 Najhujši dan v življenju, 5. del 10.20 Zlati cekin, 2. dei 11.00 Ročka ročka 11.50 Iskanje pustolovščin, 6/6 12.40 Že veste 13.00 Poročila 14.10 Kam vodijo naše stezice 15.10 Življenje z Billyjem, kanadski film 16.45 PODARIM-DOBIM 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 17.25 Pasje mesto, 4/23 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Hugo - tv igrica 19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Poglej in zadeni 21.40 Turistična oddaja 22.00 TV dnevnik 3 22.45 SOVA: sledi Davov svet, 17/24 sledi Umor, je napisala, 7/21 00.00 Šampion rodea, amer. film SLOVENIJA 2 15.35 Moj dobri prijatelj, 2/ 7 16.00 Penn & Teller, 1/6 16.25 Osmi dan 17.20 SOVA, ponovitev sledi Večen sanjač, 8/27 17.55 Umor, je napisala, 6/20 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.10 PODARIM-DOBIM 19.20 Poglej me! 20.05 Neprimerna ženska, 3/4 20.55 Azijska magistrala, 3/5 21.40 Opus 22.40 Koncert simfonikov RTV Slovenija VTV 09.00 Testni signal 09.30 SKRBIMO ZA ZDRAVJE - pomen presaditve organa za bolnike s končno odpovedjo organa pokrovitelj predvajanja: GORENJE, d.o.o. 10.45 Film: AKCIJA; žanr: kriminalka 12.20 Videostrani 18.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ • kontaktna oddaja zanimivimi gosti, igranje video igrice, video spoti, itd. 19.00 Otroški program 19.25 TV PRODAJA 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.05 Celovečerni film: KRALJEVI RIBIČ; žanr: drama 21.45 HOROSKOP 21.50 TV PRODAJA 21.55 Videostrani do 24.00 pravičnega sodnika in vplivati na njega tako, da bo začel soditi po krivem... Sobota, 25. februar TVS110.55 DOGODIVŠČINE TOMA SAWYERJA, amer. film, 1938 Igrajo: Tommy Kelly, Ann Giliis, May Robson Režija: Norman Taurog Gre za imenitno filmsko verzijo Tomovih dogodivščin, ustvarjalci filma pa so za osrednjo dogodivščino izbrali epizodo z indijan-cem Joejem. Film so zasnovali tako, da poznavalci literarne predloge ne bodo pogrešali mnogih, njim ljubih Tomovih dogodivščin, ki so se jim morali ustvarjalci zaradi dolžine filma pač odpovedati. Gre za prvo barvno verzijo Tomovih dogodivščin. SLOVENIJA 1 08.15 Radovedni Taček 08.30 Srce igrač, 2/3 08.50 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 09.05 Svinčnik piše s srcem 09.35 TOK TOK 10.20 Zgodbe iz školjke 10.50 Dogodivščine Toma Sawyerja, amer. film 12.10 Gore in ljudje 13.00 Poročila 13.05 Intervju 14.25 Tednik 15.15 Poglej in zadeni 16.45 PODARIM-DOBIM 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Osupljivi svet Nicolasa Hulota, 1/3 18.00 RPL - studio Luwiga-na 18.45 Hugo - tv igrica 19.05 Risanka 19.18 3x3 19.30 TV Dnevnik 2 20.10 ONA + ON 21.10 Za tv kamero 21.25 Na štirih kolesih, 7/ 12 21.50 Ozare 22.00 TV dnevnik 3 22.30 SOVA: sledi Umor, je napisala, 8/ 21 23.20 Zlobnosti, ital. film SLOVENIJA 2 09.55 Maribor: zlata lisica, SP v alp.smuč. VLS (Ž) 10.55 SP v smuč. poletih, prenos 12.55 Maribor: zlata lisi-ca, SP v alp.smuč. VLS (Ž) 13.50 Skrivnost na Orient ekspresu, 1/6 14.45 Turistična oddaja 15.00 SOVA, ponovitev 16.25 Zvezdniki v cirkuški areni 18.00 Športna sobota sledi EP v streljanju 18.30 Slovnski magazin 19.00 PODARIM-DOBIM 19.05 Karaoke 20.10 Policaj z Beverly Hillsa, amer. film 21.50 Sobotna noč sledi 45. festival popevk iz San Rema VTV 09.00 Testni signal 09.30 Otroški Miš Maš -ponovitev 10.30 Film: KRALJEVI RIBIČ; žanr: drama 12.10 Videostrani 19.00 Otroški program: Risanke 19.25 TV PRODAJA 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.05 351. VTV MAGAZIN - informativni regionalni program 20.35 ZGP: KAMELEONI - 2. del koncerta 21.25 HOROSKOP 21.30 TV PRODAJA 21.35 Videostrani do 24.00 TVS2 20.10 POLICAJ IZ BEVERLY HILLSA, amer. film, 1984 Režija: Martin Brest Igrajo: Eddie Murphy, Judge Reinhold, Ronny Cox Film je bil nominiran za Oskarja - za najboljši scenarij. Kljub temu je zgodba sicer napeta, a predvidljiva, predvsem pa zabavna po zaslugi Eddieja Murphy-ja kot policaja z nenavadnim obna- šanjem in v "uniformi" najstniškega postopača. Je policaj v De-troitu - zgodba pa ga predstavi na delu v Los Ange-lesu, kamor pride raziskovat smrt svojega prijatelja. Njegovo delo gre bolj kot kriminalcem na živce policiji, ki ji tujec iz Detroita s svojimi metodami, ki jih označujejo ne-konvencionalnost, prosto-dušnost in zdrav odnos do ovir, ki jih mora premagovati na poti do cilja, kar naprej postavlja na glavo načrte za sistematično, dolgočasno rutinsko detektivsko delo brez vsake domišljije... SLOVENIJA 1 09.05 ŽIVŽAV 09.55 Žepni nož, 1/7 10.10 Vrtiljak, 20/28 10.30 Domače obrti na slovenskem, 8. del 11.00 Slovenci v svetu, 1. del 11.30 Obzorja duha 12.00 Biblija, 7. del 12.30 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.05 Neprimerna ženska, 3/4 14.15 Dvorni norček, amer. film 15.55 Zlate gosli, 3/4 16.45 PODARIM-DOBIM 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Po domače 18.55 Hugo - tv igrica 19.05 Risanka 19.20 Loto 19.30 TV dnevnik 2 20.10 Nedeljskih 60 21.15 Kamniti svet, 2/4 21.50 Ščepec širnega sveta, 11/13 22.20 TV dnevnik 3 22.40 SOVA: sledi Poirot Agathe Christie, 2/4 SLOVENIJA 2 09.55 Maribor: Zlata lisica, SP v alp.smuč. SL(Ž) 11.15 SOVA, ponovitev 12.10 Maribor: Zlata lisica, SP v alp.smuč. SL (Ž) 15.00 ONA + ON 16.00 Udari vraga, amer. film 17.35 DP v nogometu -Rudar Velenje:Maribor Branik, posnetek iz Velenja 19.30 TV dnevnik 2 29.10 Policijska akademija I., amer. film 21.45 Biblija 22.10 Športni pregled VTV 08.00 Videostrani 08.15 Ponovitev oddaj iz tedenskega sporeda Risanke OTROŠKI MIŠ MAŠ 350. VTV MAGAZIN -informativni regionalni program ŠPORTNI TOREK EPP 351. VTV MAGAZIN - . informativni regionalni program SKRBIMO ZA ZDRAVJE - pokrovitelj predvajanja: GORENJE, d.o.o. NAJ SPOT - zabavno galsbena oddaja o pop glasbi Glasbeni gost v studiu: Skupina SIAPOVI ZGP: KAMELEONI - 2. del koncerta TV PRODAJA HOROSKOP Videostrani do 24.00 SLOVENIJA 1 08.45 He-man 09.05 Ana Barbara, igrani film 09.40 Otroci glasbe 10.00 Pet otrok in škrat, 6/6 10.25 Najhujši dan v življenju, l.del 10.55 Policaj z Beverly Hillsa, amer. film 12.35 Znanje za znanje 13.00 Poročila 13.05 Športni pregled 13.50 Filmski festival Berlin '95 15.00 Portret VVernerja Herzoga 15.50 Obzorja duha 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Radovedni Taček 17.25 Očividec, 5/14 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 ABC - ITD, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Most, 7/8 20.55 TV konferenca 22.00 TV dnevnik 3 22.20 Žarišče 22.45 SOVA sledi Murphy Brown,10.del sledi Umor, je napisala, 9/21 SLOVENIJA 2 14.50 Utrip 15.20 Nedeljskih 60 16.25 Poglej me! 17.10 SOVA, ponovitev sledi Poirot Agathe Christie, 2/4 18.45 Izziv, poslovna oddaja 19.10 PODARIM-DOBIM 19.20 Sedma steza 20.05 Svet na zaslonu 20.55 Doktor Finlay,2/6 21.45 Studio city 23.00 Brane Rončel izza odra VTV 09.00 Testni signal 09.30 351. VTV MAGAZIN -informativni regionalni program 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program 19.25 TV PRODAJA 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.05 BOROVO GOSTUVAN- JE - Prikaz Prekmurskega narodnega običaja 21.05 ALBUM SH0W - Zabavno glasbena oddaja 22.05 HOROSKOP 22.10 TV PRODAJA 22.15 Videostrani do 24.00 TVS1 (PO SOVI) ZLOBNOST, ital. film, 1973 Režija: Salvatore Samperi Igrajo: Laura Antonelli, Turi Ferre, Alessandro Momo Ugledni meščan, premožni trgovec s tekstilom, je pravkar ovdovel, ima tri sinove, od katerih bi vsaj najmlajši še močno potreboval mamo, ostali pa vsaj žensko roko, ki bi poskrbela zanje in za gospodinjstvo. In za takšno žensko roko pride privlačna gospodinjska pomočnica Angela, ki na mah razburka čustva očeta in njegovih sinov. Oče in starejša sinova so očarani nad lepim dekletom, najmlajši pa v njej vidi kar mamo. Vse skupaj pa s stene nadzoruje velika fotografija pokojne matere in žene, h kateri se po nasvete še vedno obrača vdovec v svojih stiskah. Po sliki gledalec takoj ve, kdo je bil resnični poglavar družine. Vdovec bi se z lepim dekletom oženil, starejša sinova pa bi jo samo zapeljala in pri tem je še posebno neizprosno vztrajen 14 letni Nino, ki hoče svojo prebujajočo se spolnost na vsak način izživeti na privlačnem dekletu... Nedelja, 26. februarja TVS1 14.15 DVORNI NORČEK, amer. film, 1956 Režija: Norman Panama in Melvin Frank Igrajo: Danny Kaye, Glynis Johns, Basii Rathbone Danny Kaye se predstavlja kot cirkusant, ki se pridruži upornikom proti tiraniji lažnega kralja. Ta je dal pravega kralja in njegovo družino pobiti, ne ve pa, da je ostal živ dojenček - pravi naslednik ubitega kralja. Na zadnjici ima znamenje v obliki deteljice in to je dokaz njegovega kraljevskega veličanstva. Uporniki si prizadevajo osvojiti grad in ustoličiti pravega kralja, v tem načrtu pa bo odigral pomembno vlogo cirkusant Danny Kaye, ki se bo vtihotapil v grad kot naročeni dvorni norček, kiga pričakuje lažni kralj. SLOVENIJA 1 08.10 He-man 08.30 Deklica z zlatimi prsti 08.55 Otroški program: Zverinice iz Rezije 09.25 Podelitev nagrad ob razpisu za nove zgodbe Medveda Bojana 09.35 Indijanske legende, 5/10 09.55 Najhujši dan v življenju, 2. del 10.25 Zlati cekin, 1. del 11.00 Policijska akademija I., amer. film 12.35 Izziv, poslovna oddaja 13.00 Poročila 13.05 Sedma steza 14.05 Sobotna noč 16.45 PODARIM-DOBIM 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Žepni nož, 2/7 17.25 P.Golia: Srce igrač, mlad.gled.igra,3/3 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Lingo, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Ptuj - mesto stoterih obrazov 21.00 Osmi dan 22.00 TV dnevnik 3 22.40 Poslovna borza 22.55 SOVA: sledi Z eno nogo v grobu, 12/12 sledi Umor je napisala, 10/21 SLOVENIJA 2 14.30 Dežela tišine in teme, nemški film 15.50 Kamniti svet, 2/5 16.25 Karaoke 17.25 SOVA, ponovitev sledi Murphy Brovvn, 10/ 23 17.50 Umor, je napisala, 9/21 18.45 Iz življenja za življenje 19.10 Podarim - dobim 19.15 Videošpon 20.05 R & R 20.40 Zelena ura 20.55 Roka ročka 21.45 Onstran perja, nemška drama 22.35 Svet poroča VTV 09.00 Testni signal 09.30 BOROVO GOSTUVANJE - Prikaz Prekmurskega narodnega običaj 10.30 ALBUM SH0W -Zabavno glasbena oddaja 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program: Risanke 19.25 TV PRODAJA 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.05 352. PUSTNI VTV MAGAZIN - informativni regionalni program 20.45 ŠPORTNI TOREK; Predstavitev zanimivega športa: PAINTBALL 21.30 HOROSKOP 21.35 TV PRODAJA 21.40 Videostrani do 24.00 Torek, 28. februarja TVS2 21.45 ONSTRAN PERJA, nemška drama Režija: Ronald Eichhorn Igrajo: Johannes Terne, Gerd Wameling, Kirsten Dene Dva moža sta prišla ukrast petelina, hišnega ljubljenca gospe Wassermannove in pokrovitelja številne pernate družine. Tu sta še dva "odštekana" policaja, vsak po svoje zaznamovana in komedija se lahko prične... SLOVENIJA 1 08.05 He-man 08.25 Iz stare skrinje 08.45 Zimska tekmovanja, 20/26 09.10 Najhujši dan v življenju, 3. del 09.40 Zmešnjava v studiu 10.25 Azijska magistrala, 3/5 11.15 iz življenja za življenje 11.40 Ščepec širnega sveta, 11/13 12.05 Na štirih kolesih, 7/ 12 12.30 Slovenski magazin 13.00 Poročila 15.20 Doktor Flnlay,2/6 16.45 PODARIM-DOBIM 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Spominjam se 18.00 RPL-studio Luvvigana 18.45 Pari, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.05 Forum 20.25 Film tedna: Zadnji ples, šveski film 22.20 TV dnevnik 3 22.40 Žarišče 23.05 SOVA: sledi Eno leto v Provansi, 7/12 sledi Umor, je napisala, 11/21 SLOVENIJA 2 15.10 Zgodbe iz školjke 16.30 Videošpon 17.15 SOVA, ponovitev sledi Z eno nogo v grobu, 12/12 17.50 Umor, je napisala, 10/21 18.45 Arhiv zemlje,3/14 19.10 PODARIM-DOBIM 19.20 V vrtincu 20.05 Športna sreda sledi Muenchen: pokal prvakov v nogometu -BAYERN:G0ETEB0RG Finale slov. pokala v odbojki (ž) Salonit:Bella viola 22.40 Omizje VTV 09.00 Testni signal 09.30 352. VTV magazin -informativni regionalni program 09.50 ŠPORTNI TOREK 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program; Risana serija: ZELENA DETEKTIVA 19.30 TV PRODAJA 19.35 Videostrani 20.00 EPP 20.05 VIDEO TOP - kontaktna oddaja o ročk glasbi 21.10 TROPSKA VROČICA lil. - ameriška detektivska nanizanka 22.00 HOROSKOP 22.05 TV PRODAJA 22.10 Videostrani do 24.00 Sreda, 1. marca TVS1 20.25 ZADNJI PLES, švedski film, 1994 Režija: Colin Nutley Igrajo: Helena Bergstrom, Reine Brynolfsson, Ewa Frol-ing V ospredju filmske pripovedi sta dva meščanska zakonska para in obdobje treh mesecev njihovega življenja, ki se je sklenilo tragično s slučajno, ali pa tudi namerno, povzročeno nesrečo s smrtnim izidom. Smrt je kulminacija spleta dogodkov, razplamtelih se strasti, ki so se razvnele, ko je eden izmed moških poželel ženo svojega najboljšega prijatelja. Smrt se zgodi ob tekmovanju plesnih parov, oba zakonska para se v prostem času ukvarjata s športnim plesom, na angleški obali v mestecu Blackpool. Tako se zaokroži dokaj nenavadna zgodba o prijateljevanju štirih v bistvu zelo različnih ljudi, ki pa imajo skupnega konjička, športni ples, kije za vsakega od njih različno pomemben, tako kot je različen tudi njihov modus živlenja, pričakovanj in strasti... Konec tedna nadaljevanje nogometnega prvenstva Derbi prvega kroga v Velenju Po slabih dveh mesecih bodo prvoligaši konec tedna pričeli spomladanski del nogometnega prvenstva, ki bo svojstveno glede na to, da se bo iz prve lige poslovilo najmanj šest ekip. Prav zato lahko pričakujemo veliko borbenost in neizprosen boj za prvenstvene točke, seveda pa vsi pričakujejo normalno prvenstvo in da se bo vse reševalo na travnatih igriščih. Mnogi so prepričani, daje prvi kandidat za državnega prvaka še vedno SCT Olimpija, čeprav z zadnjimi pripravljalnimi tekmami tega ni potrdila, o naslovu resno razmišljajo tudi v Mariboru, o nastopu v Evropi še Mura, Beltinci, Publikum, pa verjetno še kdo. Prvih osem ekip si bo zagotovilo neposreden obstanek v ligi, preostalih Šest bo igralo kvalifikacije s prvima moštvoma druge lige, 15.in 16. pa neposredno izpadeta. Tako kot za prvo mesto bo zagrizena igra tudi za osmo. Najmanj osmo mesto je tudi glavni cilj velenjskega Rudarja, nekateri pa celo menijo, da z izpolnitvijo tega cilja z novim trenerjem Bojanom Prašnikarjem in okrepitvami ne bi smel imeti nobenih težav. Pred nedeljsko prvenstveno tekmo z Maribor Branikom v Velenju nam je trener Bojan Prašnikar povedal: "Maribor bo zelo neugoden nasprotnik glede na to, da cilja na državni naslov. V tej tekmi je možen vsakršen izid. Mi sicer spoštujemo Mariborčane, toda imamo svojo raču-nico. Želimo pokazati dobro igro, doseči ugoden rezultat; to pomeni - ne izgubiti. Seveda bo to težko, toda prepričan sem, da bodo enako kot gostje motivirani tudi moji igralci. Se pomembnejša bo tekma drugega kroga proti ekipi iz Vevč, prav tako na našem igrišču, saj so nam Vevčani neposredni konkurent." Skratka, v nedeljo lahko v Velenju pričakujemo zanimivo prvenstveno predstavo, v kateri oba nasprotnika računata na uspeh. Prav zato bodo domačim nogometašem v dodatno pomoč gledalci, ki jih kar v največjem številu vabijo na tribuno. ■ vos Tako so igrali •»••••»■•■■■a Vegrad Velenje : Mlinotest 26:24 (12:13) Velenje - Rdeča dvorana, gledalcev 100, sodnika Nojič (Ptuj) in Glažar (Maribor). • Vegrad Velenje: Lakič, Brelih, Medar 9, Topič t, Draganovič t, • Raukovič, Karaman 1, Kranjc 3, Stevanovič 2, Ibralič, Vujovič 9, • Grudnik. • l 1. SRL moški • Kodeljevo : Gorenje 17:16 (9:8) • Ljubljana - Dvorana na Kodeljevem, gledalcev 300, sodnika • Svoljšak (Škofja Loka) in Dolanc (Kranj). a Gorenje: Anžič, Čater, Ocvirk 3, German 4, Ojsteršek, Plaskan, Oštir, • Rozman 1, Tome 2, Stropnik, Semerdjijev 5, Cvetko 1. • Gorenje : AFP Dobova 28:19 (14:12) • Velenje - Rdeča dvorana, 800 gledalcev, sodnika Čeak (Ljubljana) • in Babič (Domžale). % Gorenje: Anžič, Ocvirk 2, German 1, Ojsteršek, Plaskan 9, Oštir 1, m Rozman 4, Tome 1, Stropnik, Semerdjijev 5, Cvetko 5, Gavrilovski. I KK Idrija : KK Elektra 70:53 (36:24) • ELEKTRA: Mrzel 6 (0:1), Bogataj 10 (2:4), Rizman 11 (4:5), Tajnik • 14 (2:3), Lipnik 10 (2:4), Brešar 2. r Napovedujem izid Konec tedna bodo v 1. nogometni ligi nadaljevali prvenstvo. Ljubitelji nogometa oziroma poznavalci igre velenjskega Rudarja pa boste lahko spet vse do konca prvenstva ugibali izide srečanj Velenjčanov. Naj še enkrat ponovimo, kaj morate storiti. V spodnji kupon vpišite izid prvenstvene tekme prvega kroga spomladanskega dela prvenstva med Rudarjem in njegovim nasprotnikom Maribor Branikom. Ne zanima nas rezultat prvega polčasa, ampak končni izid. Če ga boste uganili, boste prišli v poštev za žrebanje. Vsak ponedeljek bomo izžrebali tri srečneže, ki boste uganili izid tekme. Imena bomo sproti objavljali v tedniku Naš čas. Nagrada? Vstopnica za brezplačen ogled katerekoli Rudarjeve prvenstvene tekme na domačem igrišču. To pa ne bo edina nagrada. Kot smo že zapisali, bo igra Našega časa in NK Rudar trajala do konca prvenstva. Do takrat bomo hranili vse kupone s pravilnimi rezultati in na koncu izžrebali še tri, ki boste prejeli naslednje nagrade: 1. nagrada: barvni TV sprejemnik 2. nagrada: teden dni letovanja za dve osebi v tujini 3. nagrada: 5 ton lignita Pa tudi to še ni vse. Tisti ljubitelj nogometa, ki bo največkrat napovedal točen izid, bo za nagrado prejel Rudarjevo vstopnico za naslednje tekmovalno obdobje. Izpolnjeni kuponček pošljite na dopisnici ali v pismu vključno do sobote (sobotni poštni žig) na naš naslov: Naš čas, Foitova 10, 63320 Velenje, s pripisom "napovedujem izid". Kupončke lahko oddate tudi sami na Uredništvo ali jih spustite v poštni predalček pred vhodom - zadnji dan je sobota! Naj se nogometna žoga vrti po vaši napovedi! -----^------- Nagradni kupon Rudar: Maribor Branik I Ime in priimek: I Moj naslov: I I___ Rokomet ■ I I 1 t « s Plavanje 17 medalj na državnem prvenstvu Pretekli petek, soboto in nedeljo je bilo v Mariboru zimsko državno prvenstvo v plavanju za kadete in mladince. Na prvnestvu je nastopilo 218 plavalcev iz vseh 14 slovenskih klubov. Med njimi je bilo 17 velenjskih plavalcev: 4 kadetinje, 10 kadetov, 2 mladinki in 1 mladinec. Na prvenstvu je naloge delegata Plavalne zveze Slovenije opravljal predsednik Plavalnega kluba Velenje Jože Prislan. Dobro načrtovano delo trenerja Rajmunda Valcla in prizadevnost plavalcev sta bila rezultat odličnih dosežkov in uvrstitev. Naši plavalci so osvojili kar 16 medalj: 7 zlatih, 5 srebrnih in 4 bronaste medalje. Andraž in Ajda Valcl sta bila izredna, saj sta postala trikratna državna prvaka. Zlato medaljo so osovjili še kadeti v štafeti 4 x 200 m prosto. Zanjo so plavali Andraž Valcl, Jure Majhen, Jure Primožič in Mario Petras. Medalje so osvojili še Marijo Petras, Mateja Udovičič in Petra Pandža. V disciplini 400 m prosto so v finalu plavali kar 3 naši plavalci. Skupno so se kar 29 uvrstili v finalni nastop (med najboljših 6) državnega prvenstva. Rezultati velenjskih plavalcev, ki so se uvrstili med najboljših deset: Kadeti - 50 m prosto: 4. petras 26.36; 100 m prosto: 3. Petra 56.87: 200 m prosto: 1. Valcl 2:02.62, 2. Petras 2:03.10, 7. Primožič 2:08.86; 400 m prosto: 2. Valcl 3:16.26, 3. Petras 4:20.44, 5. Primožič 4:27.24; 1500 m prosto: 3. Valcl 17:15.37,4. Primožič 17:25.33, 10. Vrhnjak 18:24.35; štafeta 4 x 100 m prosto: 2. Velenje 3:55.41 (Valcl, Primožič, Knez in Petras); štafeta 4 x 200 m prosto: 1. Velenje 8:29.92 (Valcl, Majhen, Primožič in Petras); 100 m delfin: 1. Valcl 1:01.52, 8. Primožič 1:08.28; 200 m delfin: 1. Valcl 2:14.28, 10. Rovšnik 2:39.08; 200 m hrbtno: 7. Petras 2:26.79; 100 m prsno: 5. majhen 1:15.65; 200 m prsno: 8. Majhen 2:44.94. štafeta 4x100 m mešano: 3. Velenje 4:26.02 (Petras, Majhen, Valcl in Primožič) Kadetinje - 400 m prosto: 10. Jandrok 5:09.20; 200 m delfin: 6. Sladič 2:57.38; 100 m hrbtno: 4. Pandža 1:16.89; 200 m hrbtno: 3. Pandža 2:42.86; 200 m prsno: 7. Jandrk 3:10.84; štafeta 4 x 100 m mešano: 5. Velenje 5:24.91 (Pandža, Vrabič, Sladič in Jandrok). Mladinci -100 m hrbtno: 4. Fricelj 1:01.54; 200 m hrbtno: 5. Fricelj 2:11.93; 200 m mešano: 8. Fricelj 2:23.11; 400 m mešano: 5. Fricelj 4:57.99. Mladinke - 50 m prosto: 4. Valcl 28.39; 100 m prosto: 2. Valcl 1:01.19; 200 m prosto: 1. Valcl 2:10.01; 100 m delfin: 7. Udovičič 1:14.86; 100 m hrbtno: 1. Valcl 1:05.50; 200 m hrbtno: 1. Valcl 2:21.50; 100 m prsno: 2. Udovičič 1:19.02; 200 m prsno: 4. Udovičič 2:51.99; 200 m mešano: 4. Udovičič 38.33. ■ Marko Primožič I Namizni tenis Jutri Slovenija:Slovaška V velenjski Rdeči dvorani bo jutri, v petek, tekma evropske namiznoteniške lige med Slovenijo in Slovaško. V organizaciji kluba ERA Tempo jo bodo pričeli ob 17.uri. Igralci ERE so v 2.državni ligi odigrali kar tri prvenstvene tekme. Premagali so Fužinarja s 6:1 in Petovio s 4:3, z vodilnim Partnerjem iz Radelj pa izgubili z 2:5. Na regijskem prvenstvu na Ptuju so pionirji in pionirke osvojili štiri medalje: v posamični konkurenci Damijan Vodušek srebrno, Karmen Steblovnik bronasto, pri dvojicah pa Damijan Vodušek in Grega Kocuvan srebrno in Karmen Steblovnik in Breda Mojsilovič bronasto. Na družinskem turnirju v Trbovljah sta družini Leber in Vodušek osvojili 4.in 5.mesto. ■ A. V. Srečanje med ekipama Idrije in Elektre ni odločalo o ničemer več v A-2 SKL, zato je bila temu primerna tudi igra obeh ekip. Domačini so z rutinirano igro počasi pridobivali na razliki, kar jim ob nerazpoloženem Rizmanu niti ni bilo težko in polčas zaključili s solidno razliko. V drugem polčasu so gostje iz Šoštanja razliko v 35. minuti zmanjšali na 5 točk (49:44), za kaj več jim je pa zmanjkalo moči, kar so domači izkoristili in razliko do konca tekme krepko povečali. Pri domačinih sta se izkazala Rupnik in Stipaničev, pri gostih pa Tajnik. S tem krogom je sklenjen 1. Naš Čas, Foitova 10, 63320 Velenje malem nogometu bodo letos izvedli že desetič, v dosedanjih devetih sezonah pa je nastopilo 216 klubov in preko tri tisoč igralcev. Od maja do septembra bo pred- Se Gorenjčanom Evropa izmika? Košarka A-2 liga isif iiiHiitiii Sklenjen prvi del prvenstva S sobotnimi tekmami so sklenili redni del prvenstva v 1.državni ligi. Največ zanimanja sta vsekakor zbudili tekmi v Ljubljani in na Ptuju, ki sta odločali o tretjem mestu, torej o ugodnejšem razporedu tekem v končnici med štirimi najboljšimi ekipami. Redni del prvenstva je brez izgubljene točke, kar je doslej edinstven primer v slovenskem državnem prvenstvu, dobila Pivovarna Laško. Igralci Mira Požuna so tudi v zadnji tekmi proti ljubljanskemu Slovanu v velenjski Rdeči dvorani (veljska dvorana Golovec je bila zasedena)potrdili, da so razred zase v letošnjem tekmovanju. Zmagali so kar z 31:13 ter tako osvojili vseh 44 možnih točk. Nepričakovano visoko zmago so si priigrali igralci trboveljskega Rudis Rudarja na Ptuju, saj so domačo Dravo premagali kar s 30:23. Trboveljčani so imeli po tekmi razlog za veliko veselje, saj so se s to zmago uvrstili na tretje mesto in se v polfinalu končnice izognili srečanju s Pivovarno Laško, saj so v prvi polfinalni tekmi igrali z drugouvrščenimi Primorskimi novicami. Z najtežjega, četrtega mesta, so startali rokometaši Gorenja. V soboto bi morali proti Kodeljevem zmagati, a so tekmo izgubili s 16.17, čeprav so bili ves čas boljši nasprotnik. Domačini so zmagoviti zadetek dosegli dve sekundi pred koncem tekme. Za Gorenjčane so bile med drugim usodne (znova) sedemmetrovke, saj so od šestih zadeli le dvakrat. Gotovo so se v tem trenutku spomnili na nenavadno kratko srečanje v Ribni kjer so znova prejeli zadetek z devetih metrov. V 22 krogih so si rokometaši Gorenja prigrali 26 točk. Prav toliko jih imajo Trboveljčani, vendar je tretje mesto njihovo, ker so bili boljši v medsebojnih srečanjih. Boji za naslov državnega prvaka so se nadaljevali že sinoči (sreda), ko sta bili na sporedu pni polfinalni tekmi (povratni tekmi bosta že v soboto). Težko je verjeti, da so Gorenjčani s sedanjo igro sposobni presenetiti državne prvake, zato več upanja za Evropo verjetno vidijo v tekmi za tretje mesto, ki še vodi v pokal mest. Ljubitelji rokometa pa upajo, ( bodo Gorenjčani vendarle zaigrali v finalu pokalnega tekmovanja. V prvi polfinalni tekmi sredi minulega tekmi v Rdeči dvorani so po zelo slabi igri premagali četrtouvrščeno ekipo 2.lige (zahodna skupina) Šešir iz Škofje Loke z 21:20, za končni uspeh bodo morali Velenj-čani zaigrati tako kot najbolje znajo, saj je pričakovati, da bodo gostitelji na povratni tekmi v torek ob podpori domačih gledalcev zaigrali še bolje in z morebitno uvrstitvijo v finale pripravili največje presenečenje letošnjega slovenskega pokalnega tekmovanja. Njihovi gledalci so zelo vročekrvni, kar so dokazali že v Velenju, ko so si skočili v lase s "šaleškimi graščaki." ■ vos Pomembna zmaga Zgledalo je, da bo tekma v Velenju namesto ene ure trajala le petdeset minut. Po izenačenem prvem delu, v katerem je z zadetki blestela Medarjeva, so roko-metašice Vegrada zaigrale požrtvovalno in motivirano kot že dolgo ne in si deset minut pred koncem priigrale prednost štirih zadetkov (23:19). V tem delu je dobro zadevala Vujovičeva, za dobre obrambe pa je treba pohvaliti obe vratarki. Nekdanji učitelj Velenjčank Brane Dobnik je gotovo prišel na srečanje prepričan, da bo zmagal proti nekdanjim svojim igralkam in očitno se ni mogel sprijazniti, da bo doživel poraz ter pri tem pozabljal, da Aj-dovke brez svojih dveh igralk niso "stara" ekipa. Skoraj na vsako sodniško odločitev je imel pripombe, češ, da sodnika nimata enakega kriterija pri odločitvah, v 50.minuti je vzel minuto odmora in na presenečenje blizu sto gledalcev, sodnikov in delegata odpeljal svoje igralke v garderobo. V vodstvu gostov pa so le spoznali, da takšna poteza ne sodi na športna igrišča in svojega trenerja le prepričali, da so se dekleta vrnila na igrišče. Velenj-čanke so takoj na začetku nadaljevanja povečale razliko na pet zadetkov in se na kraju zelo veselile pomembne in malce nepričakovane zmage. V športu in tudi v rokometu je že tako,a da vedno iščemo razloge za neuspeh zunaj sebe, sodnikoma pa gre zameriti, da gostujočega trenerja zaradi stalnega nerganja nista znala utišati. V naslednjem krogu bodo velenjske rokometašice gostovale pri Olimpiji. ■ vos Kegljanje Uspehi na gostovanjih del prvenstva v A ligi. Štiri zadnjeuvrščene ekipe A-l lige (Ilirija, Kraški Zidar, Helios, Koper) se bodo s štirimi prvo-uvrščenimi ekipami A-2 lige (In-terier Krško, Iskra Litus, Pivovarna Laško, Idrija) borile za uvrstitev v A-l ligo v naslednjem prvenstvu, zadnjih osem ekip A-2 lige pa za obstanek v A-2 ligi. Zadnjeuvrščena ekipa bo izpadla, ostale tri zadnjeuvrščene pa se bodo s tremi ekipami druge lige borile za uvrstitev v A-2 ligo za naslednjo sezono, Košarkarji Elektre bodo prvi dve tekmi igrali doma, najprej v soboto, 25. februarja ob 20., z Ježico in nato naslednji teden s Cometom. Pretekli vikend je bil zelo uspešen za šoštanjski kegljaški klub. Najprej so za izredno presenečenje poskrbela dekleta, ki so v 11 .krogu na gostovanju pri vodilnem Impo-lu v Slovenski Bistrici zmagala kar s 7:1 in 2379:2289. Odlično so kegljale: Drev 401 (1), Mihaljev 361 (0), Prelog 400 (1), Premlč 407 (1), Podbrežnik 399 (1) in Hojan 411 (1). V zaostali tekmi 10.kroga so Šoštanjčan-ke nekoliko presenetljivo izgubile točko z ekipo Krilato kolo iz Maribora. Rezultat je bil 4:4 in 2202:2217. Prihodnjo soboto se bodo doma srečale z ekipo GIM Miklavž iz Maribora. Uspešni so bili tudi fantje, ki so dosegli drugo zaporedno zmago v gosteh. Tokrat so v Mariboru premagali domači MTT s 6:2 in 5080:4960. V vseh kegljaških ligah je na vrsti štirinajstdnevni odmor, vmes pa bodo Šoštanjčani odigrali zaostalo srečanje s hrast-niškim Rudnikom. V Mariboru so kegljali: Glavič 882 (1), Križovnik 838 (1), S.Fidej 825 (0), Kramar 811 (0), Hasičič 861 (1) in LFidej 863 (1). ■ L. F. Tenis m m m a Odmevni uspehi Mali nogomet: 10. revijalni pokal Slovenski revijalni pokal v vidoma 20 turnirjev, vsaka ekipa igra na štirih, najboljših 16 pa bo decembra nastopilo v končnici. Prijavni rok poteče 28.februarja (telefon: (062)302-623). ■ B.P. Katerina Srebotnik (AS) je ponovno potrdila zaupanje selekto-rice slovenskih ženskih reprezentanc Mime Jaušovec. Prejšni teden je bila najboljša v slovenski reprezentanci do 14 let na kvalifikacijskem turnirju za "Winter cup". Slovenska dekleta so namreč po vrsti premagala Grčijo (3:0), Italijo (2:1) in v finalu še Češko s 3:0, Čehinje pa so bile prve nosilke. V Trzinu se je na sklepnem turniiju pc regijskih nastopih zbralo po 32 najboljših dečkov in deklic do 12 let. Nik Ivanovič (ŠTK) je de-klasiral vse nasprotnike in osvojil prvo mesto, Saša Britovšek (AS) pa je klonila šele v finalu. ■ A.B. .............. ...............................-.....................,.,,,.,, ,,,v,,,,,........■,..,-........v.,.,...,..,,,.,,,, ........ .v,.,,,,.- ,,,,,.,, .. , . ■ . . ..........■ .. , ....... AVTOR ODPRAVA PIJANOSTI MOČNO POŽELE-NJE.SLA RAZPRA-VA;TUDI MEDNAR. POGODBA ^ 'S- š:;: ORGANSKO VEČANJE OTOKVIR. MORJU | MOJZE-ISOVBRAT GLMESTO JORDANIJE TOMAŽ RAVHEKAR OSEBES PRETIRANIM SPOL NAGONOM GR.OTOK VSARON-SKEM ZALIVU ČLANU-BERALNE STRANKE PREBIVALCI KOR1NTA VLADO KRESUN A 2, 3 s ;& 7 8 >S t 1 10 M 12 15 <14- 15 % V 18 «19 2.0 i 24 22 24 25 26 V 26 29 30 t t I _I_ V torek, 14. februarja, ob 15.50 seje na magistralni cesti pri Vinski gori zgodila prometna nezgoda, v kateri se je ena oseba hudo poškodovala, tri pa lažje. Iz Velenja proti Celju je vozila osebni avtomobil 21-letna Ali-ca D. iz Griž. Ko je pripeljala v levi oster ovinek, jo je pričelo z vozilom zanašati in zapeljala je na nasprotni vozni pas v trenutku, ko je po njem pripeljala voznica 19-letna Matejka B. iz Velenja. V trčenju, do katerega je prišlo, se je hudo poškodovala Alica D., voznica Matejka B. ter njena sopotnika 17-letna Marko T. in Tanja R. pa lažje. Huda nezgoda pri delu V sredo, 15. februarja, okoli 10.30 ure seje v Silovi pri delu hudo poškodoval Valentin S. 24-letni Rafko P. je na zadnjem delu traktorja popravljal hidravlično napeljavo. Ko je delo opravil, je hotel motor spraviti v pogon in preveriti, če hidravlika deluje. Ko je traktor spravil v pogon, je ta zapeljal vzratno za okoli 30 cm. Za traktorjem sta stala Valentin S. in Edo G. Edo je uspel odskočiti, Valentinu pa to ni uspelo. Ročica hidravličnega priklopa mu je stisnila levo nogo ob kolo drugega traktorja, ki je stal za njim in ga huje poškodovala. V sredo, 15. februarja, okoli 18.30 je izbruhnil požar v lesni uti velikosti 7x3 metre, last Marije K. iz Planine pri Ljubnem. Policisti so ugotovili, da je lastnica pred tem v uti kuhala žganje, ko je okoli 18. ure s kuho prenehala, pa ognja ni pogasila. Ker je bil spodnji del žganjekuhe dotrajan (pregorjeno kurišče) in se je dotikal lesene stene, je izbruhnil požar. V požaru je zgorela celotna uta in več kosov orodja. Materialno škodo so ocenili na 400.000 tolarjev. Požar so pogasili sosedi, posredovalo pa je tudi več kot 20 gasilcev iz okoliških gasilskih društev. Z avtomobilom v jarek POLICIJ! iKA POSTAJA ■M l IALEC SltSfiMSji^ IGLAVEC ZLUSKA-ST1MIU-STI.KLEK, PRI NAS ZLASTI NA POKOPALIŠČIH DEJAVNA MOC .ZMOGLJIVOST, SILA RAZTOPINA SMOiE V TOPILU, LESCIL0 OTON GLIHA TAKSA ZA NASTOP NA SEJMU mrai ŠKODLJIVEC, VRSTA HROŠČA STROKOVNJAK ZA ELEKTRONIKO STROG USTNI IZPITNA UNNERZ1 GORA NA KOROŠKEM JANEZ TRDINA EVROP. VALUTA ŠPORTNA IGRA Z LOPARJI 11 PEVKA PRODNIK PODOBA MOSKE-GAV MOLITVI MARIJA AHAČIČ SL.BASIST (PETERI TINE ORNIK BABICA (NAREČNO) OBLAC.MU-SLIMANK OBDOBJE VST. VEKU ZEM.ZGOD. HUDA JEZA SLOV.GLED. IGRAiECIN REŽISER [SLAVKO) MOSTOVŽ, BALKON ZMRZNJENA VODA DEL ROKE NIKOLAJ OMERSA IZTOK JEREB IVANA KOBILCA AKVARIJSKA RIBICA LETOVIŠČE NA MALLORCI TAKSA ZA POSEK LESA ZA KURJAVO POGUM, KORAJŽA TANKA TKANINA SIROTA, UBOZCEK FR.REŽI-SER(RENE) AVSTRAL. MEDVEDEK BIV.RUSKI VLADAR HERCE-GOVEC JUŽAMER. KUKAVICA SLPOLITIK NACION.STR. IVAN CANKAR GRŠKI OTOK V KIKLADIH KAZEN ZA GREHE PEVEC IN PEDAGOG DARIAN MOŽAK Z VELIKIMI OČMI Žalca. Na zaznamovanem prehodu za pešce mu je iz leve na des-no stran prečkala cesto 10-letna M. K. iz Žalca. Voznik jo je zadel in zbil po vozišču. Hudo poškodovano deklico so odpeljali v celjsko bolnišnico. Usodno prehitevanje V nedeljo, 19. februarja, ob 16.15 seje na magistralni cesti v Kapli pri Vranskem pripetila huda prometna nezgoda, v kateri sta se dve osebi hudo, ena pa lažje poškodovale. Iz Ljubljane proti Žalcu je z osebnim avtomobilom vozil 29-letni Filip N. iz Kranja. V Kapli pri gostišču Pri grofu je v blagem, dolgem, desnem, nepreglednem ovinku pričel prehitevati avtobus. Ko je bil že v fazi prehitevanja, mu je iz Žalca z vlečnim vozilom in priklopnikom nasproti pripeljal 49-letni Konstantin H. iz Češke. Kljub temu, daje z desnimi kolesi zapeljal z vozišča, trčenja ni mogel preprečiti. V nezgodi sta se hudo poškodovala voznik Filip N. in njegov 6-letni sin Klemen, 4-letna hči Simona pa se je lažje poškodovala. Zaradi nezgode je bil promet na magistralni cesti oviran do 20.10. ure. Igra z vžigalicami V sredo, 15. februarja, je v Žalcu zgorela kamp prikolica Slavka G. iz Maribora. Do požara je prišlo zaradi otroške igre z vžigalicami. 10-letni deček, ki seje malo po 13. uri vračal iz šole, seje ustavil na travniku, kjer je prikolica stala, prižigal vžigalice in jih metal po tleh. Pri tem seje vnela suha slama, ogenj pa se je razširil na lesene deske in priklico. Požar je povzročil za 100.000 tolarjev škode. Vlomilec bo vedel, koliko je ura V petek, 17. februarja okoli 3.45 je neznanec razbil izložbeno okno na urarstvu Polajžner v Žalcu in iz izložbe ukradel osem ročnih ur, različnih proizvajalcev. Z dejanjem je Marjan P. oškodovan za 250.000 tolarjev. Vlomilec se je odločil za delo • V noči iz 18. na 19. februarje neznanec vlomil v mizarsko delavnico Jožefa P. iz Pirešice. S seboj je odnesel 9 komadov različnega električnega orodja za obdelavo lesa znamke Black & Decker in lastnika oškodoval za vsaj 200.000 tolarjev. RIM.NARA-V0SL0VEC ^.SKLADATELJ NAPAD CELJSKA GRAF.INDU-STRIJA POLICIJSKA POSTAJI \ POLICIJSKA POSTAJA VELENJE MOZIRJE Trčili sta voznici Po kuhi ognja ni pogasila KIP ALI SUKA GOLEGA TELESA IZDELOVALEC TAUG RADIOAKT. IZOTOP RADONA KESANJE NAJSTNIK, NED0-LETNIK GR.B0GI-NJA ZMAGE PESNIK VRAZ JOSIP STRITAR NIZOZEM. KOLESAR PRVOTNA GRŠKA MUZA PETJA JANEZ GREGORC 1 TEHTNICA K^REL OSTIR RAKOVA SAMICA STANE TRBOVC LUTECIJ MESTO V ŠVICI PISATELJ ZORMAN SLNABOZ. PISATELJ TABOR V sredo, 15. februarja, ob 11.10 je po magistralni cesti iz Velenja proti Arji vasi vozil osebni avtomobil 30-letni Stanislav B. iz Velenja. Ko je zunaj naselja Vinska gora pripeljal izven levega ovinka na ravni del ceste, je zapeljal na nasprotni vozni pas. Tu je vožnjo nadaljeval po bankini, potem pa zapeljal v 1 meter globok jarek, kjer je vozilo obstalo. Voznik se je v nezgodi lažje poškodoval, sopotnik 21-letni Gabrijel J. iz Velenja pa huje. Na prehodu za pešce zadel deklico V četrtek, 16. februarja, ob 6.50 je po Savinjski cesti proti Šlan-drovemu trgu v Žalcu vozil osebni avtomobil 36-letni Milan N. iz NAJBOLJ RAZSIRJ. RASTLINA ETIOPSKI PLEMIŠKI NASLOV DUŠAN VEBLE SPODNJI DEL SKAKALNICE tel.: 841 - 020 Če prenesete s pomočjo številk črke iz križanke v manjši lik, boste dobili geslo. Geslo opremljeno z vašim naslovom, pošljite na Naš Čas, d.o.o. Foitova 10, Velenje s pripisom, nagradna križanka M - ZKZ MOZIRJE najkasneje do 6. marca 1995 ! 1.NAGRADA: TEKSTIL V VREDNOSTI 5000 SIT 2. NAGRADA: TEKSTIL V VREDNOSTI 3000 SIT 3. NAGRADA: TEKSTIL V VREDNOSTI 2000 SIT MALI OGLASI PLINSKO PEČ skoraj nerabljeno ugodno prodam. Tel.: 584-720. ALFO 33, 1. 87 prodam. Tel.: 856-906. MOBITEL BENEFON FORTE, nov (1700 DEM) in 1/2 karte za premog prodam. Tel.: 857-679. R-ll dobro ohranjen prodam. Tel.: 851-902. APN 6 ter priklopza zastavo 101 (menjam tudi za priklop Jugo) prodam. Tel.: 853-305. V VELENJU KUPIMO GARSONJERO s telefonsko številko. Tel.: 856-899. V VELNJU POSREDUJEMO pri nakupu in prodaji nepremičnin. Tel.: 856-899. MLAD PAR brez otrok išče stanovanje.. Tel.: 857-270, dopoldan. ZASTAVO 750, reg. do 11/95 prodam za 800 DEM. Tel.: 858-796. VIKEND KINTA KUN-TE prodam. Tel.: 855-242 po 20. uri. MARIJA ŠPEGEL IZ MUTE sporoča, da bo v nedeljo 26.2. od 8. do 8.30 ure prodajala mlade kokoši nesnice, stare 6 mesecev v Šaleku pri cerkvi. Tel.: 0602/61-202. KARTO ZA PREMOG, 5,4t, prodam. Cena po dogovoru. Tel.:893-723. V NAJEM DAMO 1,5 ha košnje v Lokovici. Tel.:882-340. LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, ŽALUZ-IJE, ROLETE izdelujemo in montiramo. Na zalogi sestavni deli za senčila. RONO SENČILA. Tel.: 061/651-247 ali 061/651-014. R-4 TL, 98.000km, 1. 78, metalno plav, obnovljen, izredno ohranjen, garažiran, reg. do 5.6.95, prva lastnica, prodam. Tel.: 882-866. MALO RABLJENO KOSILNICO z grebenom in frezo za motokultivator (Muta Gorenje) prodam. Tel.: 892-156. DVE KARTI ZA PREMOG prodam. Tel.: 852-899. NOVO DVONADSTROPNO KLETKO za hrčka prodam. Tel.: 885-449. IŠČEM ŽENSKO ZA POMOČ V HIŠI ob koncu tedna. Pokličite v petek po 20. uri na tel.: 893-680. TELIČKO SIMENTAL-KO, staro 7 tednov prodam. Tel.: 894-530. TAKOJ ZAPOSLIMO NATAKARICO. OD 70.000,00 SIT. Tel.:762-860. NOV CHICCOSTOLČEK prodam. Tel.: 854-901. V ŠOŠTANJU oddamo v najem poslovni prostor (70 m2), s parkirnim prostorom in vso urejeno dokumentacijo. Najemnina 600 DEM. Tel.: 892-257. KARTO ZA PREMOG prodam. Tel.: 893-398. TELIČKO težko 130 kg prodam. Tel.: 894-550. SALONITKE (male), 60x40 cm za strešno kritino ugodno prodam. Tel.: 853-200. REZERVNE DELEza 126P, star tip prodam. Tel.: 882-480. V MATKAH PRI PREBOLDU PRODAMO PARCELO, 700 m2 s staro hišo. Tel.: 856-324 od 19. do 21. ure. PARCELO ZA VIKEND v okolici Velenja in telefonsko številko za območje Šoštanj kupim. Pesek Vlado, Cankarjeva 5, Šoštanj. ZASTAVO 101, reg. do aprila prodam za 500 DEM. Pesek Vlado, Cankarjeva 5, Šoštanj. SENO IN KARTO ZA PREMOG prodam. Tel.: 895-221. NUDIM DELO V BISTRO-JU. Pogoj pridna in vestna Slovenka. Tel.: 882-191 ali 720-496. DOBRO DOMAČE ŽGANJE prodam. Tel.: 885-566. V VELENJU PRODAMO TROSOBNO STANOVANJE. Tel.: 0609-624-775. DVOINPOLSOBNO STANOVANJE, 72 m2 na otoku v Celju, prodam ali zamenjam za manjše v Velenju z vašim doplačilom. Tel.: 442-669. KUPIM CISTERNO ZA OLJE od 1500do 2000 1. Žižek Anica, Breg pri Polzeli 53. Navedite ceno. Tel.: 853-321 int. 373 dopoldan. HARMONIKO "Podgoršek CFB" prodam za 2200 DEM, žago Venecianko za 700 DEM in PREPARATORST-VO ANDREJ LEDNIK s.p., Podvrh 20, tel.. 832-743, Mozirje. Cenjene stranke obveščam, da kvalitetno in estetsko prepariram vse vrste živali. telico sivo 150 kg za 500 SIT zakgž.t.. Tel.: 841-302. TELICO težko 270 kg prodam. Tel.: 854-538. 20 % CENEJE prodam nov vgradni hladilnik Gorenje 101. Tel.: 851-472. SINTISAJZER KAVVAI FS 630, pet oktav, klavirske tipke ugodno prodam. Tel.: 857-609. NA LEPI SONČNI LEGI V OKOLICI VELENJA prodajamo stanovanjsko hišo z cca 6000 m2 zemlje. Tel.: 893-518, vsak dan od 17. do 20. ure. VHODNA VRATA, nova, lužen hrast, original zapakirana ugodno prodam. Tel.: 853-189. AVTO ŽAREK d.o.o. nudi najugodnejše kredite za VSE AVTOMOBILE, brez pologa, z 12% obrestno mero, od 1 do 4 let. Tel.: 856-537 ali 856-286. AVTO ŽAREK d.o.o. TEDENSKO POROČILO 0 MERITVAH ONESNAŽENOSTI ZRAKA NA OBMOČJU MESTNE OBČINE VELENJE TER OBČIN ŠOŠTANJ IN ŠMARTNO OB PAKI V tednu od 13. februarja do 19. februarja 1995 povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju mestne občine Velenje ter občin Šoštanj in Šmartno ob Paki, niso presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka. MAKSIMALNE POLURNE KONCENTRACIJE S02 od 13. februarja do 19. februarja 1995 »<».a. m*.z. ««.». »is,®, ami, au.z tmil ■ MESTNA OBČINA VELENJE REFERAT ZA VARSTVO OKOLJA Prireditve Kulturnega centra "Ivan Napotnik" Velenje OPERNI DOGODEK LETA V LJUBUANI V nedeljo, 26. februarja, bo naša karavana odpotovala v Cankarjev dom v Ljubljano, kjer bo tretja ponovitev: Giacomo Puccini: TURANDOT Turandot, lirično glasbeno dramo v treh dejanjih, so pripravili kot skupen projekt SNG Opera in Cankarjev dom iz Ljubljane, slazburško Deželno gledališče in Opera iz Niče. Ustvarjalci pa napovedujejo operni dogodek leta pri nas. Režiser, scenograf in kostumograf je Pet Halmen. Dirigent bo Igor Švara, pojejo pa Sophia Larson, Bruno Se-bastian, Franc Javomik, Norina Radovan, Robert Vrčkon, Karel Jerič, Jože Kores in Juan Vasle. Odhod avtobusa ob 15.30. Cena vstopnice 3.600,00 SIT, cena prevoza 1.000,00 SIT. Prijave v Kulturnem centru Ivan Napotnik, tel. 853 574. ŠPORTNO PLEZANJE V četrtek, 2. marca, bo ob 19.uri v domu kulture Velenje predavanje z diapozitivi 0 VZNEMIRLJIVOSTIH IN IZZIVIH ŠPORTNEGA PLEZANJA. 0 svojih izkušnjah in plezalni turneji po ZDA bo govoril Matej Mejovšek, ki se je s te turneje vrnil s pre-plezanimi smermi zgornje 10. težavnostne stopnje. Matej je bil tudi izbran za najboljšega športnika občine Velenje za leto 1994. lil Svet javnega zavoda ZDRAVSTVENI DOM VELENJE VELENJE, Vodnikova 1 razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA ZAVODA Poleg splošnih pogojev, predpisanih z zakonom, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: - da ima visoko strokovno izobrazbo medicinske smeri, - opravljen strokovni izpit, - da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj v dejavnosti osnovnega zdravstva, od tega najmanj dve leti delovnih izkušenj pri vodenju. Direktor zavoda se imenuje za 4 leta. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Zdravstveni dom Velenje, kadrovska služba, 63320 Velenje, Vodnikova 1. Prijav brez dokazil ne bomo upoštevali. Kandidate bomo o imenovanju obvestili v 15 dneh po končanem postopku. 0ldy d.o.o. Polzela 38, w tel.: 721-052 iTrfn« PE VELENJE 'in.O.O. (Era šport), tel.: 854-391 Cene v DEM: - konkurenčne cene in ugodni kreditni pogoji z devizno klavzulo 'SUZUKI SWIFT1,0 GL 18.311 SVVIFT SEDAN 1,3 GL 20.631 VITARA VU 8V (5%PD) 26.539 mii;M;ir VIVIO GLI4WD 15.940 JUSTY J12 4WD 22.010 LEGACY K0MBI 2,0 4WD 42.990 'ROVER MINI OPEN TBi 214i 414 Si 16V *FIAT SCI0NER! 15.935 22.290 23.610 Trgrm kmm CIN0UECENT0 900 Le. 13.490 UN01,0 i.e. S 15.850 TIP0 1,4 i.e. S 20.900 Cene so v DEM, plačljivo v SIT po prodajnem tečaju LB d.d. za prilive in odlive na dan plačila. _ FIRMA A S I S d.o.o. slušni aparati, vam pomaga premostiti težave s sluhom. Naše storitve: -preizkus sluha in novih slušnih aparatov -servis in čiščenje slušnih aparatov -čiščenje in izdelava novih ušesnih vložkov LAHKO KORISTITE v sredo, 1. marca od 12. do 16. ure v prostorih Medobčinskega društva slušno prizadetih Velenje, C B. Mravljak 1, telefon 063/858-179. 107,8 MHz (oddajnik Plešivec) in 88,9 MHz (oddajnik Velenje) ČETRTEK, 23. februarja: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Glasbeni djubox; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ; 9.00 Ljubljanska banka se predstavi; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 14.45 Horoskop; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Četrta mreža - prenos skupnega programa lokalnih radijskih postaj - pogovor s predsednikom države Milanom Kučanom; 18.00 D'J news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 24. februarja: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 2x12 umazanih - vmes ob 8.30 in ob 9.30 Poročila in ob 8.45 Kličemo UNZ; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Petkov klepet in glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 25. februarja: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Misli iz Biblije; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Govorimo o filmu; 17.00 Kvazi kviz; 18.00 V imenu sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 26. februarja: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 8.30 Poročila; 9.30 Radijska reportaža: 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP ; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 17.30 Poročila; 17.45 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 18.40 Duhovna iskanja; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 27. februarja: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 9.00 Nasveti vrtičkarjem; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 28. februarja: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Odstopim, odstopiš; 8.30 Poročila; 9.00 Vaš glas, naša glasba; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 (\ Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.45 Pa zapojmo eno po slovensko; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 22. februarja: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila^ 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Mi in vi; 18.00 Ziv žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. 1 KINC riNC IKIINC DOM KULTURE VELENJE Sobota, 25. 2. ob 22.35 uri KVIZ (Quiz Shovv) - drama (predpremiera) Režija: Robert Redford Vloge: Ralph Fiennes, John Torturro, Rob Morrovv Dolžina: 130 minut 50 milijonov ljudi je gledalo, a nihče ni ničesar opazil, je slogan te Redfordove uspešnice. Gre za popularni kviz, v katerem so lastniki TV postaje našli vsevednega junaka, ki je pred televizorje prikoval 50 milijonov Američanov, ki so opazovali, ali bo tudi tokrat vedel odgovore na vsa vprašanja in zaslužil veliko, veliko denarja... Toda vse skupaj je bila velika prevara. Odgovore na vprašanja je tekmovalec dobil... Film kandidira za tri Oskarje! Nedelja, 26. 2. ob 10. uri (ponovno) MASKA (The Mask) Režija: Charlesa Russella V vlogi Maske je zaigral Jim Carrey, ob njem pa igrajo še Cameron Diaz, Peter Rieg-eret... Dolžina: 95 minut Stanley je bančni uslužbenec z dolgočasnim življenjem, toda ko najde masko in si jo nadene na obraz, se mu življenje popolnoma spremeni. Postane zelena spaka z nadna- ravnimi sposobnostmi, ki zmore uresničiti vse svoje želje in zahteve. Te pa so...! Rim boste na rednem sporedu velenjskega kina lahko videli tudi drugi vikend v marcu. Ponedeljek, 27. 2. ob 20. uri IZGNANEC - drama (filmsko gledališče) Režiser: Paula Coxa Dolžina: 93 minut Vloge: Aden Young, Beth Champion, Claudia Carvan... Peter je v imenu zakona izgnan na oddaljen duhovniški otok in se ne sme več vrniti na celino. Njegov greh sta dve ovci, ki jih je ukradel, da bi lahko plačal balo za svojo bodočo nevesto Jean. Njena služkinja pa želi poiskati Petra in pretrgati tako svojo kot njegovo osamljenost. KINO ŠOŠTANJ Ni filmskih predstav! KINO ŠMARTNO OB PAKI Ni filmskih predstav! Prihodnji filmi: KONČNA HITROST, ROJENA MORILCA (predpremiera), MASKA,FRA-NKENSTEIN, BELI 0ČNJAK 2. Rezervacije vstopnic: vsak de avnik od 8. do 14. ure na telefon Kina Velenje št. 856-384. Prosimo, da rezervacije dvignete do pol ure pred predstavo in da ne rezervirate vstopnic na daljinsko tajnico Kulturnega centra, ker to ni pravi naslov za rezervacije kino vstopnic! GIBANJE PREBIVALSTVA Občina Velenje Poroke: Omerovič Nedret, Velenje, Koželjskega ul.št. 7 in Haseda Merdič, Gradac št. 1, Republika BIH; Zvonko Hran-jec, Velenje, Prešernova c.št. 4 in Blaženka Bobičanec, Velenje, Prešernova c.št. 4; Roman Marošek, Paka pri Velenju št. 33/b in Tatjana Rajšter, Ravne št. 86/b; Andrej Brež-nik, Velenje, Prešernova c.št. 22/e in Valerija Gorenjak, Velenje, Goriška c.št. 64. Smrti: Vlasta Pažon, roj. 1950, Trlično št. 21; Rudolf Dvornik, roj. 1930, Velenje, Sre-botnikova c.št. 4; Franc Klezin, roj. 1910, Trojno št. 1; Jakob Ju-hart, roj. 1915, Polzela št. 67; Terezija Ograjenšek, roj. 1918, Studence št. 3; Marija Goličnik, roj. 1911, Mozirje, Cesta na Vrhe št. 2; Jožefa Kočevar, roj. 1914, Šoštanj, Trg bratov Mravljakov št. 15. Občina Žalec Poroka: Danilo Cvetanovič, Čre-škova in Milena Pugelj, Studence; Roman Sajovec, Škofljica in Estera Cukjati, Polzela; Franc Loger, Celje in Bernarda Četi-na, Celje; Peter Šmon, Letuš in Mateja Cizej, Poljče. Smrti: Filip Hohnec, star 58 let, upokojenec, Gotovlje št. 42; Marta Križnik, stara 71 let, upokojenka, Petrovče št. 112; Rajko Huš, star 40 let, sam. obrtnik, Latkova vas 183; Marija Travnšek, stara 85 let, druž.upok., Janškovo selo; Angela Škoberne, stara 89 let, upokojenka, Vrbje 85; Ivana Podlipnik, stara 52 let, delavka, Latkova vas 66; Ivan Kolednjak, star 61 let, Čeplje št. 13. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta in dedija FRANČIŠKA LEDINEKA roj. 19.2.1926 umrl 10.2.1995 Se iskreno zahvaljujemo dr. Ivanu Butu za dolgoletno zdravljenje, vsem sosedom, znancem, sorodnikom, prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče. Hvala gospodu Ivanu Suhovršniku za opravljen obred, gospodu Antonu Acmanu za poslovilne besede in pevcem za odpete žalostinke. Žalujoči: VSI NJEGOVI V 82. letu starosti nas je zapustil dragi oče, stari oče, brat, stric in praded KARL JEVŠNIK st. v iz Šentilja 1913 -1995 Ob njegovem nenadnem odhodu se iz srca zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani in nam kakorkoli pomagali v teh žalostnih trenutkih. Posebej velja zahvala najbližnjim sosedom, kakor tudi govorniku za ganljive besede ob odprtem grobu, domačim pevcem in gasilcem ter g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala sodelavcem ESO oprema ter sodelavcem TEŠ in vsem, ki ste darovali cvetje in sveče ter ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: VSI NJEGOVI ZAHVALA Strti od bolečine ne moremo dojeti, daje tako nenadoma prenehalo biti plemenito srce naše ljube mame, stare mame, sestre in tete JOŽEFE MELANŠEK roj. Gorjan iz Velenja Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in sveče, nam pa izrekli sožalje. Iskrena hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, g. Ivotu Gorograncu za lepe besede slovesa ter pevcem za odpete žalostnike. Še enkrat vsem in vsakomur lepa hvala! Žalujoči: VSI NJENI Občina Velenje Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki: Četrtek, 23. februarja - dopoldan dr. O.Renko, popoldan dr. Urbane, nočni dr. Friškovec in dr. Kramer Petek, 24. februarja - dopoldan dr. Kramer, popoldan dr. O.Renko, nočni dr. Kozorog in dr. Urbane Soboto, 25. februarja -dnevni dr. O.Renko in dr. Urbane, nočni dr. Stupar in dr. Vidovič Nedeljo, 26. februarja - dr. DEŽURSTVA Stupar in dr. Vidovič Ponedeljek, 27. februarja - dopoldan dr. Friškovec, popoldan dr. Slavič, nočni dr. O.Renko in dr. Slavič Zobozdravstvo: 26. februarja - dr. Matej Stra-hovnik od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti v Zdravstvenem domu Velenje. Lekarna v Velenju: Ob sobotah, nedeljah in praznikih je dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro. Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 24. februarja do 3. marca - Ivo Zagožen, dr.vet.med., Jerihova 38, mobitel: 0609-618-117. Veterinarska postaja v Mozirju: Do 26. februarja -Marija Rup, dr.vet.med., Gornji Grad, mobitel: 0609/ 616-978 ali 843-084. Od 27. februarja do 5. marca - Drago Zagožen, dr.vet.med., Ljubno, tel.: 0609-616-978 ali 841-277. Cenjene paciente obveščam, da bom 1. marca 1995 pričela z delom v zasebni zobni ambulanti na naslovu: Cesta bratov ft/Iravljakov 13 v Velenju. Do podpisa pogodbe z zavarovalnico v aprilu bom delala samo za samoplačnike, kasneje pa tudi za zdravstvene zavarovance (po obvestilu). Delovni čas: pon., tor: 12. - 19. h sre., čet., pet.: 7.-14. h Telefon: 063/858-942 dr. Andreja Ambrožlč stomatolog AMON MARJAN, s.p. l Slatina 9a \ 63201 Šmartno v Rožni dolini tel.: 777-157 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija RUDOLFA DVORNIKA roj. 25.3.1930 v Družmirju umrl 15.2.1995 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, prijateljem in sosedom, ki ste v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami. Posebna zahvala g. župniku za opravljen obred, dr. Grošlju in patronažni sestri Majdi za nesebično pomoč. Žalujoči: žena Marija, hčerka Anica in sin Rudi z družinama Boli, boli ljuba mama, ko vas ni. Težko imeli ste življenje, nikoli več ne čaka vas trpljenje, bolečine ste prestali, zdaj boste v grobu mirno spali. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame, tašče, babice, prababice, sestre in tete MARIJE TRAVNŠEK 26.12.1910 -16.2.1995 Se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli priskočili na pomoč, izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in spominske maše ter jo v velikem številu pospremili k večnemu počitku. Iskrena zahvala velja dr. Jožetu Zupančiču za dolgoletno zdravljenje. Gospodoma Kraševcu in Kvartiču za opravljen obred, cerkvenemu pevskemu zboru za odpeto mašo, oktetu Voglaiji za odpete žalostinke, govornikoma Jožici Borovšak in Ivanu Vodošku za poslovilne besede in praporščakom. Zahvalo izrekamo tudi sodelavcem Komunalnega podjetja Velenje. Žalujoči: VSI NJENI s "Naš čas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjetje \ \l1 X v doa Veler|je'06513 Františka Foita 10- Izhaja ob četrtkih. Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Nas čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. toeke. tarifna številka 3, za katere se plačuje 5 odstotni prometni davek. CAS ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira ZakoSek (novinarji), Peter Rihtarič, Janja Košuta (grafična oblikovalca), Klara Pavšer (lektorica). Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451,854-761, 856-955. Žiro račun pri SDK Velenje, številka 52800-603-38482. Cena posameznega izvoda je 100,00 tolarjev, trimesečna naročnina 1100,00 tolarjev. Rač. prelom in oblikovanje: »II IM IIM II in LUMINA Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Mama in očim do smrti pretepla štiri in pol leta starega dečka Arnes, zdaj ne boli več... Arnes mu je bilo ime. Štiri leta in pol je bil star. Pet jih ne bo nikoli. V nedeljo je v celjski bolnišnici umri. Ranjen od udarcev, ki sta mu jih zadala mama in očim. Mama ali očim? Kdo od njiju je bil nazadnje pri tem hujši, bo pokazala preiskava. Čigav udarec je tokrat pretrgal komaj začeto življenje tega nesrečnega begunskega dečka? Bil je tisti zadnji. Pred zadnjim, to je znano danes, jih je bilo veliko. Kaj vse je moralo prestati njegovo našli. S šibo po riti je res kruto kaznovanje, ne pomeni pa še kaznivega dejanja. Na tožilstvu smo pridobili tudi mnenje Centra za socialno delo Velenje, kjer je zapisano, da nerazumevanje v družini izhaja iz tega, ker je ona Muslimanka, on pa Srb, da pa sta se ujela in da si urejata živ^enje." Z direktorico Centra za socialno delo drobno telo, "kaj vse se je pri tem nabralo v njegovi mali od bolečin in trpljenja ranjeni in strti duši? Nikoli ne bo povedal. Arnesa zdaj tudi ne boli več. Namesto da bi se sredi noči stisnil v naročje svoje mame, si pri njej pogrel drobno telo, našel tolažbo in toplo besedo, so ga tepli. Če mu je kdaj ušlo v hlače, najbrž pa mu je, so ga hudo kaznovali. Se huje je bil kaznovan, ko je enkrat pred letom in več zaprosil soseda v Kavčah za vodo. Da ga pretepajo, da ga neusmiljeno pretepajo in kaznujejo za vsako stvar, ki je ne naredi tako, kot sta mu zabičala mama in očim, ali pa sta samo mislila, da bi tako moglo biti, so nekateri vedeli. Nekaj od tega so vedeli na Centru za socialno delo v Velenju. Nekaj je o tem govorila ovadba, ki so jo zoper očima na tožilstvo poslali velenjski policisti marca lani. Zakaj niso ukrepali? Ovadba zaradi surovega ravnanja z mladoletno osebo zoper dečkovega očima in mater je na velenjsko tožilstvo prišla marca 1994 s Policyske postaje Velenje. Prišla je po tistem, ko so Arnesa pripeljali v slovenjegraško bolnišnico z zlomljeno roko. Zdravniki so ob tej poškodbi našli sledi udarcev s šibo po otrokovi ritki in o tem seznanili policiste. Ovadbo so na velenjskem tožilstvu julija lani, po tistem, ko so zaslišali mater in očima in pridobili mnenje Centra za socialno delo, ovrgli kot neutemeljeno. Zakaj? Dušan Roš, državni tožilec: "Otrok je bil takrat v bolnišnici zaradi zloma roke, ker je pri izstopanju iz avtomobila padel. Dokazov, da naj bi ga poškodoval kdo od staršev, nismo v Velenju Jelko Fužir smo se pogovarjali v torek pod večer po telefonu. "Sloje za primer, ki je specifičen. Z njo sem se dobila dvakrat. Razbrala sem, da si s partnerjem želita ustvariti skupno živl- Zilha Djajič: "Ne da se povedati vsega, kar sta počenjala s tem ubogim otrokom..." jenje, da čakata na stanovanje, da pa imata kup težav. Ker sem sklepala, da bo že sam postopek nanjo preventivno deloval, sem na tej podlagi podala poročilo. Drugič sem jih obiskala v Kavčah, julija lani, ko so me klicali sosedje. Pogovarjala sem se z njo in otrokom. Bil je živahen, takoj seje dalo z njim vzpostaviti kontakt. Nisem imela občutka, da bi ga zapostavljali, z njim grdo ravnali. Predlagala sem materi, da bi otroka, dokler si ne uredita s partnerjem življenja, pustila starim staršem v begunskem centru, pa ni bila za to. Zadeva je tako zapletena, da se vseh okoliščin, ki so mi narekovale, da sem ravnala tako, kot sem, ne da zajeti. Sem pa pretresena. Zelo pretresena," nam je rekla Jelka Fužir. Vprašali smo jo tudi, če pozna Ifetina navodila, kako se vzgaja otroka, pa je povedala, da seje z njo pogovarjala tudi o tem in da ji je zagotovila, da je to samo na papirju. Kar tako. V nedeljo zjutraj je dečka v dežurno ambulanto velenjskega Zdravstvenega doma prinesla mati. Ta bo tudi vedela, kako dolgo je deček bolečine pred tem prenašal doma. Arnesa je sprejel dežurni zdravnik dr. Peter Lazar. "Rekla je, da je padel po stopnicah. Takoj, na prvi pogled je bilo očitno, da gaje treba zelo hitro odpeljati v bolnišnico, ker je bil močno prizadet. V isti minuti, ko smo ga sprejeli, ne da bi sploh kaj razmišljali, smo ga že naložili v rešilca. Z njim je odšla zdravnica. Ampak takoj po tistem, sem začel misliti..." se otroka in ženske, ki ga je prinesla, spominja dr. Peter Lazar. Slabe tri ure za tem je Arnes umrl. Kdo sta osebi, ki imata nad seboj tako hudo breme? Mati je Ife-ta F., begunka iz Bosne in Hercegovine, stara 22 let, ki je pred kakšnima dvema letoma s sestro in Ar-nesom prišla v Vegradov begunski center v Velenju in tukaj spoznala 32-letnega Milana O., ki je bil zaposlen v Velenju. Kmalu po tem so skupaj zaživeli v stanovanju (njegove sestre?) v Metlečah. Ta, ko smo jo v torek dopoldan spraševali, če je kdaj opazila kaj nenavadnega, ni nič vedela, ne slišala, ker je bila takrat, ko so bili oni v njenem stanovanju, ona z družino v Avstriji. Tudi kadar je prišla domov, ni nič videla ne slišala, kaj šele opazila. Opazoval pa je Arnes. Velikokrat so ga videli, kako z balkona v pritličju opazuje otroke, ki se igrajo dober meter stran od njega. On pa se ni smel. Vedo pa, v Metlečah, da je deček umrl. Če vemo zakaj, nas je spraševala sestra(?). Veliko več je opazila in videla Zilha Djajič iz Kavč. "Samo mesec in 20 dni je od tega, kar jih ni več pri nas. Tukaj so bili celo leto. Ne da se povedati, ne da I I sosedi Ifete F. in Milana O. na Ker-1 snikovi 2 v Velenju, kjer so zdaj I stanovali. Musya D., prva soseda, je | rekla, da jih je poznala en mesec in ni ■ nikoli slišala, da bi se kregali in da bi | S šibo, ne s pestjo!? V roke smo dobili prepis navodil, kako je treba vzgajati otroka. * okopis, ki naj bi ga mati Ifeta napisala za šalo, so sorodniki prepisali, nosi pa naslov "Djete se dovodi do pameti ovako i strogo i blagim razumom." V nadaljevanju je zapisan umik: ob 8.h vstajanje; od 9.h do lO.h hrana; od lO.h do ll.h učenje, kaj je prav in kaj ne; od 1 l.h do 12.h vaje; da ne bo več močil postelje; od 12.h do lh kosilo; od lh do 3h spanje; od 3h do 4h vstajanje in razgovor z mamo; od 4h do 6h igranje; od 6h do 7h večerja; od 7h do 8h spanje; ob 9h vstajanje in lulanje; ob 1 lh vstajanje in lulajije; ob lh vstajanje in lu-lanje; ob 3h Vstajanje in lulanje; ob 5h vstajanje in lulanje; ob 7h vstajanje in lulanje; ob 8h vstajanje iz postelje. Ponedeljek - izhod za eno uro in pol; sreda - izhod za eno uro; petek - sprehod pred večerjo. Mokrenje v posteljo 50 udarcev s šibo pO rokah; mokrenje v hlače 60 udarcev s šibo po zadnjici. Če zaprosi za vodo kje na obisku, 100 udarcev s šibo - 50 po zadnjici in 50 po rokah. Za neposlušnost potegniti za ušesa in kazen brez: hrane, igranja, izhoda, spanja, stati celo noč in 100 udarcev s šibo. Na koncu pa je še pripisano : "Obvezna je šiba, ne pest!?" se opisati, kaj sta počenjala s tem otrokom. Nismo več mogli gledati tega in smo jim rekli, naj grejo," je v solzah pripovedovala Zilha. "Pomagalo pa tako ni nič. Pri nas so bili že nekajkrat policisti, pri nas je bila tudi Jelka Fužir iz Centra za socialno delo. Vse smo ji povedali, pokazali seznam, kako "vzgajata" otroka, po kakšnih pravilih maltretirata tega ubogega dečka. Tepli so ga, jesti mu niso dali, piti... Grozno. Ko smo se kregali z njima zaradi tega, kar počneta z otrokom, mi je ona enkrat zabrusila: "Kaj te briga, jaz sem ga rodila in lahko delam z njim, kar hočem. Če hočem, ga lahko vržem tudi v beton." Z možem sva ga hotela vzeti od njih, da bi ostal pri nas, ga posvojiti. Ni se dalo. Ko se ni dalo več, ko nismo mogli pomagati ne gledati, kaj počneta, sva relda, pojdita... Pojdita proč! On ni maral tega otroka. Poleti ga niso spustili ven... Tako mi je hudo," je pripovedovala vidno prizadeta Djajičeva. Tu in tam je kaj dodala tudi Ružica I. Kako tepen je bil enkrat, ko ni hodil natanko po tisti poti, ki jo je določil očim... Nič pa niso vedeli in nič slišali novi I I I I I I I I I I I I I I I I I koga tepli. Da naj raje o vsem J vprašamo njeno mamo Rafijo F., ki ■ živi kot begunka v Vegradovem sam-1 skem domu, da bo ona gotovo kaj | vedela. Pa ni želela govoriti z nami, ■ preden se ne vrne mož. Pri njej je bil _ tistega dne, ko je zvedela za usodo ' vnuka, dvakrat zdravnik. Zlomilo jo | je. 1 V ponedeljek, 20. februarja opol ■ dne, so delavci Urada kriminalistične ! službe UNZ Celje z ovadbo privedli I dežurnemu preiskovalnemu sodniku | oba osumljena, njo in njega. Njega za-1 radi utemeljnega suma storitve kazni-. ■ vega dejanja posebno hude telesne ' poškodbe, ki je imela za posledico I smrt otroka. Njo zaradi kaznivega de- f janja zanemaijanja mladoletne osebe I in surovega ravnanja z njo. Preisko- < valni sodnik ju ni niti zaslišal! Človek se ob tako grozljivem do- I godku in dogajanju sprašuje: kaj res | ni bilo nikogar, ki bi lahko pomagal? | Nikogar, ki bi lahko preprečil? Nikog- ■ ar, ki bi dečka zavaroval? ■ Mi/ena Krstič-Planinc, | Stane Vovk | ^mmmmmmm Mala anketa ■ ■ ■ ■ Evropske kazni za prekrške, kaj pa ceste? Najbrž ga ni med vozniki, ki ne bi slišal za nove predloge, s katerimi želijo v Sloveniji doseči večjo varnost v cestnem prometu. Daje na tem področju potrebno nekaj nujno ukreniti, je več kot jasno. Številke o izgubljenih življenjih na naših cestah so grozljive, vsakdanje izkušnje "pametnih" voznikov pa prej bolj podobne kriminal-ki kot kolikor toliko varni vožnji. Predlagane strožje denarne kazni bodo močno udarile kršitelje po žepu, točkovanje prometnih prekrškov pa nekaj, kar lahko koga "stane" vnovično opravljanje vozniškega izpita. So predlagane zadeve na mestu, kaj si od njih obetajo,... ? so vprašanja, ki smo jih zastavili naključno izbranim občanom Šaleške doline. Darinka Brišnik: "Predlogi so kar na mestu in močno upam, da bodo res prispevali k večji prometni varnosti na naših cestah in večji prometni kulturi. Posledice bodo za kršitelje kar krute. Seveda izjeme so in bodo obsta- jale tudi v prihodnje. Sedanje prometne razmere na naših cestah so grozljive. Bojim pa se še nečesa: da bodo predlagane kazni spret zaobšle prav največje kršitelje." Jelka Kušar: "Pozdravljam stroge predpise, vendar pa z vsemi predlaganimi kaznimi ne soglašam. Merila za posamezne prometne prekrške niso povsod pravična. Če bodo kaj prispevale k precej večji prometni varnosti? Komu bi morale dati misliti. Zase že vem, da bom pošteno premis- lila, preden bom pritisnila na sklopko za pospešitev vožnje in siceršnje obnašanje v prometu. Menim pa tudi, da bi glede na evropske kazni morale biti evropske tudi naše ceste. Premalo smo osveščeni, da bi bilo danes kako drugače. Drugje znamo upoštevati prometne predpise, doma... O, ja, red najbrž predlagane spremembe bodo prinesle, vsaj pri nekaterih, Če ne že pri mnogih voznikih in udeležencih v cestnem prometu." Silvo Štrigl: "Dvomim, da bodo višje denarne kazni in točkovanje prekrškov streznili že danes največje kršitelje cestno-prometnih predpisov. Nekateri si jih bodo vzeli k srcu, drugi zopet ne. Glede prekrška zaradi vinjenosti povsem soglašam s številom kazenskih točk, za merila o neuporabi pasu pa ne. Vsekakor sem za večjo ureditev v cestnem prometu, saj to, kar se dogaja danes, je... No, s kaznimi se bomo približali Evropi. Vozniki pa si želimo, da bi se tudi s cestami. " Rudi Ježovnik: "Nered na cestah je in potrebno ga je neka- Darinka Brišnik Jelka Kušar Silvo Štrigl Rudi Ježovnik Franc Korber ko omejiti. Kazni v takšni in drugačni obliki so že eno od orodij za to, mislim pa, da ne najbolj učinkovito. Živimo divje in za takšen način življenja bi bili potrebni tudi drugačni ukrepi - vzgoja doma, v šoli, na terenu. Kulture v prometu ne poznamo in vesel bi bil, če bi predlagani ukrepi za izboljšanje prometne varnosti na cestah kaj zalegli. Seveda pa je na vse to treba pogledati še z drugega zornega kota - cestnega." Franc Korber: "Bojim se, da bodo predlagane kazni šle mimo tistih, ki so jim najbolj namenjene. Vsekakor ukrepe pozdravljam, nerazumljivo pa se mi zdi, da bi moral plačati 25 tisočakov, če nimaš pri sebi vozniškega ali prometnega dovoljenja. Ne glede na to sem prepričan, da bodo predlagane kazni mnoge spametovale, kajti če bo moral nekdo večkrat globlje seči v žep, potem... Bomo sledili Evropi še s čim drugim?" (•tp)