(titatoa platem v gotovini
Posamezna številka u dii
IZDAJA FIZ KULTURNA ZVEZA SLOVENIJE
Dogodki
prihodnjega tedna
TEK REPUBLIKE
Leto VIK — Štev. 48
Ljubljana, dne 25. novembra 1951
FIZKULTURN TEDNIK
Tekmovsnle za jugoslovanski
nogometni oekal
Dinamo : Velcž 1:1 (1:1, 1:0)
Žreb je določil Dinamo
Zagreb, 25. nov. Na stadionu Dinama v Maksimira sta sc danes pomerila za nogometni pokal pred 4.000 gledalci Dinamo iz Zagreba in Velež. Tekma se je končala kljub podaljšku neodločeno 1:1 (1:0). Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah:
Dinamo:	Stinčič, Benko, Črnko
vic, Pukšee, Horvat II., Cvetan, Ci mermančič, Senčar, Dvornič, Režek. Lipušinovič.
Velež: Barbarič. Dilberovič, Mo-mič, Ninkovič, Bolfek. Košanec, Bo-roza,' Rebac, Musa, Hrvič, Čemaj-lovic.
Prva ligaška četverica w zadnjih Melik
Pravilne rešitve 54. kola ,.ŠPORTNESTAVE“
1.	Crvena zvezda : Mačva	1
2.	BS K II. : Hajduk	2
3.	Dinamo : Velež	x
4.	Portsmouth : Tottenham	1
5.	Arsenal : Bolton	1
6.	Derby : Bromvich	1
7.	Metalac : Lokomotiva	1
8.	Vojvodina : Rabotnički	1
9.	Pula : Partizan	2
10.	Proleter O. : Sarajevo	1
11.	Manchester C. : Newcastle	2
12.	VVolverhampton : Charlton	x
Strelca: Lipušinovič v 26. min. za Dinamo in Musa v 48. min. za Velež. Sodnik Erlih iz Ljubljane.
Moštvo Veleža se je še enkrat predstavilo zagrebškemu občinstvu kot tehnično zelo dobro moštvo. Po njihovem uspehu z Metalcem . in Zagrebom ter v tej tekmi z močnejšim in rutiniranejšim nasprotnikom, so pokazali zbrano in koristno,igro ter z naglimi in dolgimi žogami osvajali teren. V obrambni coni nasprotnika so z enostavno igro dosegali svoj cilj in je le odlični obrambi Stinčiča in sigurnosti Crnkoviča pripisati, da mnogi streli Rebaca, Hrviča in Čemajloviea nisi odločili zmagovalca niti v regularnem času, niti v podaljšku. Prav nasprotno pa so igrali tokrat Dina-movci. Razen prvih 15 min. so igrali slabo in zavlačevali igro. kar je še bolj omogočalo moštvu Veleža, da je obdržalo svoj tempo. Bučan.
Metalac : Lokomotiva 2:1 (0:1)
Zagreb, 25, nov. Na igrišču Zagreba je bila danes pred 1000 gledalci nogometna tekma za jugoslovanski pokal med Metalcem in Lokomotivo. Končala se
je z zmago Metalca z rezultatom 2:1 (0:1). Moštvi sta nastopili v nasledil;: postavi:
Metalac. Šimunič, Šmidlehner, Majerič, Petrovič, Duh, Zobič, Cordaš, Dul-čič, Pilko, Eržežnik, Medle.
Lokomotiva:	Grčevič, Lesjak, Firm.
Žerjal, Andročec, Bobek, Odžak, Kozel, Conč, Rej s, Hmelina.
Metalac je bil boljše moštvo. Njegovi igralci so imeli v prvem polčasu več zrelih priložnosti, ki pa jih niso znali izkoristiti. Prvo priložnost, ki jo je imela Lokomotiva, je spremenil Conč v gol. V drugem polčasu je Metalac že v 2. min. izenačil in prišel v vodstvo v 8. min. z golom, ki ga je dosegel Er-žežnik iz kazenskega strela, potem, ko je Lesjak podrl Madleja v kazenskem prostoru. Sodnik Damiani iz Zagreba je bil odličen. Igra je bila na športni višini in kvalitetno dobra.
Crv. zvezda : Mačva 4:1 (2:1)
Beograd, 25. nov. V zelo slabi igri je Crvena zvezda zasluženo zmagala. Gole so dali ZivanoviČ v 1. in 50. ter Ognja-nov v 23. in 54. min. za Crveno zvezdo in Dedič v, 38. min. za Mačvo. V moštvu Crvene zvezde je bil najboljši Ogn.janov, v moštvu Mačve pa Stefanovič II. Tekmo, ki ji je prisostvovalo 30.000 gledalcev, je sodil Petrovič.
IZKUŠENOST IN TEHNIKA
STA ZMAGALI NAD BORBENOSTJO
Kranj, 25. nov. Edini pomembnejši nogometni dogodek v Sloveniji je bila kvalifikacijska tekma za vstop v II. zvezno ligo med Korotanom in trboveljskim Rudarjem v Kranju. Razumljivo je, da je bilo zanimanje za današnje srečanje veliko, saj se bo zmagovalec tega dvoboja uveljavil v nadaljnje borbe za vstop med člane II. lige. Poleg domačinov so na igrišče Korotana prihiteli tudi mnogi najvnetejsi »kibici« iz Ljubljane in ostalih gorenjskih krajev.
TRIDESET MINUT LEPE IGRE RUDARJA
Riidar : Korotan 2:0
Navzlic delovnemu dnevu se je na igrišču Korotana zbralo nad 1500 ljudi, med katerimi je bilo mnogo takih, ki so bili prepričani, v zanje ugoden . izid tekme. Nastopiti brez kaznovanega Božiča in še nekaterih poškodovanih igralcev je bila res neprijetna misel, vendar so se optimistično razpoloženi Kranjčani tolažili z drugimi ugodnimi okol-nostmi: domače igrišče In domače, občinstvo je brez dvoma velika prednost Korotana. In če upoštevamo še bodrilne, samozavestne klice najstrastnejšega in popularnega kranjskega navijalca Čenča, potem je bila morala domačih res upravičena. Tako je bilo torej vzdušje najvnetej-ših Kranjčanov, med katerimi pa so bili tudi taki, ki so trezneje presojali položaj.
MNOGO OBETAJOČI ZAČETEK
Zavedajoč se pomembnosti tega srečanja je bil začetek tekme v znamenju rahle nervoze, ki so se je prvi otresli domačini. Z vsemi silami so se zagrizeno vrgli v odločilni boj in nekaj minut nenehno napadali. Rudarjeva obramba je imela obilo posla, vendar je s težavo zmagovala silni polet Kranjčanov. Ahlinovo »svetišče« je bilo nekaj časa v resni nevarnosti, saj je moral mlad.! vratar neprestano posredovati v igro. Trenutno premoč bi Korotan skorajda izrazil v golu, če ... Bajželj ne bi bil v streljanju prepočasen in če ne bi Butkovec v odločilnem trenutku energično razčistil kritičen položaj. Tudi trije koti v korist domačinov niso prinesli zaželenega uspeha.
Brezuspešni napadi Kranjčanov so polagoma pojenjali in na igrišču se je čedalje bolj uveljavljal Rudar, ki je s tehnično boljšo igro in s premišljenimi predori ogrožal Korotanova vrata. V 15. min. se je sreča nasmejala gostom. V hitro izvedeni kombinaciji je bila žoga že pri desnem krilu AmerŠku, ki je v sprintu preigral in prehitel branilca, nato pa nizko in ostro streljal v desni spodnji kot. Vratar Brezar je bil brez moči. Z boljšim tehničnim znanjem in z bogatimi izkušnjami z državnega prvenstva so rudarji prekašali svojega, sicer borbenega in požrtvovalnega nasprotnika. Vsak njihov prodor je pomenil resnejšo nevarnost od domačinov, ki so se v nasprotnem kazenskem prostoru skorajda vedno izgubili. Štiri minute pozneje je bil Rudar spet uspešen. Svojo tehnično premoč je izrazil tudi v doseženih kotih, izmed katerih je enega izkoristil prodorni Orač z neubranljivim strelom v mrežo. Tudi naslednje minute so bile razburljive za oba nasprotnika. Najprej je Klančišar poslal žogo iz prostega strela v vratnico, nenadni protinapad Kranjčanov pa se je proti pričakovanju končal brez uspeha: Andrl-jašič je iz približno 3 metrov razdalje streljal žogo vratarju v roke.
HUDA BORBA ENAKOVREDNIH NASPROTNIKOV
Po odmoru je igra nekaj časa . izgubila na svoji mikavnosti. Zavedajoč se menda prednosti dveh golov razlike, Rudar ni več kazal tiste začetne^ prizadevnosti, ki je včasih rodila mlačnost, nasprotno pa so domačini s požrtvoval-
nostjo in borbenostjo skušali ugnati svojega nasprotnika, kar jim je deloma tudi uspelo. Večkrat so prodrli v Rudarjev kazenski prostor, toda prav tu, v odločilnih trenutkih, je obramba gostov delovala brezhibno, pri čemer jim' je pomagala tudi raztrgana igra domačih napadalcev. Korotan je imel več priložnosti za dosego gola, toda to je preprečilo delno slabo streljanje na vrata, mnogo pa je prispeval k temu tudi od lični vratar Ahlin. Zanimivo je, da so se Kranjčani posluževali večkrat visoke igre takrat, ko ni bilo potrebe, medtem ko so njihovi napadalci pošiljali pred-ložke v kazenski prostor bolj po zemlji, namesto po zraku.
Tekmo je odlično sodil Kukanja iz Murske Sobote. V tej pomembni prvenstveni borbi je dokazal, da je eden naših najboljših sodnikov,
BSK II. : Hajduk 1:2 (1:1)
Beograd, 25. nov. Igra je bila zelo živahna m razburljiva, Hajduk se je moral prav do zadnje minute boriti, da je ohranil doseženo prednost. Gole so dali Jocič v 19. min. za BSK ter Drvodelič v 40. in Vukas v 46. min. za Hajduka. V moštvu Hajduka sla se posebno odlikovala Vukas in Luštica, v moštvu BSK pa Konstantinovič. Sodnik Jsakovič je preveč prekinjal igro in ni upošteval prednosti.
Vojvodina : Rabotnički 4:1 (2:1)
Novi Sad, 5. nov. Vojvodina je v današnji tekmi visoko premagala Rabotni-čkega. Vse štiri gole za Vojvodino je dal v 7.. 13., 50. in 79. min. Veselinovič, edini gol za Rabotničkega pa je dosegel Di-mitrovski. Tekmo, ki ji je prisostvovalo 10.000 gledalcev, je sodil Rakovič.
Pula : Partizan 0:7 (0:4) Proleter 0. : Sarajevo 1:0 (1:0) Jedinstvo : Proleter Z. 0:5 (0:2)
PARI ČETRTFINALA SPLIT — Hajduk : Proleter (0) ZRENJANIN — Proleter (Z) : Dinamo (Zgb) BEOGRAD — Partizan : Vojvodina Crvena zvezda : Metalac (Zgb)
KVALIFIKACIJSKA TEKMA
Slog*. : Železničar (Postojna) 4 H (2:0)
Ljebljana, 25. nov. Danes popoldne je nogometna ekipa Sloge premagala Železničarja iz Postojne s 4:0 (2:0) in si s to zmago priborila vstop v
I.	slovensko nogometno ligo. Med Igralci sla bila najboljša vratar Sloge Arsič in napadalec Miletič, član Železničarja iz Postojne. Tekmo je dobro vodil Gvardjančič iz Ljubljane.
Mladinsko prvenstvo Slovenije
Jesenski del mladinskega prvenstva Slovenile v nogometu je tik pred zaključkom. Člani vzhodne skupine so že končali s tekmovanjem, v zahodni skupini pa je na sporedu še eno kolo. Izidi te kem so naslednji:
Železničar : Rudar 1:3 (1:1), Odred Krim 1:1 (1:0), Iskra : Slovan 1:3 (1:2), Korotan : Železničar G. 0:4 (0:2).
Ilirija : Krim 1:0 (1:0)
Ljubljana, 25. nov. Danes popoldne je bila prijateljska nogometna tekma v po častitev obletnice JA med kombiniranim moštvom Krima in Ilirijo. Končala se je z zmago Ilirije 1:0 (1:0).
■a *
preprečila Odredu zmago
Fizkulturniki za „Dan republike11
Odred : Železničar (Mrb)
3:3 (2:2)
Maribor, 25. nov. Današnjo prijateljsko tekmo je ob lepem vremenu obiskalo okrog 2000 gledalcev, ki so bili priča zanimivi in včasih prav lepi igri obeh nasprotnikov. Slovenski reprezentanti v II. zvezni ligi so predvideli lepo tehnično igro-ki so se ji domači zaperstavili s silnim elanom In požrtvovalnostjo. Gostje so imeli skoraj vso igro terensko premoč, toda napadi Železničarjev so bili vedno nevarni. K uspehu domačinov je predvsem pripomogla solidna obramba, ki napadalcev Ljubljančanov ni pustila do strela. Malo pa je-bilo tudi sreče (dva ostra strela sta se odbila od prečke). Moštvi sta nastopili v naslednji posavi:
V 12. minuti je Razbornik izkoristil lep predložek in dosegel 1:0 za Odred. V 16. minuti je Tomac izenačil. V 22. minuti je Rajninger
izkoristil idealen predložek Novaka in dosegel vodstvo za Železničarja 2:1. V 38. minuti je Ukmar prekmalu zapustil svoje svetišče, kar je Potočnik z desnega krila pametno izkoristil in izenačil na 2:2. V drugem polčasu dominirajo gostje na terenu. Potočnik poviša v 14. minuti na 3:2. Čdred predvaja v polju pravo ekshibicijsko kombinatorno igro in Železničar mora napeti vse sile v obrambi. Šele proti koncu se Železničar osvobodi pritiska in v 34. minuti uide Tomac po levem krilu ter v polnem teku ostro strelja na gol in Izenači na 3:3. Ljubljančani se nočejo zadovoljiti z neodločenim rezultatom in pritiskajo, toda zaman. Sodnik Jenko ni imel pretežkega dela, ker sta bili obe moštvi v glavnem disciplinirani. Železničarji so tako v obeh tekmah proti slovenskima ligašema Rudarju In Odredu pokazali solidno igro, ki daje najboljše upanje za prihodnjo prvenstveno sezono.	Bergant
f'	1 " " .aHT' -r 1	''X,
Naši olimpijci - smučarji so že danes nameravali začeti s treningom na snegu. Aipski vozači so bili namenjeni na Bukovnik, vendar tu snega še ni, zato se bodo morali povzpeti le nekoliko višje
LOKOMOTIVA (Zgb) : ŽELEZNIČAR (Mrb) 10:6 Maribor, -25. nov. Sinoči je bilo polfinalno tekmovanje za državno ekipno prvenstvo v rokoborbi. Velika dvorana TD Maribor je bila skoraj prazna, kar priča, da je mariborsko občinstvo popolnoma izgubilo zanimanje za to lepo panogo športa.
V mušji kategoriji je Lovrič (L) v 4. minuti tuširal Vovka in dosegel 2:0 za goste. Tudi Močnik (Z) je v bantam kategoriji navzlic žilavemu odporu moral v 5. minuti kloniti pred ofenzivnim Lovickijem (4:0 za Lokomotivo). V peresno-Ifchki kategoriji je dobila Lokomotiva dve točki brez borbe (6:0 za Lokomotivo). V lahki kategoriji je tehnično zelo napredujoči Tašler (Z) slavil zasluženo zmago nad Pongra-cem po točkah. V we!tcr kategoriji je moral rutinirani De Lucca (L) napeti vse sile in znanje za zmago v 7. minuti nad trdim Ulesom (Z) 8:2 za Lokomotivo. Zelo lepo borbo sta pokazala Sernko II. in Markuš v srednji kategoriji, kjer je Zagrebčanu v 7. minuti uspel nevaren prijem in je tako povedel svoje moštvo v vodstvo 10:2. V poltežki kategoriji so dobili domači brez borbe dve točki in so tako znižali rezultat na 10:4. Z največjim zanimanjem pričakovano srečanje v težki kategoriji starega Pircherja (Z) proti velikanu Galinu, 110 kg težkemu znanemu državnemu atletskemu reprezentantu, se je končalo že v 3. minuti z lahko zmago starega, »leva« in agilnega organizatorja težko-atletskega športa v Lenartu. Končno stanje točk je 10:6 za Lokomotivo. S to zmago se je Lokomotiva plasirala v finale s Partizanom iz Beograda. V propagadnem srečanju
ZVEZNA ODBOJKARSKA LIGA
Železničar : Lokomotiva 3:0
Zagreb, 25. nov. Danes je bila v Zagrebu odigrana ponovna tekma zahodne skupine zvezne odbojkarske lige med Železničarjem iz Ljubljane in domačo Lokomotivo. Po boljši igri je zmagala ekipa Ljubljančanov s 3:0 (15:13, 15:7, 15:8).
Dinamo bo odpotoval v Ameriko
Zagreb, 24. nov. Zagrebški Dinamo je prejel povabilo za turnejo po Južni in Srednji Ameriki, ki naj bi trajala poldrugi mesec. Zagrebški nogometaši bodo 8Ii na pot takoj po končanem nogometnem tekmovanju za pokal Jugoslavije, torej okrog 27. decembra. Prvo tekmo bodo igrali Zagrebčani I. januarja že v Braziliji. Zaradi te turneje bo moral Dinamo odložiti potovanje po Turčiji, ki je bilo predvideno v januarju.
Italija B : Švica B 2:0 (2:0)
Cagllari, 25. nov. Nogometna B-repre-zentanca Italije je danes pred domačim občinstvom premagala B-reprezentanco Švice 2:0 (2:0). Gola sta dosegla igralec Pro Patrie La Rosa v 35. in igralec Trie-stine Boscolo v 43. minuti.
sta pokazala prav zanimivo borbo v prostem slogu Moguljak (L) in Močnik (Z), ki je ostala neodločena. Organizacija prireditve je bila prav dobra, sojenje objektivno. Bergant
Enako razočaranje v Švici
Lausanne, 25. nov. Danes je v Lausanneu nastopila košarkarska reprezentanca Jugoslavije proti izbrani ekipi Švice. To je bilo tretje irečanje obeh reprezentanc, v obeh prvih igrah je zmagala jugoslovanska reprezentanca. Danes pa se je zgodilo ravno nasprotno. Kljub našim velikim uspehom v letošnji sezoni smo morali premagani zapustiti igrišče. Boljši Švicarji, ki so se pripravljali na to tekmo pod vodstvom črnca Stronga, so zmagali z rezultatom 34:29. Jugoslovanska reprezentanca je nastopila v tele postavi: Gec, Sokolovič, Engler. Mun-čan. Demšar, Marjanovič. Blaškovič, Loči, Kalember. Kristanič, Blago-jevič in Bjegojevič.
Evropska nogometna prvenstva
ANGLIJA — 19. kolo: Arsenal : Bolton Wanderers 4:2, Aston Villa : Middies-brough 2:0, Blackpool : Stoke City 4:2, Chelsea : Preston Nord End 0:0, Derby County : West Bromvich Alb ion 2:1, Huddersfield : Burnley 1:3, Liverpool : Manchester United 0:0, Manchester Ci-ty : Newcastle United 2:3, Portsmouth : Tottenham Hotspiur 2:0, Sunderland : Fulham 2:2, Wolverhampton Wanderers : Charlton Atlethic 2:2. — Lestvica: Portsmouth	18	13 1	4 35:23
Arsenal	19	11
Tottenham I-Iotspur 19 Bolton VVanderers 18
4	38:22
5	36:29
4	30:25
6	38:23 6 39:35 6 38:29
6	46:28
5	25:24 8 32:34
7	32:31 7 33:33 7 27:29
7	38:33 17
6	35:36 17
8	22:30 16
9	30:36 14 10 25:34 14
9 23:30 12 5 2 13 22:48 12 3 4 12 26:39 10 12 23:41 10
7 3 5 7 5 6
5	4
6	2 4 4
3 4

Kakor vsako leto, tako bodo tudi letos fizkulturniki proslavili z raznimi športnimi prireditvami največji praznik v zgodovini narodov Jugoslavije - 29. november, »Dan republike«. Poleg nogometašev, košarkarjev, odbojkarjev, telovadcev m drugih Innrtnikov širom naše domovine, se bodo na ta dan po tra-tt«ciiiPzbrali v Ljubljani tudi naši najboljši nlleti m atletinje ter ^ pomerili med seboj v počastitev rojstnega dneva nove Jugoslavije.
Državno prvenstvo v ša hu
UDOVČIČ JE PREMAGAL GLIGORIČA
Teden prvih borb, pa tudi prvih pre-1 lje povedali Puc, Longer, Gligorič in senečenj je za nami. Med 20 udeleženci j Nedeljkovič. vzbuja čedalje večjo pozornost prvokategornik Ivo Bajec iz Ljubljane, ki se je uvrstil' med preizkušene mojstre zgolj po naključju. Sprva je bil določen kot tretja rezerva, toda zaradi odpovedi nekaterih upravičencev so določili njega. Razumljivo je, da njemu ni nihče posvečal kdove kake posebne pozornosti, saj ni bilo. pričakovati, da bi kdor koli od novincev, najmanj pa »nepomembni« Bajec, utegnil mešati račune velemojstru, mednarodnim mojstrom in mojstrom.
Dogodki na bojiščnih deskah pa so drugače ocenili dejanski položaj. Bajec je že v prvem kolu presenetil preizkušenega mednarodnega mojstra Miliča, nato pa kar po vrsti prisilil svoje nasprotnike na »obvezno oddajo« točk.
Kako se je to zgodilo, vam bodo pajbo-
Njegovih začetnih presenetljivih uspehov ne smemo pustiti v nemar, pa čeprav bo borba še dolga, huda in naporna, pri čemer se kaj lahko zgodi, da mladi Ljubljančan ne bo zdržal do konca.
Od ostalih slovenskih predstavnikov je mojster Stojan Puc začel solidno kot po navadi," medtem ko se Germek še ne more uveljaviti.
Presenečenje predstavlja prav gotovo polovični uspeh velemojstra Gligoriča, ki je v prvih petih kolih dosegel samo 2 in pol točke. Ce ga bo podobna »smola« doletela še v nekaterih partijah, potem bo prav gotovo težko dohitel ostale odločnejše borce med njimi Mata-noviča, Rabarja in druge. Zelo dobro je začel tudi zagrebški mojster Rabar. ki »e utegne po dosedanji formi boriti
za najboljša mesta. Za ostale tekmovalce je še prezgodaj dajati kakršnih koli ocen in prognoz, ker zdaj je šele komaj začetek.
VI.	kolo: Matanovič : Rabar remi, Andric : Germek remi, Karaklajič : Ja-noševič 0:1, Milič : Ivkov remi, Puc : Bertok remi, Longer : Udovčič 0:1, Gligorič : Kindij 1:0, Nedeljkovič : Trifunovič remi, Nikolac : Bajec ponovno prek., Fuderer Tot 1:0.
VII.	kolo: Tot : Matanovič remi, Bajec : Fuderer 0:1, Trifunovič : Nikolac 1:0, Kindij : Nedeljkovič 0:1, Udovčič : Gligorič 1:0, Bertok : Longer prek., Ivkov : Puc 0:1, Janoševič : Milič remi, Germek : Karaklajič remi, Rabar : An-drič remi.
Po VII. kolu vodi Fuderer s 5 in po! točke pred Nedeljkovičem 5, Matanovi-čem, Janoševičem, Rabarjem, Pucom 4 in pol itd.
Preston Nord End 19 Charlton Atlethic 20 Manchester United 19 Neevcastle United IS Liverpool	19
Aston Villa	19
Derby County	18
Blacpool	19
Manchester City 18 Wolverhampton W. 17 Wcst Bromvich Alb. 18 Burni ey	19
Middlesbrough	18
Chelsea	18
Sunderland	17
Stoke City	20
Fulham	19
Huddersfield	19
FRANCIJA — 15. kolo: Le Havre : Sete 2:2. Reims : Marseille 8:1. Bordeaux : St. Etienne 9:0, Strasbourg : Nancy 3:2, Rou-tiaix : Lens 1:2, Racing : Nica 3:2. Rennes : Nimes 2:0. Lvon : Lille 0:3, Metz : Sochaux 3:1. — Lestvica: Le Havre. Lille 20, Bordeaux, Metz 19, Nice 18 točk itd.
Švica : Italija 1:1 (1:0)
Lugano, 25. nov. Na tukajšnjem mestnem stadionu je bila danes pred 32.000 gledalci reprezentančna nogometna tekma med Švico in Italijo. To je bilo 29. srečanje obeh reprezentanc, ki pa je veljalo za mednarodni pokal. Po zanimivi borbi se je tekma končala neodločeno 1:1 (1:0). Obe reprezentanci sta bili šele v zadnjem trenutku nekoliko spremenjeni, tako zaradi poškodbe predvidenih igralcev, kakor tudi zaradi odločitve merodajnih voditeljev. Tako sta moštvi nastopili v naslednjih postavah:
Italija: Moro (Sampdoria), Silvestri (Milan), Bonomi (Milan), Annovazzi (Milan) kapetan. Tognon (Milan), Grosso (Milan), Lucentini (Sampdoria), Lorenzi (Interna-zionale), Boniperti (Juventus), Gei (Sampdoria), Burini (Milan);
Švica: Corrodl (Lugano), Neury (Servct-te), Bocquet (Lausanne). Komen (Chaux de Fonds), Eggiman (Servette), Neukom (Grasshoppers), Ballaman (Grasshopers), Antenen (Young Fellows)„ Hucgi II. (Basel), Fattom (Servette) kapetan, Riva IV. (Chiasso).
Gol za Švico je dal Riva IV. v 15. min. izenačil pa je Boniperti v 83. minuti. Tekmo je sodil Anglež Ling.
Belgija : Nizozemska 7:6 (3:3)
Rotterdam, 25. nov. Pred 65.000 gledalci je danes nogometna reprezentanca Belgije tesno premagala domačo reprezentanco Nizozemske 7:6 (3:3). Včeraj pa sta igrali vojaški reprezentanci obeii držav neodločeno 1:1 (0:0).
Belgija B : Luxemburg 2:0 (1:0)
Zmagi Švedske nad Švico v hokeju na ledu
V Ziirichu je danes A-reprezentanca Švedske v povratni tekmi komaj premagala Švico v hokeju na ledu 5:4 (2:0, 2:2. 1:2), predvčerajšnjim pa jo je v prvi tekmi visoko pory.ila 5:0 (3:0, 1:0, 1:0).
Dr.
W5W3

sekretar tehnične liomiislle SZS In trener skener w
E a 1S
e

12 o
nfed dnevi se je naše uredni štvo obrnilo do priznanega smučarskega strokovnjaka, sekretarja tehnične komisije Smučarske Zveze Slovenije in trenerja naših skakačev dr. Toneta Dečmana, s prošnjo, naj nam nekaj napiše o vprašanjih, ki nastajajo pred odhodom naših smučarjev v Oslo. Dr. Dečman se je našemu vabil- rade volje odzval in nam poslal izčrpen članek ki ga priobčujemo danes v celoti.
Po zimskih olimpiadah v Chamonixu v letu 1924, St, Moritzu 1928, Lace Pla-cidu 1832, Garmisch - Partenkirchenu 1936 in St, Moritzu 1948. leta bo VI. zimska olimpiada v februarju prihodnjega leta prvič v klasični deželi smučanja — na Norveškem. Tu bodo tekmovanja v vseh zimsko-športnih panogah — smučanju, umetnem in hitrostnem drsanju, hokeju na ledu ter v vožnji z bobom.
Prizorišče tekmovanj v klasičnih smučarskih disciplinah, za katere je na Norveškem največ zanimanja, saj teče ir. skače malodane vsak Norvežan, bo na skakalnici v »Holmenkollenu« v bližini Osla. Tu imajo Norvežani od leta 1892 dalje vsako leto tradicionalno tekmovanje v tekih in skokih, nazvano kratko «Holmenkollen«, Ta dan je velik praznik za Norvežane in se zbere ob skakalnici na zadnij dan prireditve tudi-100.000 ljudi. Pričakujejo, da bo zaključnemu tekmovanju v skokih na olimpiadi prisostvovalo čez 150.000 gledalcev.
Skakalnica je bila od prvega tekmovanja v letu 1892 (dolžina skoka 15 m) večkrat povečana in ima danes tako zva.no kritično točko pri 63.5 m, rekord skakalnice pa znaša 71 m. Skakalnica je težka, s precej visečim odskočiščem, nalet je 83 m dolg in ves umeten s strmino 33», dolžina doskočišča pa zna-ša 87 m z naklonom 36». Pod mostom, t. j. odskočiščem, se nahaja velika stavba, v kateri so restavracije, pisarne in smučarski muzej.
Na izteku skakalnice bo start in cilj tekmovanj v tekih na 17 km, 50 km, 10 km za žene in v štafeti moških 4x10 kilometrov. Naj navedem kot primer, kakšno zanimanje za teke je na Norveškem samo to da je pri tekmovanju na 50 km na obeh straneh proge nepretrgana veriga gledalcev.
Ne daleč od Holmenkollna bo na Rod-kli-7i slalom za moške in ženske. Proga je dolga 422 m z višinsko razliko 170 m. Značilna je izredno strma zadnja tretjina proge. Od cilja vodi do starta vzpenjača.
Za pokrajino v okolici Osla so značilni srednje visoki griči, ki za smuk in veleslalom niso primerni. Zato bodo tekmovanja v teh dveh disciplinah na gorskem masivu Nore v Norefjelielu v bližini jezera Krodern. Tu so Norvežani za olimpiado zgradili svoj alpski zimsko-športni center z vzpenjačami in modernimi hoteli. Smučišča leže 120 km od Osla ali 2 uri vožnje z vlakom. (O, kako daleč si, PlanicS!) Proga za smuk bo dolg 2.4 km z višinsko razliko 700 m.
V primeru slabih snežnih pogojev za alpske discipline v gorovju Nore bodo vsa tekmovanja v Wossu, starem kulturnem središču Norveške, ki leži osem ur vožnje z vlakom od Osla,
Vse kaže program olimpijskih prireditev, ki je že bil objavljen v »Poletu«, nameravajo Norvežani dokazati, da niso samo odločni smučarji temveč tudi dobri organizatorji. Od meseca aprila t. 1. dalje izdajajo tudi mesečni bilten s programi, opisi naprav, navodili itd., ki ga verjetno prejema tudi naš Olimpijski komite.
Kolikor mi j-e znano, morajo posamezne države prijaviti svojo udeležbo do konca decembra t, 1., s poimenskimi prijavami do konca januarja.
Ali naj se Jugoslavija s svojimi smučarji udeleži olimpiade 1952? Naravno da se mora. Zato je Olimpijski komite FLRJ tudi sklenil, da bodo poleg ostalih športnikov, nastopili na letošnji olimpiadi tudi smučarji.
DOSEDANJE PRIPRAVE NAŠIH SMUČARJEV
Izvršni odbor Smučarske zveze Jugoslavije je imenoval fcemisijo za pripravo in izvedbo olimpijskega treninga, ki jo vodi načelnik tehničnega oddelka SZS Gnidovec Ante. Komisija je letos spomladi pričela z delom, določila iz vrst naših najboljših tekmovalcev olimpijske kandidate (8 tekačev, 2 tekačici-8 alpskih in 6 skakalcev) in sestavila programe letnega in jesenskega ter zimskega treninga. Ta jie do segaj potekal po programu. Kandidati šo vež-bali individualno, imeli pa so kratke skupne treninge na suhem ali pa na snegu. Kondicijsko preizkušnjo v obliki^ mnogoboja so imeli 2. septembra in 18. novembra. V maju ter ob priliki mnogobojev so bili vsi tekmovalci zdravniško pregledani.
Uspeh dosedanje sistematične priprave je najbolj razviden iz poročila zdrav-
nika d. Sefa. Dr. Sef pravi, da je dobil v celoti sliko solidne in dobre predpriprave v času suhega treninga, ki je skoraj vsem kandidatom dvignila zdravstveno stanje in moč ter sposobnost notranjih organov. Posebno so se odlikovali tekači, ki so mnogo pridobili na sposobnosti mišic, na refleksih in gibčnosti. Pri vseh se je povečala pljučna kapaciteta in ojačilo srce. To je prišlo do izraz;; zlasti pri teku na 6 km, ko se je puls, ki je bil na cilju močan, kljub višini 160 do 180 na minuto, hitro in mirno zniževal do normale. Kondicijsko stanje vseh tekmovalcev (razen dveh), je že sedaj tako, kot si ga moramo želeti pri vseh olimpijskih kandidatih. V decembru so po teh rezultatih možni težki specialni treningi z uporabo vseh moči in sposobnosti. V januarju m pred olimpiado pa bo po-
trebno to moč in silo obdržati ter iz- pa bi povedal samo še to, da je za do
boljšati samo finese tehnike.
SPECIALNA PREDPRIPRAVA V DECEMBRU IN JANUARJU
Predvidevamo še naslednje specialne treninge:
Tekači: prvi specialni trening od dne 28. XI. do 16. XII.; drugi specialni trening od 1. I. 1952 do 12. I 1952. Treningi bodo na Po-kljuki. 14. I. bo odhod v Badgestein in Garmisch.
Alpski vozači: 1. lcondicijsko-tchnični trening od 29. XI. do 2. XII. nekje na Gorenjskem;
2.	specialni trening od 10. do 18, XII. v Mallnitzu v Avstriji;
3.	Specialni treing od 17. XII. do dne 4. I. 1952 doma, v kolikor bi bil prvi trening v Avstriji. 10. I. 1952 odhod na trening v Badgestein in Garmisch.
Skakači: po prehodnem treningu v alpski vožnji od 22. XI. do 29. XI. naj bi bil specialni trening od 3. XII. do 9 I. 1952 z dvema krajšima odmoroma.
10. I. 1952 odhod na tekmovanje v Innsbruck, Kitzbuhel in Garmisch,
Ali je parne'no že s dal znižati število olimciijskih Kandidatov
izvedeli smo, da razpolaga Smučarska zveza Jugoslavije po poravnavi stroškov letnih skupnih treningov samo še . okoli 150.009 din, ki jih je dobiia od Olimpijskega komiteja za kritje celokupnega treninga do odhoda na olimpiado. Zaradi takega finančnega stanja je bilo predlagano, naj že sedaj znižamo število kandidatov, predvidenih za zimski trening.
Mislim, da vprašanje zneska okoli 400.000 din, ki so potrebni za tehnični t-ening na snegu do olimpiade za vse kandidate s trenerji vred (skupno 27 oseb), ne sme zavreti započetega sistematičnega dela in sem prepričan, ds bodo to merodajni športni forumi tudi uvideli.
Znižanje kandidatov že sedaj pa ni možno, ker s pravim treningom na snegu sploh še nismo pričeli. Zadnji pregled kondicijskega stanja tekmovalcev je pokazal, da se kandidati zavedajo svojih dolžnosti in da redno trenirajo. Pri tekačih in alpskih vozačih imamo nekaj mlajših, talentiranih tekmovalcev, ki od leta do leta zboijšujejo svoje rezultate. Zagrešili bi veliko napako,
ko bodo lahko letos po rezultatih enaki svojitr starejšim .tovarišem ali pa celo tiplji. Skakačev je na olimpijskem tre-ningti samb 6 in ne more do pred koncem januarja nihče povedati, kdo od njih bo zastopal naše barve na olimpiadi, Pri tem pa je važen tudi psihološki moment, saj bi trening ne bi! tako uspešen, če bi že sedaj trenirali samo tisti, ki bi že vnaprej vedeli,’da bodo r .j-rezentanti. Dolžnost trenerjev pa je, da tekom treningov izločijo vse tiste, ki bi ovirali redni potek treninga z neresnostjo ali pa s slabo formo. Ravno tako pa ne izključujem možnosti, da bo tekom sezone kdo od tekmovalcev, ki sedaj ni v skupnem treningu, pokazal tak napredel:, da ga bomo morali uvr-s med olimpijske kandidate. V času specialnih treningov bodo namreč interne izbirne tekme, na katerih bodo lahko tekmovali tudi ostali kvalitetni tekmovalci. Ne glede- na vse to pa mislim, da je naša dolžnost, da nudimo v sedanjih težjih pogojih za trening na snegu možnost vežbe vsem tem našim najboljšim, ker bi v nasprotnem primeru po naši krivdi mlajši tekme-
ce bi jih že sedaj odstranili s treninga, valci zaostali v razvoju.
Ali grec1© n a §5 v Osfo
c-.
A
iieiianja se od sezone do sezone bolj uveljavlja
To vprašanje je postalo v zadnjem času predmet razprav pri strokovnjakih ir ostali športni javnosti. V zadnji številki »Poleta« je podal svoje mnenje o tem tudi načelnik Komisije za pripravo in izvedbo olimpijskega treninga, naš najiskušenejši smučarski strokovnjak in mednarodni sodnik Gnidovec Ante. Njegovemu mnenju, da je udeležba naših tekačev v Oslu nujna, se pridružujemo, mislim, vsi skupaj,
Leto-s bodo olimpijska tekmovanja v deželi klasičnih disciplin, t. j. tekov in skokov. Kdor le mala pozna razmere na severu, ta , ve, kako Severnjaki ce. nijo države, V katerih so razvite klasične discipline, predvsem pa tek. Ob priiilv gostovanja 6 naših tekačev in 6 skakačev pred dvema letoma na Nor-veškem, so mi mnogi funkcionarji norveške smučarske zveze izrazili prizna, nje nad napredkom naših tekačev in skakalcev. Njih splošno mnenje o alpski' državah je, da posvečajo premalo pozornosti tekom, kV so osnova vsem drugim panogam. Tolmačil sem jim, da se v naši državi zavedamo važnosti tekov ter da pospešujemo razvoj te pa-noge kljub slabim snežnim pogojem. Res čudno bi izgiedalo letos tekmovanje
brez naših tekačev, posebno še, ko imamo zastopnika v komiteju FIS za teke.
Teki so najtežja športna disciplina. Njih narodnoobrambni značaj je vsa. komur jasen. Njih korist za čim boljši fizični razvoj mladine tudi. Preje sem povedal, da fcrsiramo to panogo in da smo dosegli v kvaliteti in kvantiteti že velike uspehe, ne samo v Sloveniji, temveč tudi v ostalih republikah. Kako bi vplivalo na bodoči razvoj tekov pri nas, če bi se naši športni forumi odločili in ne poslali tekačev v Oslo? Ne mislim to samo na to, da bi padia kvaliteta vrhunskih tekmovalcev, ki ne bi imeli možnosti tekmovati z najboljšimi in koristiti izkušnje najnovejše tehnike teka, mazanja itd. Mislim tu predvsem na oni kader mladine, ki se je in se še bo odločil za to težko disci. plino. Vsi ti bi se odrekli teku in raje skakali in smučali, zavedajoč s-e, da naši vodilni športni forumi sami ne polagajo važnosti na teke. Kot bivši tekač
šego uspehov v tekih potreben zelo trd, nepretrgan in težak dolgoletni trening, precej drugačen kot ža alpske vozače in skakalce.
Ali bodo naši tekači z rezultati izpolnili pričakovanja? Oni, ki poznajo to smučarsko panogo, vedo, da moramo ločiti Severnjake, to je Norvežane, Fince in Švede, od tekmovalcev v tekih iz srednjeevropskih držav. Po sistematičnih dosedanjih pripravah (omenil
sem že zdravniško poročilo o odličnem kondicijskem stanju tekačev) in po doseženih rezultatih v prejšnji sezoni, lahko pričakujemo, da bedo naši fantje posegli v borbo za najboljša mesta med Srednjeevropejci. In to nam za afirmacijo našega tekaškega športa popolnoma zadostuje. Da bo tako, pa bodo poskr. beli tudi tekači sami in na mednarodnih tekmovanjih pred olimpiado to dokazali. Mislim, da' govore vsi razlogi za to, da naši tekači nastopijo v Osiu.
L.etos bo prvič na programu tudi tek za žene. Imamo dve kandidatki, Sirkovo in Kordeževo, ki sta precej izenačeni. Po lanskih uspehih Birkove v inozemstvu (Kordeževa na teh tekmah ni bila prisotna) in letošnji sistema, tični predpripravi, sem prepričan, da bosta dosegli med Srednjeevropejkami vidne uspehe, Poleg tega pa je njihova udeležba na zimskih igrah za razvoj ženskega'tekmovalnega smučarstva velikega pomena.
Koš ko ts snovalcev nai gre na olimpiado?
Na olimpiadi lahko zastopajo posamezne države v vsaki disciplini po 4 tekmovalci. Zato je uspeh v veliki meri odvisen od števila tekmovalcev, s katerimi razpolaga posamenza država za ta težka tekmovanja.
Tekači nastopajo v treh disciplinah-v teku na 17 in 50 km ter v štafeti 4x10 km. Najbolj uspešno bi seveda bilo, če bi v vsaki disciplini startati 4 različni tekmovalci, ki bi se že preje pripravljali samo za svojo progo, To praktično seveda ni izvedljivo, zalo pa mislim, da bi morali imeti za ta tri tekmovanja vsaj 6 tekačev, ki bi jih porazdelili na posamezne discipline z ozirom r.a njih zmogljivost, rutino, hitrost itd. Tudi v tem primeru bi moral teči vsak od tekmovalcev vsaj dvakrat.
boljše uspehe. Predlog 5, kljub dosedanji konstanti št. 4.
KAJ PA VODSTVO?
Najmanjše število vodij je pet. To so: glavni vodja, vsaj en naš mednarodni sodnik in trije trenerji.
Po mojem mnenju pa bi moral iti z ekipo tudi športni zdravnik, ki bi bdel nad zdravstvenim stanjem tekmovalcev. Njegovo glavno delo pa bi bilo, da se okoristi z najnovejšimi problemi športne medicine, saj bodo na olimpiad-i zbrani vsi strokovnjaki iz vsega sveta.
Opozoril pa bi rad še na nekaj, na kar do sedaj pri nas v Sloveniji nismo polagali važnosti.
V Oslu je bil v tem poletju dograjen velik, moderen 13-nadst,ropni hotel »Vi-
Samo pobožne žeje
m." n
ms


Naš dopisnik z zadovoljstvom piše izjavo delegata FUSAJ, ki je od 3,509,508 deviznih dinajev iz blagajne Nogometne zveze Jugoslavije, poklonil en milijonček našim smučarjem, da bodo lahko odpotovali na zimske olimpijske igre
V teku na 10 km za žene naj bi tekli obe naši najboljši zastopnici.
Tudi v alpskih disciplinah bi se morali tekmovalci specializirati na smuk (veleslalom) in na slalom. Tu obstoja največja možnost poškodb in je zato potrebno, da potuje vsaj pet tekmovalcev.
Pri skokih izgleda stvar enostavno. Dejansko pa ni tako. Z ozirom na finančno stanje je bilo dosedaj razpravljamo vedno v tem smislu, da bodo odšli v Oslo le 4 skakalci. Obstoja pa možnost poškodb ali bolezni med treningom. V tem primeru bi nastopili samo trije skakalci. Na drugi strani pa je ekipa šestih kandidatov tako homogena, da bi po tekmovanjih na velikih skakalnicah v inozemstvu (Innsbruck, Garmisch) izpadla, lahko na manjši skakalnici v Holmenkollenu dosegla
Sef Alojzij meri puls Janezu Stefetu
kink«, ki sprejme okoli 500 gostov. Tu bodo za časa olimpijskih iger zbrani vsi časopisni, filmski in radijski poročevalci ter fotografi iz vseh držav, katerim bodo na razpolago najmodernejše naprave, radio, teleprinterji, telefoni itd. za čim hitrejše in preciznejše poročanje.
Zdi se mi nujno, da bi s-e nekaj stotinam poročevalcev iz vseh držav prioru. žil tudi en naš športni novinar. V zadnjih letih so naši športni novinarji s svojim objektivnim, kritičnim in stro-kovnim poročanjem'mnogo koristili razvoju smučarskega športa, po drugi sttani pa so tudi <■ svojimi poročili za-dovoijili vse prijatelje belega športa in ostale čitatelje.
Večina vodij, ki spremljajo naše smu. carje v inozemstvo, se stalno pritožuje, da ima poleg vseh dolžnosti ia dela še skrbi s sestavljanjem in pošiljanjem poročil za naše časopisje. Pred dvema le-torna, ob priliki gostovanja naših smučarje’' v Holmenkollenu, sem kot vodja moral po celodnevnem delu in letanju še od 8 zvečer do polneči čakati na zvezo z Ljubljano ali Beogradom, da sem lahko oddal kratka sin suhoparna« poročila. Enako je bilo na ostalih mednarodnih tekmah. Tako je n. pr. lani po velikem med-nar.jjnem skakanju v Innsbrucku bii klican vedja naše ekipe, tovariš Pelan Stane, sredi pozdravnega večera večkrat n?, telefon, da bi oddajaj rezultate za Jugoslavijo. Zaradi tega je prišel v precej neroden položaj. Ce pa bi imeli na olimpiadi vsaj enega svojega strokovno vzposobljenega šport, negr. novinarja, bi bilo njegovo delo usmerjeno predvsem na poročanje in bi bila vsa slovenska ter jugoslovanska športna javnost, ki bo za časa olimpiade nestrpno pričakovala vesti, o vsem strokovno, zanimivo in hitro obveščena.
NaroizilSe se
na ^POIETI1
Padlim nogometašem bodo odkrili spominsko ploščo
Da bi se oddolžili spominu nogometašev. ki so v narodnoosvobodilni borbi ali internaciji dali svoje življenje, bo NZS odkrila spominsko ploščo na dan 22 decembra 1951. V ta namen sklicuje NZS sestanek dne 27. novembra ob 17. v prostorih NZS,, Likozar jeva ulica, IV. provizorij, katerega naj se gotovo udeleže: Bunc Bojan, Koračin Jože, Šefic Luka, Jež Alojz, Puterle Franc, Fajn Ciril, Trobevšek Jože, Lukežič in Bo-berlet Vane
Kdo to letos nalhoiišll
Lani je uredništvo r Poleta« sprožilo anketo, s katero so naši ljubitelji športa izbirali najboljšega slovenskega športnika v lanski sezoni. Takšne izbore imajo skoraj v vseh evropskih in ameriških državah, saj smo lani lahko brali, da so Švicarji izbrali za svojega najboljšega športnika deseterobojca Armina Scbeurerja, Nemci - plavala Herberta Kleina itd. Tudi pri nas moramo to navado obdržati, saj lahko precej koristi popularizaciji športa. Naše uredništvo je v to svrho lani nabavilo lep pokal, ki je trajno prehoden. Kakor je znano, so lani udeleženci ankete izbrali Janeza Poldo za najboljšega slovenskega športnika. Tako je naš junak planiške skakalnice prvi prejel pokal »Poleta«. V kovinaste stene pokala je graver vrezal ime — JANEŽ POLDA.
Še dober mesec dni je pred nami in spet bo leto vkraj. Zato se danes ponovno vprašujemo: KATERO IME BO LETOS VKLESANO ZA POLDO? ALI BODO ŠPORTNIKI IN LJUBITELJI ŠPORTA TUDI LETOS IZBRALI NAŠEGA JANEZA IZ PLANICEr
O vsem tem smo se nadavno pogovarjali v našem uredništvu. Mnenja so bila precej deljena. Eni so bili mnenja, da jn letos največ športnih lavorik požel Mulej Tinček. Drugi so spet naštevali uspehe Žerjala, ki je naš najboljši metalec diska in kladiva v državi ter je letos opetovano popravil slovenske rekorde v metu diska, krogle in kladiva. Špindler je omenil tudi mladega atleta Lorgerja, ki si je letos naglo priboril-vstop v državno reprezentanco in se uvrstil na čelo tekačev čez ovire. Seveda jih je še precej, ki se bodo lahko uvrstili, čc že ne na prvo mesto, pa vsaj med prvo desetorico.
Naši bralci naj torej že danes sedejo za mizo, privlečejo na dan stare »Polete« m druge časopise za pripomoček ter prično nekoliko brskati po spominih, da bo delo lažje. Veliko je tu poklicanih — smučarjev, atletov, kolesarjev, košarkarjev, odbojkarjev, skakačev v vodo, plavačev, drsalcev in drugih. Danes še ne bomo naštevali imen, v prihodnjih številkah pa vam borno skušali pri izbiri samo nekoliko pomagati, nikakor pa vsiljevati svojega mnenja. Vsak naj posije našemu uredništvu torej po osebnem preudarku deset najboljših slovenskih športnikov, in sicer po vrstnem redu od 1 do 10, kakor pač smatra vsakega posameznega tekmovalca za uspešnega.
Po njih naziranju sem se od vseh tekmovalcev najbolj približal madžarski taktiki. Niso si pa bili na jasnem, ali naj me označijo kot pretepaškega umetnika ali pa kol umetniškega pretepača.
Pri eni poznejših borb, ki sem jo tudi dobil, sem zadal svojemu nasprotniku VVengoju predudaree, bolj po njegovi neprevidnosti in krivdi, kot po moji zaslugi. Spominjam se, da se dolgo ni mogel pomiriti in mislim da si je delal očitke zaradi svoje neprevidnosti in izgubljene borbe celo olimpiado in tudi še pozneje.
S tekmovanja moštev se spominjam še nekega dogodka, ki je vzbudil splošno veselost. Tov. Verderber je bil v borbi z najboljšim nizozemskim borilcem, nadporočnikom de Yongom Z nenadnim na-padom ga je presenetil v tako u«odnem trenutku da de Yong ni bil sposoben za nobeno, niti za refleksno obrambno akcijo. Samo obe roki z orožjem vred je dvignil v zrak in z močnim glasom zatulil: »U-u-u.« Prizor je bil tako komičen, da so se vsi. sodniški zbor tekmovalci in gledalci od srca nasmejali. Nekam začudeno in zamišljeno se je de Yong v začelku praska! za ušesom, nazadnje pa se vdal v usodo in se sam, sicer ne s preveč odkritosrčnim, temveč s precej kislim smehom in obrazom vključil v splošno veselost.
Naslednje tekmovanje posameznikov s sabljo je bilo preloženo, za osem dni. Na žalost pa je medtem potekel naš dopust in morali smo se ob pričetku tekmovanja vrniti domov. Bila je to ža nas velika škoda, ker smo bili v sablji borbena ekipa in tudi po doseženih uspehih moralno na višini. Zelo verjetno je, da bi dosegli tudi v sablji še nadaljnje uspehe.
V ostalem je življenje na severu nudilo nam Srednje. Evropejcem marsikaj novega. Posebno so nas iznenadili demokratski običaji v dvornih krogih. Vpisali smo se v sprejemno knjigo v kraljevem dvorcu in pri prestolona-
sledniku. Pri prestolonasledniku sta bila v predsobi otroški voziček in leseni gugalni konj. Pri slavnostnem nastopu pettisoč švedskih pevcev v stadionu je imel otvoritveni govor sam prestolonaslednik. Na nogometni tekmi med Dansko in Anglijo, ki je potekla izredno fai-r in v pravem športnem duhu, se je prestolonaslednik rokoval m pogovarjal z vsemi nogometaši. Kralj Oskar je prisostvoval vsem teniškim tekmam. Bil je popolnoma sam, brez sprem, stva Sedel je v eni prvih vrst. namenjenih za občinstvo, oblečen v žake in s cilindrom na glavi. Sele ko je nek gledalec v njegovi bližini dobil žogo v lice, ki mu je takoj oteklo je kralj počasi zapustil svoj prostor. Znano je, da je bil'pokojni kralj Oskar izvrsten igralec tenisa.
Povabljeni smo bili k sprejetim na Gardenparty v kraljevih vrtovih. Tu smo bili pogoščeni z zakusko z mrzlimi delikatesami, pecivom in šampanjcem. Kralj, kraljica in prestolonaslednik, katerim smo bili predstavljeni, so se z vsemi rokovali in pogovarjali z vsakim od nas v nemškem jeziku. Pozneje smo si ogledati tudi kraljevi letni dvorec ob Melarskem jezeru. Pa tudi vsi ostali, s katerimi smo prišli v stik. so se vedli do nas izredno ljubeznivo, predvsem pa spremstvo, ki nam je bilo dodeljeno.
Ogledali smo si tudi švedsko pešadijsko vojašnico. Za naše pojme je bilo tudi tu mnogo novega. Postelje so bile železne, belo pleskane in z vzmetmi, kot v naših bolnišnicah. V lepih omaricah so imeli vojaki spravljeno svojo opremo, V sobi so imeli celo palmo in klavir. Pešadijski oddelki, ki sem jih videl korakati po cesti, so vzbujal: dober vtis.
Zanimivo je bilo tudi srečanje z oficirji drugih držav.
Nemci so se držali zelo rezervirano; proti nam kot takratnim zaveznikom, so bili za spoznanje manj vzvišeni ko! napram drugim. Na slavnostni večerji, v znamenitem hotelu Haselbacken, ki jo je priredil komandant mesta smo sedeli v družbi z ruskim gardnim polkovnikom, nekim baronom. Ne daleč od nas so sedeli ruski pešadijski oficirji v prikupni zeleni uniformi. Na naše vprašanje, če pozna svoje tovariše, nam je polkovnik odgovoril:
»Mi gardisti teh ljudi ne poznamo in nimamo z njimi sploh nobenih stikov.« Nas vse je ta odgovor zelo presenetil in nam je bilo takšno n-aziranje nepojmljivo. Pozneje pa smo se v razgovoru prepričali' da so bili pešadijski oficirji pravi športniki ter kulturno in srčno mnogo bolj izobraženi kot pa njihov gardni polkovnik. Pogovarjali smo se v nemškem jeziku. Na tem večeru sem se seznani: tudi z dvema srbskima častnikoma. Bila sta vesela, da sta v tujem kraju, daleč od svoje domovine, našla človeka, s katerim sta lahko govorila v materinem jeziku. Dolgo smo govorili tisti večer in se tudi pozneje še večkrat sestali. Eden, mislim, da mu je bilo ime Filipovič, je že umrl, z drugim pa sem se srečal po 12 letih v Beogradu, k.jei sva obujala spomine na Stockholm.
Presenetil nas je tudi vpliv visokega severa na dnevni čas. Nekega večera smo sedeli na vrhu nekega nebotičnika ki pa je bil precej nižji od našega ljubljanskega in pili pivo ali po švedsko 81. Delal se je mrak in mislili smo da gre na deveto uro, v resnici pa' je bilo že skoraj polnoči. Enako nas je presenetilo, da se na severu kopljejo vsi brez kopalne obleke, torej popolnoma goli. Kopališča so sicer ločena za moške in ženske, vendar so tako blizu, da se
kopalci v morju popolnoma pomešajo med seboj. Isto sem opazil tudi v Kopenhagnu.
Okolica Stockholma je posebno v smeri proti morju krasna. Sestavlja jo nešteto otokov in otočkov, zalivov in prelivov. Baje je treba šest ur, da prideš na odprto morje v Bolniški zaliv. Včasih so jezera široka po več kilometrov, včasih pa so kanali med posameznimi otoki tako ozki, da je pot za ladje označena s koli. Na poti v znamenito kopališče Saltjobaden, dobro uro od Stockholma, smo opetovano slišali, kako drsi dno ladje po morskem dnu. Otoki so zeleni, med smrekovimi in borovimi gozdovi pa je polno lepih, lesenih, letnih hišic, kamor se zatekajo Pre-bivalci Stockholma na tedenski oddih Lepšega m primernejšega kraja za oddih je v samotni prirodi ob morju in na soncu, vendar tik -utripajočega življenja, težko najti.
Kot sem že prej omenil, smo morali pred zaključkom olimpiade odpotovati domov. Nam vsem pa je ostala olimpiada doživetje in neizbrisen spomin za vse življenje. Izpolnil se nam je sen vsakega pravega športnika: bili emo izbrani med mnogimi, da zastopamo svojo držav na olimpiadi. Dosegli smo uspeh, za katerim hrepenijo tisoči in tisoči športnikov vsega sveta. Izkušnje, k^ter sem pridobil na olimpiadi v Stockholmu, so rodile obi ® uspeh. Na olimpiadi v Berlinu 1933 je zastopalo slovenj narod-, poleg mene kot vonje in sodnika, še 5 sablja-
Od takrat se je mnogo izpremenilo. Toda ideja 0,iin^gh skih iger kljub temu živi ter pri vseh narodih in v državah sveta zmagoslavno napreduje Res .so danes časi, vendar moramo kljub temu upati in pričakava , bo šla mladina v bodočnosti v strnjeni vrsti po_ P°_ vodi do olimpijskega lavorjevega venca, do najveeje sp ne prireditve, ki združuje v plemenitih športnih t- -narode vsega sveta.
t
Razboršek, Mairova, Bergant mi irs Winterhalt@rjtwa najboljši slovenski teniški Igrale! ¥ leto 1951
Ko življenje na teniških igriščih zamre, se prične delo sestavljal-cev jakostnih lestvic. Zato objavljamo »FOLETOVE« lestvice najboljših slovenskih teniških igralcev in igralk v sezoni 1951.
Pravkar minula sezona je bila v državnem merilu po številu turnirjev in dvobojev ena najbo-lj razgibanih po osvoboditvi. Z uvedbo zveznih turnirjev — odprtih prvenstev naših največjih teniških središč, Beograda, Zagreba, Maribora in Novega Sada, so našli verjetno najboljšo rešitev. Medtem pa so se slovenski- igralci srečali na važnejših turnirjih le dvakrat (republiško prvenstvo in odprto prvenstvo Maribora), kar zelo otežkoča sestavo republiške jakostne lestvice. Zato simo upoštevali tudi izide klubskih turnirjev in dvobojev, ki pa so bili žal tudi redki.
Tudi letos ni nihče ogrozil Eazborška
ČLANI:
1.	nazhoršek (Lj)
2.	-3. Milavec (Li)
Čebular (Lj)
4.	mr. Albaneže (B)
5.	Urbanc (Lj)
6.	Slana (B)
7.	Podlesnik (B)
8.	dr. Škapin (B)
9.	Suhar (Lj)
10.	Vlasak (B)
Razboršek vsa leta po osvoboditvi osvaja naslov republiškega prvaka in stalno napreduje, kar dokazujejo njegovi -letošnji rezultati proti Milojkoviču in Branoviču. Le z nesrečnim porazom proti Plečeviču na odprtem prvenstvu Maribora si je zapravil' visoko mesto tudi v državni lestvici. Milavec je z zmago nad Čebularjem sicer zasedel 2. mesto na republiškem prvenstvu, vendar pozneje ni več nastopal. Zato si v naši lestvici deli 2. in 3. mesto z Čebularjem, čigar največji letošnji uspeh je zmaga nad Petrovičem na državnem prvenstvu. M. Albaneže je eden predvojnih slovenskih mušketirjev. Sezona 1951 je bila zanj uspešna, saj je dosegel nekaj lepih zmag (dr. Ristič, Čebular, Slana, Podlesnik). Odlikujeta ga izredna požrtvovalnost in borbenost. Peto mesto pomeni za Urbanca viden napredek. Kot mladinec je sicer obetal hitrejši razvoj, dosegel pa ie že slovensko elito. Slana igra zelo nestanovitno, ima pa izredno lep slog. Pomembnejši zmagi je dosegel proti Hraniloviču in enkrat proti mr. Albanežeju, medtem ko ie klonil Urbancu. Razboršku, Milavcu, Čebularju in mr. Albanežeju v drugem srečanju. Podlesnik se je na prvenstvu Slovenije uveljavil v polfinale (premagal je dr. Škapina in Via saka), pozneje pa je izgubil s svojima mariborskima konkurentoma mr. Albaneže jem in Slano. Dr. Škapin je službeno preobremenjen in ne more vedno vaditi. Kljub temu na je še vedno težka prepreka za vsakega nasprotnika. Za simpatičnega Suharja je značilno da kljub velikemu talentu ne pripravila večjih presenečenj. Pravi, da mu manjka predvsem sreče in turnirjev. Edini predstavnik najmlaiše garde, ki se je med člani zadovoljivo izkazal, je Mariborčan Vlasak. Bogataj ima premalo nastopov in ga zato nismo mogli upoštevati.
Mairova še vedno razred zase .
ČLANICE:
1.	M a. Ir e (Id)
2.	-3. Čop (B)
Zamani a (B)
4.	Voglar (B)
5.	Trop (B)
6.	Jerman-Kržišnl
kova (Lj)
7.	Smrdeti (Lj)
8.	t Pirkmajer (Lj)
9v Sinkovič (F.)
10.	Jankovič (Lj)
»Povsem moško igra« Cesto presenečeno vzklikajo gledalci, ko opazujejo Mairovo v njenem »elementu«. Res, razen gracioznosti -ni ničesar ženskega v njeni igri. Dovršeno obvlada vse udarce in le nesrečna poškodba v Opatiji (v igri z Bark or je vo pri stanju 6:3, 4j3) ji je odvrtela sigurno 2. mesto na državni jakostni lestvici. Mariborčanki Čopova in Zaman,jeva sta napravili velik korak naprej. Glavno orožje Zarftanjeve je borbenost, medtem ko se Čopova bolj zanaša na svoj oster forhand. Prva je osvojila odprto prvenstvo Beograda, Čopova pa jo je dvakrat premagala in postala republiška prvakinja. (Mairova je med turnirjem zbolela.) Zato se nam zdi delitev 2. in 3. mesta pravilna. Voglar jeva in Tropov a letos nista vedno igrali. Jerman Kržišnikova je osvojila klubsko prvenstvo »Ljubljane«, zaradi cesar simo ji dali prednost pred domačima rival in jama Snuderlovo in pokojno Pirkmajerjevo. Mlada Žinkovičeva ln Jankovičeva sta zasedli zadnji mesti v lestvici.
Pomanjkanje trenerjev zavira razvoj mladih MLADINCI:
!• Bergant (B)
2.	Horvat (B)
3- Glavič (Lj)
*■ P urin (Lj)
5- Pucihar (Lj)
”• Lovrec (P.)
*• Rajher (B)
8- Rataj (B)
Slovenski mladinci tudi letos niso posegli v borbo za prva mesta v državi kot smo pričakovali v začetku sezone. Razen ■Berganta ml , ki je včasih ugodno presenetil (zmagi nad prvakom Srbije Ne-smem in Bačom), so bili slovenski mla-na zveznih turnirjih v glavnem ricVi Tudi Bergant ml. ni docela izpolnil pričakovanj. ‘Pokazal je predvsem ve5??aI° vol3e- da bi odpravil -svoji naj-kar?/ hibi ~~ slabi backhand in pomanj-ČPm6 borbenosti. V splošnem lahko re-nvh °1 da imamo Slovenci dovolj mla-
vzffn- ,-entov’ ki	bi >ih bil° treba
kulo -t.1 P°d strokovnim vodstvom iz-onih trenerjev. Glaviču, drugoplasi-
ranemu s prvenstva Slovenije, predpostavljamo. Mariborčana Horvata, ki ga je v direktnih srečanjih. dvakrat premagal ob samo enem porazu in je dosegel tudi izredne uspehe v igrah v dvoje. Ogrin ne »zaigra« vedno, je pa edini letos premagal Berganta. Mlajša generacija mladincev (letnik 1935) se je prerila v ospredje z malim Puciharjem in mirnim Lovrecem, ki oba mnogo obetata. Rajher in Rataj na turnirjih' ne dosegata uspehov sorazmernih znanju, ki ga kažeta na treningih. Popovič, ki je specialist za igre v dvoje, in požrtvovalni Šipek zaključujeta našo lestvico.
Winferhalter : Lovrec- 2:1
turnirju v Wlmbledonu. Med sezono pa ni pokazala niti vidnejšega napredka, niti zadovoljive borbenosti. Ljubljančanka Klinarjeva, ki je na republiškem prvenstvu zasedla Šele 4. mesto (premagala jo je tudi S. Lovrec), ja na državnem in mednarodnem prvenstvu Jugoslavije dosegla 3/ mesto. Ima od vseh slovenskih mladink najidealnejše udarce, manjka pa ji volja do zmage. Slava Lovrec je solidna igralka, Voglarjevo pa nazivajo »slovenska nada«. pankova in Hudalesova sta že premostili začetne težave. Mnogo pa obetata tudi Krajnčeva in Hudobivnikova. Med tekmovalkami, ki so šele letos začele igrati^ tenis pa je bila najuspešnejša Planinškova.
MLADINKE:
1.	IVinterhalter (B)
2.	Lovrec T. (B)
3.	Klinar (Lj)
4.	Lovrec S. (B)
5.	Voglar (Lj)
6.	Pank o (B)
7.	Hudales (B)
8.	Krajnc (Lj)	)
9.	Hudobivnik *L,j) "
10. Planinšek (B)
Winterhalterjeva je v pretekli sezoni zopet dokazala, da je najboljša jugoslovanska mladinka, Kljub temu, da v kakovosti udarcev zaostaja za svojo najhujšo konkurentko Lovrečevo Frido, je ssa erBAopei.Apeu oCisouazuSaz oupojzt z nasprotnice v Jugoslaviji in bo tudi na državni jakostni lestvici zasedla 1. mesto. Winterhalterjeva je proti Lovrečevi letos dobila 2, izgubila pa eno iem. Lovrečeva je zastopala našo državo
Branik 117, Ljubljana 103 točke
KLUBI:
Člani Članice Mladinci Mladinke Sk: pilo Ce bi
Bran.
17
Ljubljana
38
23
23	'
19
117 103
posamezna mesta na jakostnih lestvicah točkovali (prvo mesto 10, drugo 9 točk itd.), bi dobili gornji rezultat. Kakor vidimo, so v članski skupini boljši Ljubljančani, medtem ko v ostalih prevladujejo Mariborčani.
Slovenski problem
Jakostne lestvice in gornja tabela kažejo, da so se med deseterico najboljših
sl-ove:___ , ............
valci mariborskega Branika in TK Ljub-
ljana. Vendar nista to edina kluba, ki imata teniška igrišča in katerih člani igrajo tenis. Močna središča so še Bled, Jesenice, Kranj, Brežice, Slatina Radenci in Ravne. Posebno na Bledu se je po zaslugi novo urejenih prostorov letos izredno razmahnilo.teniško udejstvovanje. Igralci teh klubov pa nimajo možnosti sodelovanja na turnirjih. Republiško prvenstvo je edino tekmovanje, na katerem so zbrani najboljši teniški igralci Slovenije. Zato menimo, naj bi se v bodoče uvedla poleg republiškega prvenstva še odprta prvenstva Ljubljane, Gorenjske in eventuelno štajerske (no vzoru zveznih turnirjev v dražvnem merilu), ki bi se jih udeležili slovenski »asi«, kakor tudi ostali slovenski igralci, ki bi s temi tekmovanji pridobili potrebno turnirsko rutino ln tako postali sposobni tudi za sodelovanje na zveznih turnirjih. Tradicionalni bi naj postali tudi dvoboji Maribor—Ljubljana, v mejah možnosti pa bi se naj organiziralo tudi moštveno prvenstvo Slovenije ter še populariziralo tradicionalno tekmovanje za pokal OF. ki ga je letos že drugič osvojilo moštvo Ljubljane. Pa tudi oživitev srednješolskega in študentskega ter sindikalnega prvenstva bi bila koristna.
Pretekla sezona Je bila usnešna za slovenski tenis. Talentov Je dovolj, nujno potrebni pa so trenerji. Pažnjo je treba posvetiti nabavi rekvizitov. Ce bodo na plenumu TZS prerešetali vse te probleme in sprejeli konkretne sklepe, smemo j z upanjem gledati v sezono 1952, ki naj bo še uspešnejša za slovenski tenis.
Po presledku dveh in po! let smo imeli prejšnji teden na Bledu zopet zvezdi namiznoteniški turnir, hkrati pa je bii to po dveh letih prvi turnir v Sloveniji. Odkrilo moramo reči, da nismo mogli veliko pričakovati od slovenskih igralcev. Kot že ugotavljamo vse leto, je naš namizni tenis izgubil še tiste pozicije, ki jih je imel pred letom in prej v državnem merilu.
Ne moremo pa trditi, da smo z uspehi Slovencev na tej prireditvi nezadovoljni, ker na več. niti nism0 računali. Ko danes po tem turnirju pregledujemo rezultate posameznih disciplin. in še enkrat v spominu spremljamo vse igre, lahko ugotovim*, da bi Slovenci mogli doseči še več. Splošna in znana ugotovitev je že, da imamo v vrstah naših igralcev več talentov kot pa ekipe drugih republik. Ovira za napredek je samo v objektivnih vzrokih:. finančna sredstva, rekviziti in pa možnost treninga z boljšimi igralci. Tudi nerazumevanje med posameznimi slovenskimi igralci in sekcijami na en j ter nezainteresiranost posameznih vodstev na drugi strani zavira to panogo.
Ce pogledamo posamezne discipline turnirje na Bledu lahko ugotovimo na. slednje:	3.—4. mesto Gregorčiča je
precejšen uspeh. Gladka zmaga nad Železničarjem.Bgd 5:1 nam daje upanje, da se bQ Gregorčič uspešno' uveljavil na tekmovanju za ekipno državno prvenstvo v Zagrebu in ostal v zvezni ligi. Triglav in Krim sta ekipi, ki bi edini še lahko sodelovali v mb-ški konkurenci, vendar nista nastopili. Obe sta bili prijavljeni, od ■ vseh igralcev pa je prišel na turnir samo Bogataj. Kot že omenjeno, je glavni vzrok v" nezainteresiranosti vodstva sekcij.
Pri ženskih ekipah je uspelo Gregorčiču priti v polfinale. Tudi to je dober rezultat, škoda pa je, da je bila ekipa kranjskega Železničarja izločena iz tekmovanja brez naslova. V celoti je bila namreč ta ekipa zastopana na turnirju samo z dvema članicama, dvema mladinkama, enim članom in enim mladincem, ter ostali zaradi šole nis0 mogli nastopiti.. Vsi'ti pa so prišli na Bled šele v soboto dopoldne, kot je bilo domenjeno z vodstvom turnirja.
Na pritisk nekaterih igralk So bile Kranjčanke izločene, Slovencem pa je odplavala možnost, da bi imeli dve ženski ekipi med prvimi štirimi.
Pri ekipah mladincev so nastopili samo Jeseničani. Uvrstiti se med prve štiri v tej disciplini, ni bilo mogoče.
5.—8. mesto je za Bogataja lep uspeh. S tem še ni sicer rečeno, da je že med prvimi osmimi igralci v državi, lahko pa trdimo, da je Bogataj najboljši Slo. venec, in da po svoji igri zasluži, da je v prvem razredu. Skoda je samo, da zaradi razmer v svoji sekciji nima vseh možnosti za napredek.
Tekmovanje v II, razredu moških je Slovencem nekako nadomestilo za I, razred. Drugo mesto je za Kosmača najboljši rezultat. S tem je dobil pravico do sodelovanja na državnem prvenstvu v I. razredu, Ahačič je po težki borbi prepustil zmago Markoviču v čertfinalu. Z bolj odločno igro, posebno v četrtem setu, mu tega ne bi bilo treba storiti.
Narati, Korbar, Hurner, Orešič in Bogataj so tudi izpadle v prvem in drugem kolu. Omeniti pa moramo zelo dobro igro Bogatajeve proti Vržičevi, Vodila je 2:1. v nizih in 18:13, nato pa 19:16, pa je vseeno izgubila niz in pozneje igro s 3:2, Pri tem niti ne moremo reči, da je igrala nespametno. Bolj ustreza resnici, da ji je manjkalo samo ma,l0 sreče in dosegla bi svoj največji uspeh.
Pri mladincih se je Valentan plasiral med prvih osem, dalje pa ni mogel. Izgubil je s prvakom turnirja Haraet-ličem. Hlebš je izgubil s Terečikom 2:1. Ob bolj pazljivi igri in .upoštevanju nasvetov bi se lahko plasiral boljše.
Fri tekmovanju mladink je odločala največ trenutna zbranost in prisebnost. Anzelčeva je izpadla v predkolu-
Ažmanova pa- v prvem kolu, obe pa bi lahko lgrQ tudi debili. Vse igralke so precej izenačene, odloča seveda tudii večja rutina, zato bi bilo potrebno nuditi mladinkam' čim več. tekmo, vanj,
V "uvodu naznačena ugotovitev, da smo Slovenci precej nadarjeni za namizni tenis, je prišla do izraza v tekmovanju dvojic. V igri, kjer predvsem odloča nadarjenost in inteligenca, so se Slovenci veliko bolje odtrezali kot pri posameznikih, kjer pride bolj do veljave trening, Strumbl in Jeram sta se plasirala v polfinale v dvojicah moških II. razreda. Ob bolezni Strutiibla je tp zadovoljiv rezultat. Pogačar : Bogataj sta se ‘tudi preriti v polfinale. Z bolj umirjeno igrQ in večjo borbenostjo bi prišli lahko še dalje. Sploh lahko ugotovimo pri večini naših igralcev, da se večkrat ustrašijo imena nasprotnika. Seveda potem v igri ne pokažejo vsega kar znajo, Valentar in Hlebš sta dosegla za Slovence drhgo mesto pri dvojicah mladincev. To je še pomembnejše, če upoštevamo, da sta nastopila prvič skupaj. Tud; mešani par Bogataj : Bogataj bi ob skrbnejši igri lahko dosegel uspeh proti Vržič : Grujič, s čemer, bi se uvrstil med prvo četvorico.	Stanko Rebolj
Finska sama
Zdravniški tisk v zahodnem svetu se je začel v zadnjem času zelo zanimati za fiziološke in zdravstvene učinke sa. une, kakor Finci imenujejo to vrsto mejne kopeli. Sauno poznajo v Franciji samo po pripovedovanju potnikov, medtem ko je že v skandinavskih deželah v veliki veljavi in se je celo razširila v Nemčiji in Švici.
Čeprav večina našlih bralcev že pozna vsaj približno, naj v kratkem podamo bistvene značilnosti saune. Finska sauna je kopel v mrzlem in toplem zraku, med katero se menjavajo parne kopeli, na koncu pa se zaključi z mrzlo prho, Ze leta 1900. so imeli Finci 400.000 kopalnic za sauno, to se pravi ena na vsakih sedem prebivalcev. Za' to potrebna oprema je prav preprosta: majhna lesena lopa z nekaj klopmi, peč iz opeke in nekaj škafov vode, to je vse. Temperatura v takem prostoru, kjer so kopalci popolnoma goli, znaša lahko do 75» V tem suhem in vročem prostoru je seveda potenje zelo močno. Od časa do časa polijejo razbeljeno peč s škafom mrzle vode zaradi česar se prostor v nekaj minutah spremeni v pravo vročo parno kopel. To zanimivo kopel zaključijo z ledeno prho ati s skokom v bližnje jezero.
Kot zdravilo priporočajo na Finskem sauno v začetku nalezljivih bolezni, tako n. pr, odpravi gripo kot pri nais aspirin ali grog (vroč čaj z žganjem in z limono) Prav tako jo priporočajo proti revmatizmu, defoe-lušnostl, proti nekaterim boleznim žlez z notranjim izločanjem, - proti nekaterim kužnim boleznim, kot je koprivnica in garje. Finci vidijo v uporabi saune glavni vzrok za svojo krepko telesnost in ji pripisujejo tudi veliko zaslugo, da so tako odporni proti prehladom, revmatizmom Itd.

iMM
Izplača se biti nogometni trener
Te dni, ko so končana ligaška tekmovanja v nekmetu, se posamezni klubi ozirajo ro raznih trenerjih. Po- • polnoma pravilno je, da si vsak klub skuša preskrbeti čim boljšega trenerja. Tako je stopil tudi znan klub slovenske 1/ige v pogajanja z nekim trenerjem. Zanimivo Pa je, kakšne pogoje postavlja ta možak: nič več in nič manj kakor 12.CC0 mesečne plače* razen tega Pa še komfortno in brezplačno sianova. nje ter piačane vsa pripadajoče obla. čiine in dodatne nakaznice za družino. Zel0 skromne zahteve, kajne? Pa še en primer. Nek klub (prav tako v slovenski ligi), ki je precej na repu lestvice, pa že ima trenerja. Ta prejema 14.000 dinarjev mesečno, seveda ima razen tega pl&čano vso hrano in tudi stanovanje.
Ni naš namen oporekat.) trenerjem znanja in pripadajočih zaslužkov, saj je nedvomno od dobrega trenerja ve tiko odvisno, kako bo fizično in tudi moralno vzgojil svoje športnike. Toda
ob teh podatkih se nem nujno vsiljuje misel o krivičnosti razmerja v nagrajevanju. In če ima trener v republiški ligi (ki je po mnenju vseh kvalitetno zanič) 14.000 plače (poleg ostalih ugodnosti), potem ima lahko trener v klubih zvezne lige z vso pravcio 30 ali pa celo 50 tisoč. Znano je. da ima »aprimer zvezni atletski trener (ki je najmanj toliko usposobljen kakor nogometni trenerji, ali pa še bolj) kom«j polovico zgofaj omenjenih prejemkov. In kaj naj reče na vse to absolvent pravne ali medicinske fakultete, ki začne po 18 letih šolanja svojo pripravniško službo s prejemki okoli 4.000 din me. sečno. Menda obstojajo uredbe o klasifikaciji in nagrajevanju trenerjev. Prav bi bilo, da se pristojni forumi za le stvari nekoliko pozanimajo, kajti čemu so nam sicer uredbe potrebne, če je v teoriji postavljeno eno, v praksi pa se izvaja popolnoma drugo. Ce ne pa kar svetujemo staršem, naj svoje otroke izuče za nogometne trenerje.
Pri modernem startu uporabljajo atleti startne bloke, katerih pre-tični mehanizem opor za stepala omogoča natančno držo
Ali veste kaj je doping?
Da bi darkalen konj razvil pri dir, ki vse svoje sile, mu lastnik daje včasih vzpodbujajoča sredstva. Ta postopek imenujejo z internacionalnim izrazom doping. Angleška beseda doping izhaja iz prvotno v Ameriki rabljene besede dop, kar pomeni iz tobaka pripravljeno mamilno sredstvo. Doping velja za prevaro', ki jo prepovedujejo vodstva konjskih dirk v vseh kulturnih državah. Kot doping uporabljamo vse droge in vse rastlinske ekstrakte, ki izzovejo nenaden porast telesnih moči, kateremu pa sledi kmalu padec. Ta sredstva dajejo konjem ket primes v hrano, vdrgnejo jih v kožo ali z injekcijo vbrizgnejo pod kožo. Med dopinge uvrščamo tudi sredstva, ki trenutno zmanjšajo telesne sposobnosti. Uporabljamo jih v posebnih okoliščinah. Sem spadajo tudi me. lianične in električne naprave, alko-, hol, čaj, kava, kakor tudi vse pijače, krmila, tablete in praški, ki delujejo razburjajoče odnosno zavirajoče.
Na dan tekmovanja smemo konja umivati Samo z navadno vodo. 24 ur pred tekmovanjem je prepovedano vsako vbrizgavanje, vtiranje in dajanje kokaina ali kateregakoli zdravilnega sredstva. V primeru, da konj sprejema zdravila, ki mu jih je pred. pisal veterinar, se mora recept pred. tožiti dirkalni komisiji. Ce ta ugotovi, da je med zdravili kakšna snov, ki deluje kot stimulans, konj ne sme tekmovati.
Običajna doping sredstva so: atropin, kokain, kofein, kurare, digitalis heroin. hyosrin, morfij, nitroglicerin, spartein, strihnin, skopolamin, vera. tria, yohitnbin in arzen.-,ki preparati. Priljubljena navada konjskih prekup-. čevalcev je dajanje heroina in sicer tako, da prepojijo z njim korenino ingverja, ki jo vtaknejo živali v debelo črevo ali pa dajo konju požreti izvotlen koren, napolnjen z 0.25 g strihninerezenata, 0.5 kofeina ali 1 g kokaina. Cas od sprejema dopinga do začetka delovanja je za vsako sredstvo točno ugotovljen. Navadno ga dajejo 40 minut pred nastopom. Dirkalna vodstva imajo zaradi tega učinkovito ■ protisredstvo .V zadnjem tre-
nutku spremenijo vrstni red tekmovanja in tako doping pri konju, ki ga je zavžii, še ne deluje ati pa ne de. luje več.
Sredstva, ki naj bi zmanjšala iz kakršnega koli namena sposobnost ko. nja, so naslednja: bromove soli, klor-hydrat, eter, alkohol in arzenove soli. Konjem jih dajemo v obliki hfane in sider kot. želatinaste kapsule,, oblate, zmešane s klajo, tablete ati namočene v sladkorju. Dalje kot klistir, svečke, subkutene . injekcije, z drgnjenjem v kožo, lahko pa potrosimo ali omočimo sluznico nozdrvi z dopingom. Pri pogostem uporabljanju teh sredstev se živali navadijo nanje. Izbiranje in doziranje sredstva in njegova reakcija je odvisna od temperamenta, konstitucije in rase živali.
Težavna in nezanesljiva je klinična ugotovitev, če je konj sprejel doping ati ne. Določimo lahko večje doze alkaloidov, ako je konj še ped njihovim vplivom. Pri zavživanju kofeina se spremeni ozadje očesa, kjer žile na. breknejo in tudi zenica se obarva temneje, Pod vplivom atropina se pojavi osušenje ustne sluznice ih. zmanjšanje delovanja prebavil. Po injekciji heio. ina nastopi na mestu vboda pojsčeno znojenje. Nezanesljiva je kontrola žadu ja tiupiner; s pom .$;» uemvšpj delovanja pulza, dihanja in reakcije na pupilo.
Zato so se lotili strokovnjak; preiskovanja izločkov in telesnih sokov. .Ruskemu kemiku Bukovskemu so je posrečilo ugotoviti leta 1904 alkaloide v silni konja, ki je bil dopiran. Zaradi tega sedaj uporabljamo kemično-analitične metode, da ugotovimo v sli. hi. blatu, znoju in urinu domnevni doping.
Uporabljanje dopinga ni nova stvar. V Angliji so v te svrhe že v 17. sto. letju uporabljali konjak, \vhi-ky, she-rry, šampanjec in močno varjena piva. Okrog leta 1898 so začeli v Ameriki uporabljati alkaloide; tu in v Rusiji se je navada dajanja dopinga zelo razširila. Na Dunaju so leta 1911 prvič znanstveno ugotovili, da je bil uporabljen pri nekem konju doping.
MARgeRV MILLER:
Joe Lomiš
Vsi ti dogodki pa Johnsona le niso spametovali in nič si n' Prizadeval, da bi pomiril sovraštvo svojih belih so,občanov. Se naprej je izzival tepene bele nasprotnike s svojim širokim smehom. Nekolikokrat se je tudi oženil
z belimi ženskami seveda; Oblačil se je kar se da Vzbujajcče in svetu oznanjajoče govoril, da je samo on naivečji med največjimi, ki so kdajkoli nataknili boksar. ^"Ke rokavice. Ves športni svet je prevevalo eno samo ^Penenje — najti i:beio nadc«, moža, ki bi se upa! spoprijeti s tem divjakom z edinim smotrom: vrniti naslov svetovnega prvaka beli rasi.
Jack Johnson pa tudi pozneje ni bil pozabljen. Tex "■‘chard, eden najbolj znanih promotorjev, ki jih je šport kd=tj koli poznal, je celo prisegel, da ne bo nikdar in n!koli obiskal boja za svetovni šampionat, če bi se ga u*eSnil udeležiti črni boksar. V debi med Jackom Johnsonom in Jceom Louisom ni vstopil v ring noben črnec, k* bi se pojeva) za naslov prvaka težke kategorije. Črni Harry v/iiis je bil prvi snubač Dempseyovega. naslova; toda Dempsey se Je kratko in malo izvlekel z »barvastim zakonom« in odklenil srečanje z njim. Na tihem se je go-vo. rSlo> da bi se Amerika sploh ne pomirila s črnim šam.
Pianom.
Nihče se ni bolj zavedal neprilik in ovir, ki bi bile napoti črncu, če bi se potegoval za ta naslov, kot dr. John Roxfcorough in Julian Black. Kmalu po razgovoru, ki ga je imel z Louisom, je Roxborough obiskal Blacka in mu povedal, da se je mladi Joe odločil za profesionalnega boksarja. Tudi za Blacka je bila ta novica veliko preše, netenje.
»Delati bo treba!« je dejal Black.
»Res je, delati bo treba«, je odgovarjal Koxborough. »Dober dečko je — rojen za boksi Le kako naj prepričava ljudi in jim tudi dokaževa, da se ima Joe pravico boriti za ta najvišji naslov in da si to tudi zasluži.«
Po tem razgovoru sta začela Hoxborough in Black pripravljati kampanjo za vzpon črnega boksarja Joea Louisa, pri čemer sta seveda računala tudi na pomoč pripadnikov njegove rase. »Predvsem«, je menil Koxborough, »se ne bo smel udeleževati tekmovanj, ki bi ne bila prirejena brez temeljitega preudarka,«
»Dvomim, da bi se jih Joe sploh hotel«, je rekel Black z nasmehom. »To bi vendar ne bilo pošteno in Joe bi težko storil kaj takega.«
»Se spominjate smeha Jacka Johnsona?« Je pripomnil Roxborough. Black je osupnil: »Joe se ne bo smel posme. hovati, če bo premagal belega boksarja«, je dejal John. »Tudi govoriti ne sme preveč. Skratka, v ringu naj se samo bojuje!«
»Pošteno bojuje!« Je pristavil Black, »ce se ne upa zmagati po pravilih, sploh nima pravice do zmage!«
In tako se je rodil znani Louisov »dead pan.* Joe je moral svojima manažerjema obljubiti, da ne bo nikoli počenjal tega, kar so delati skoraj vsi šampioni, ki Jih zgodovina pozna. Pristal je na obljubo, da ne bo nikoli izrabljal sodnikovih nezmožnosti, prizanesljivosti ati nepazljivosti za to, da bi se okoristil z nečednim načinom tekmovanja, da si ne bo nikoli prizadevat, da bi namenoma ranil svojega nasprotnika v obraz z zadrgami rokavic, ali pa mu prostaško kazal hrbet. Skratka, nikoli se ne bo posluževal nobenih nepoštenih trikov, ki so boksarjem znani.
Louis se ni držal samo suhih razlag o pravilnosti boje. vanja, temveč si jih je zapisal tudi v dušo, kar je najlepše dokazal njegov boj z Billyjcm Connom, prirejen 18. junija 1941 na Polo Groundsu v New Torku. Joe Je tega dne že osemnajstič trdovratno branil svoj, pred leti priborjeni naslov prvaka sveta. Res ni manjkalo mnogo, da bi ga bil izgubil, ker je bil Conn, samozavestni ir. težko premagljivi Irec iz Fittsburga, v svoji najboljši formi, medtem ko je bil Joe po vsesplošnem mnenju pre-treniran.
V začetnih rundah se je Louis pokazal boljši kakor njegov nasprotnik. Toda kmalu za tem Je Irec nehal ple. sati po ringu, udaril je Jcea z levim direktom in poizkušal z žalitvami izzivati šampiona. Louis se je molče bojeval in ni odgovarjal na njegove izpade tudi tedaj, ko se je Conn pripogibal ter mu obračal hrbet.
* Mrtva klada.
Seveda so se ob tem njegovem početju upravičeno raz. burjali tudi reporterji. Ko je osma runda prešla v deveto, deseto, se je mladi Irec z enako vnemo boril še naprej in vse je kazalo, da bo zmagal, če se bo boksal s tako zagri. zenostjo kakor dotlej. Tudi Joe je to vedel. Med posamez. nimi rundami mu je stari trener Biackburn dejal, naj za vsako ceno odbije Connov naskok. Joe je pozneje priznal, da je v deseti rundi začutil, kako mu naslov uteha. »Vedel sem, da moram v naglici nekaj storiti.« Zaradi hitrega premikanja je Conn v kotu izpodrsnil, izgubil ravnotežje in se popolnoma odkril. Po vseh pravilih bi ga bi! Joe smel doseči z roko in mu zadati silovit udarec. Toda Joe je brez odlašanja stopil za korak nazaj in dopustil na. šprotniku, da je spet ujel ravnotežje.
Conn se je ob koncu te runde vrnil v svoj kot s prisiljenim nasmehom no ustih. Njegovi sekundanti so mu naročali: »Vzdrži, Conn!« Toda Conn je težko dihaje odgovoril: »V borbi bom vzdržal, toda odbil ga častno ne bom.« In res ga ni. Joe ga je knockoutiral v trinajsti rundi.
Pred tem spopadom je Joe izjavil, da so bile športne rubrike časopisov vsak dan prepolne Connovih izjav, ki so vedele povedati, da je o Louisovi športni karieri le prazen hrup in da ga bo on, Conn, docela onemogočil. Seveda so te izjave povzročile zeliko zanimanje med športnimi Icrogi. Nekoč je eden športnih novinarjev vprašal Louisa, s kakšnim udarcem misli poraziti Conna. Lcuis mu Je od. govoril z veselim bleskom v očeh: »Ne vem. ce ga dosežem, bodo njegova usta odprta. Sicer so pa odprta že lep čss!u —
V	7 dneh
V	sedmih odborih Generalne skupščine Združenih narodov so sicer začeli obravnavati številne točke dnevnega reda, toda razprave o teh vprašanjih bodo trajale bržkone še dolgo, 1 preden bodo znani uspehi teh konferenc. Politični odbor je začel razpravljati O RAZOROŽIT VENEM NAČRTU ZAHODNI VELESIL, ki je posebno z vprašanjem mednarodnega nadzorstva nad atomsko energijo v ospredju sedanjega zasedanja Generalne skupščine. Toda prav tolikšno pozornost je pritegnil predlog jugoslovanske delegacije, naj posebni politični odbor upošteva nujnost NASE ' PRITOŽBE PROTI SOVJETSKI ZVEZI in njenim satelitom; posebni politični odbor je kljub odporu predstavnikov sovjetskega bloka tej zahtevi ugodil in je dal naši pritožbi prednost pred drugimi točkami dnevnega reda. V pravnem odboru pa je zopet prišel na razpravo jugoslovanski predlog DEKLARACIJE O PRAVICAH IN DOLŽNOSTIH DRŽAV. Zal, da je bilo razpravljanje o našem osnutku odklonjeno. Značilno je, da se je proti našemu osnutku deklaracije postavila predvsem delegacija Sovjetske zveze, pri glasovanju pa so glasovale proti tudi delegacije ZDA in Velike Britanije, medtem ko je 13 delegacij
—	predvsem predstavnikov malih in srednjih držav bilo mnenja, da bi bilo treba takoj obravnavati in sprejeti deklaracijo o pravicah in dolžnostih držav. Torej velesile, ki so sicer različnega mnenja, skoraj pri vsakem vprašanju dnevnega reda, pa so se pri tem pokazale složne, kar kaže, da ne enim ne drugim ni do tega, da bi bila sprejeta, takšna deklaracija, ki bi vzela v zaščito samostbjnost in neodvisnost malih držav.
Toda veliko bolj kot zasedanje Generalne skupščine v Parizu so bila v ospredju pozornosti poročila iz Koreje. V Pan Mun Jonu so se namreč zvezni oficirji
—	na eni strani Kitajcev in Severnokorejcev, na drugi strani pa Američani, ki zastopajo oborožened sile Združenih narodov — po enomesečnem razpravljanju končno le zedinili glede enega vprašanja. Gre namreč za DOLOČITEV RAZMEJITVENE ČRTE med obema armadama, na podlagi česar naj bi prišlo do prekinitve bojev in do premirja. Na sestankih v Pan Mun Jonu je zopet prišla do izraza potrpežljivost Azijatov in1 odločnost zahodnjakov, oboji pa so se slednjič le pogodili, da bo črta premirja potekala 13 km južno od 3'6. vzporednika na levem krilu fronte in 68 km severno od Vzporednika na desnem krilu. Demarkacijska črta naj bni bila potegnjena tako, da bi bilo vmes med obema armadama 4 km široko področje »zemlje brez gospodarja«. S tem bodo Kitajci in Severnokorejci dobili področje južno od Kum-songa na osrednjem delu ironte in področje južno od Kesonga, na vzhodnem delu fronte. S teli dveh področij se bedo umaknile čete OZN, kaKor bodo severni dobili tudi vse otoke, ki leže severno od 38. vzporednika in ki so sedaj pod. nadzorstvom sil Združenih narodov. Dolgo so se v Pan Mun Jonu pogajali vza področje okrog Kesonga, ki ga imajo pod svojo oblastjo Kitajci m Severnokorejci. Američani so hoteli dobiti to ozemlje v zameno za področje, ki bi ga spraznili na vzhodnem delu ironte. Zaradi tega so ee pogajanja zavlekla in zapletla. Toda slednjič so predstavniki Združenega poveljstva popustili, tako da bo Kesong še naprej ostal v rokah Kitajcev in Severnokorejcev.
Toda kljub temu uspehu, ki sicer vzbuja veliko upanja, je treba vedeti, da je bilo razčiščeno samo eno vprašanje: namreč vprašanje demarkacijske crce premirja, ki pa bo po dosedanjin določilih trajalo 30 dni. V tem času bi morali rešiti še vrsto drugih vprašanj, ki se nanašajo na premirje: predvsem izmenjavo ujetnikov in nadzorstvo nad izvajanjem določil premirja. Obe vprašanji sta zelo kočljivi, posebno ker Kitajci in Severnokorejci — po zgledu sovjetske zveze — bržkone ne bocio dovolili, tia bi kdorkoli izivajal nadzorstvo za njihovimi bojnimi črtami, kakor je tudi dvomljivo, kako bo urejeno vprašanje izmenjave ujetnikov, ki jih je na obeh straneh ve-liki. Upoštevati pa moramo tudi dejstvo, da Kitajci in Severnokorejci vse upslej niso dovolili niti predstavnikom Mednarodnega Rdečega križa, da bi se pobrigali za usodo ujetih vojakov in oueirjev čet Združenih narodov.
Še večja težava pa bo nastopila tedaj, ko bo treba razpravljati o vzpostavitvi pravega in trajnega miru in ne samo začasnega premirja. Tu bo verjetno naj-sporno VPRAŠANJE UMIKA TUJIH ČET IZ KOREJE, sovjetska zveza, Kitajska in seveda tudi Severna Koreja postavljata kot neogiben pogoj, da se konča korejska vojna — ;:mtx tujih čet. Amerčani skupaj z drugimi narodi, ki se borijo pod zastavo OZi,', pa so mnenja, da ne rnoreje prej umakniti svojin čet s korejskega polotoka, preden ne uo Južna Koreja sama sposobna preprečiti možni ponovni napad s severa.
Sovjetska zveza je prejšnji teden razposlala vrsto diplomatskih not. Egiptu, Siriji, Libanonu, Iraku in Izraelu je poslala note, v katerih opozarja države Srednjega vzhoda, da bi uli njihov PRISTOP K OBRAMBNEMU PAKTU na Srednjem vzhodu, ki ga za to področju pripravljajo zahodne velesile, — sovražno dejanje proti Sovjetski zvezi. Poteg lega pa je sovjetsko zunanje ministrstvo poslalo poslanico tudi vladam ZDA, Velike Britanije in Francije, in sicer glede
—	TRŽAŠKEGA VPRAŠANJA. Moskva namreč zahteva, da naj bi zahodne velesile preprečile, da bi prišlo med Italijo in Jugoslavije do neposretinin pogajanj za ureditev spornih vprašanj med tsoerua sosednima državama — v prvi vrsti glede Tržaškega ozemlja. Sovjetska zveza bi rada videla, da bi bil za Svoocuno tržaško ozemlje imenovan guverner, čeprav je znano, da so se prav sovjetski diplomati pred časom, ko je bilo to vprašanje aktuaino, najbolj upirali imenovanju guvernerja. Na drugi strani pa vsi vedo, da se italijanska informbirojslca agentura že doigo zavzema za imenovanje guvernerja v Trstu m s tem v zvezi predvsem za umik jugoslovanskih čet iz cone B. Ko bi bilo to napravljeno, potem naj bi po mnenju italijanskih m-lormbirojcev vse Svobodno tržaško ozemlje »spontano« prešlo pou rtaiijo. UREDITEV NEREŠENIH ZADEV med Italijo in Jugoslavijo, bi gotovo okrepilo mir v tem deiu Evrope; prav tega pa v Moskvi nočejo, kajti prav neurejeni odnosi in nasprotja nudijo največ možnosti, da pridejo do veljave kremeljske težnje in inlormbirojska propaganda.
V Egiptu je zopet pr Uto do spopadov med Egipčani in angleškimi vojaki, kar pomeni, da je NAPETOST OB SUESKEM PREKOPU še vedno nevarna, posebno ker se je začela Sovjetska zveza odkrito vmešavati v spor med Angleži in Egipčani, ko je ponudila egiptovski vlačil gospodarsko pomoč s pogojem, na bo se naprej vodila politiko proti Veliki Britaniji. Prihod predsednika perzijske vlade dr. Mosadika v Kairo in njegov sestanek s predsednikom egiptovske vlade Nahas pašo, je omogočil sklenitev prijateljske pogodbe med obema državama Srednjega vzhoda. Za sedaj bi takšna pogodba ne Imela bistvenega pomena, pas pa bi postala lahko važna v zvezi z vse-ni vprašanji, ki danes vznemirjajo Srednji yzhod.
Kov znak smrti
Profesor Balthazard je objavil nov način za diagnozo resnične smrti. Novi postopek ne vsebuje nobene nevarnosti za osebo. če je smrt le navidezna. Ta'metoda, ki temelji na 25 letnih izkušnjah, ni še nikoli odpovedala; kadarkoli je pokazala pozitiven rezultat, je bilo nemogoče oživeti tisto osebo. Metoda se bo brez dvoma uveljavila pod imenom ■ »etrov znak«.
Ce dvomimo namreč o resnični smrti, vbrizgamo pod kožo 1 do 2 ccm etra. Kadar se vbrizgan; eter razleze po tki-yu je smrt samo navidezna in je treba energično poskusiti vsa sredstva za Dživijenje. V primeru resnične smrti |pa eter brizgne ven, brž ko izvlečemo brizgalke.
Na steni nočnega kluba »Condro« v pristaniškem mestu Beiem, stoje tri besede, ki so namenjene lenemu, ogromnemu toku Amazcne, ki se tu zliva v m-orje: »sanje, upi, iluzije.« Zeleno -peklo, ki se širi v neskončne daljave ob obeh straneh Amazone, je doslej pokopalo vse sanje, upe in iluzije ljudi, ki so tu hoteli najti bogastvo Zeleni pekel je doslej zmagovalec, propadli pa so gumi — milionarji, ki so si v začetku tega stoletja prižigali črne Bahia cigare z bankovci in zelena džungla je brez sledu požrla tudi tistih dvanajst milijonov dolarjev, s katerimi se je proti njej borila Fordova kompanija. Propadlo je naselje Fordlandia, kjer so se nekoč širile velikanske plantaže gumija in propadlo je še mnogo takih naselij. Ostalo pa je mesto Manaos, ki leži v srcu tega največjega porečja na svetu. Tudi amazonska lini ja britanske ladijske plovbe je prestala vse krize: nekoiiko-krat na leto plovejo sedemtdsoč tonski tovorni parniki iiz Liverpoola proti Nevv Yorku in od tam do ustja Arna-zone, od koder je še 1700 km po ru-mieno-zelenih vodnih masah sredi neskončnih pragozdov,
To je vožnja skozi enega izmed redkih delov sveta, ki so ostali še vedno uganka, čeprav je že mnogo raziskovalcev dalo življenje za to, da bi to uganko razjasnili. To je pokrajina, velika kot Nemčija, Francija in Jugoslavija skupaj, po kateri teče več kot stotisoč kilo. metrov rek.
Velika ladja plove po Amazoni ves teden- preden pristane na »Rio Negro pomolu« v Manaosu. Vožnja po Arna-zoni je romantična in pestra. V tudi po 100 km širokih kanalih Amazone. tam kjer se izliva v morje, lovijo ribe temnopolti domačini s ploščatimi, ši-rokokrajmimt slamnatimi . klobuki na glavah. Pozneje srečuje velika tovorna ladja majhne) staromodne, ki jih poganjajo lopate in imajo plosko dno. In ves čas spremlja ladjo ob obeh straneh reke neskončna džungla, ki ima vse odtenke zelene barve.
samo dva milijona prebivalcev in jo velika kot celotna zahodna Evropa Nekoč bo lahko prebivalo tu deset ali stokrat toliko ljudi. Manaos je središče borbe proti džungli in za nov življenjski prostor. Camargo nam pove, kakšna je pot k temu: velika močvirna jezera se lahk0 dajo osušiti s kanali k rekam, ki bi jih speljali takrat ko je voda najnižja. Boriti se ge treba proti pragozdu, graditi ceste in železnice, saditi kultivirane industrijske rastline in rezultati bodo kmalu vidni. Pravzaprav so
prvi r ezultati že vidni. Iz Manapsa gradijo dve veliki cesti v Kolumbijo in v britansko Guayana Gumijeve plantaže v Belterri so posadili z odpornimi križanci gumijevih dreves. Dva milijona gumijevcev dasta že danes osemdeset ton gumijevega mleka dnevno, to je osemkrat toliko kot divja drevesa. Iz tal rastejo majhna industrijska podjetja, ki predelujejo »piramku« ribe in mnoge »produkte« pragozda. Izgleda, da počasi, čisto počasi postajajo resničnost tudi sanje ob Amazoni.
Pan:. -Mesto revolucij in uporov, umetnikov in tic.bemov, bogastva m siromaštva, mesto, ki je v svoji tisočletni zgodovini videlo in preživelo marsikaj slabega in dobrega, je danes prizorišče diplomaatskih bojev in vročih diskusij — mesto, v katerem zaseda Generalna skupščina OZN. Na sliki: pariška vsakdanjost. V ozadju »Notre dame de Pariš«
Ko plove ladja ob bregovih, vidijo potniki od časa do časa »Ser-ingale.ti kraje, kjer je naložen surov gumi Primitivne koče so običajno pokrite s širokim listjem iz pragozda. Izpod listja se vrtinči rumen dim: v kočah »pečejo« gumijevo mleko v dimu »Ourionri« lesa. Mleko se pri tem strdi v približno pol metra visoke fcaie surovega gumija.
Lahek večerni veter ne ohladi razžarjenega zraka Amazona- teče samo dve stopinji južno od ekvatorja in ves čas skoraj vzporedn-o z njim. Zadnji sončni žarki zlato ožarijo listje v pragozdu, toda samo na vrhovih dreves. Spodaj v neprodirni goščavi je že te. ma in jate karmora.nov, papagajev in dragih eksotičnih ptičev se vsedajo k spanju.
In po tej vožnji skozi pragozdove, kamor nj še nikoli stopila človeška nega, pride potnik v Manaos, moderno metropolo amazonskega porečja
Manaos ne leži tik ob Amazonki, ampak nekaj čez deset kilometrov novzgor ob toku Ria Negra, Vode »črne reke« so res črne in ob njih leži mesto s svetlimi trgovskimi poslovnimi in stanovanjskomi hišami, neznanskim številom kavarn in barov- in čez 130.000 prebivalci. Ljudje so skoraj vsi rjavi — svetlo do temnorjavi — in so brez razlike oblečeni v belo. Ameriški luksuzni avtomobili in angleški tramvaji so prodrli v mesto sredi pragozda in dve radijski oddajni postaji neprestano oddajata program, ki je flo večini sestavljen iz reklam. Štirje časopisi pišejo za gubernatorja ali proti njemu in se lepo skupaj smejijo- posadki rečnega parnika »Alm-ira-nte Alexa-ndrmo,« ki je med sedemtedensko vožnjo od Ria do Manaosa izpila polovico, za žejne ljudi ob Amazonki, namenjenega piva v steklenicah.
V Manaosu imajo tudi svojo opero in so nedavno odprli najmodernejši hotel tisoče kilometrov okrog, ki ga je reklama od Buenos Airesa dQ New Ycrka razvpila za »raj v zelenem peklu«. K otvoritvi tega hotela se je kot nekdaj k otvoritvi opere zbrala vsa južnoameriška »elita«. Toda že nekaj dni po otvoritvi je tudi zadnjemu članu »elite« postalo prevroče in v.Manaosu so ostali zopet tisti ljudje, ki se borijo proti džungli. »Niti peklo niti raj«, je rekel dr Felisberto Ca-margo, najboljši braziijanski poznavalec Amazonke in šef sevemobraziljain. skega agronomskega instituta, ko je govoril o Amazoni. Peklensko podnebje je navadno pretiravanje. Novi tropski medikamenti in pametna higiena izključujejo skoraj vse resne bolezni.
Vsa amazonska pokrajin? ima
Pesnik i
Mnogo je bilo napisanega o tem, kako so Nemci z raketami bombardirali ^Anglijo in posebno še London. V načrtih pa so imeli tudi napade na ZDA in zato so izpopolnjevali svojo raketo V-2, da bi imej a čim večji doseg in bi jo lahko poslali tudi preko oceana. Mogoče je bil takrat ta načrt malce fantastičen, vendar so ga nemški znanstveniki skoraj uresničili in je le hitri konec druge svetovne vojne preprečil, da niso tudi ameriška mesta doživela usodo Londona. To pa ni bila edina, nevarnost, ki je razburjala Američane v zadnjih letih vojne. Amerika je bila bombardirana že leta 19-44. Zelo malo so o tem napisali, pač zato, ker med vojno ta novica ni prodrla v tisk, po vojni so pa vse slabe stvari tako radi pozabljali.
28. aprila 1942 je skupina ameriških lahkih bombnikov pod poveljstvom1 generala Booiittlea vzletela z neke letalonosilke v bližini Japonskega otočja in bombardirala Tokio. Materialna škoda ni bila posebno velika, moralni udarec za Japonce,« ki so bili takrat na višku svojih osvajanj, pa je bil precejšen. Maščevalnost jih je privedla na misel o represalijah, kar pa ni bila enostavna stvar. General Kusaba, ki so mu to nalogo zaupali, se je sicer prav hitro odločil za način, realizacija pa je malo šepala in ni dosegla pričakovanega učin. ka Mogoče se Vam bo zdelo smešno, da so biili orožje, s katerim se je hotel Mi-kado maščevati nad nesramnostjo Američanov, ki so se drznili nad Tokio, baloni z 'eksplozivom in smrtjo za ZDA. Ali že veste, da pihajo nad Pacifikom, v višini kakšnih 10. G 00 metrov stalni vetrovi s hitrostjo do 300 km na uro in sicer v smeri proti Ameriki. Balon, ki so ga spustili na Japonskem, ne da bi ga mogli voditi na daljavo, je bil prepuščen na milost vetrovom in zdi se, da je bil to precej slab izgled za maščevanje. Vendar je nekaj več kot 900 balonov priletelo na cilj, okrog 200 so jih izvlekli iz Pacifika, kakšnih 75 so našli naplavljenih na zahodni strani Amerike in vsaj 100 so jih videli opazovalci eksplodirati v zraku. V celoti torej kar lepo število in stvar že ni več tako smešna! Ce primerjamo te podatke z japonskimi, ki poročajo, da so od 1. novembra 1944 do konca aprila 1945 spustili okrog 9090 balonov, vidimo, da jih je nekaj več kot IGVo doseglo cilj. Višek napadov je bil marca 1945, ko so vsak dan spustili povprečno po 100 balonov.
V ZDA so v začetku podcenjevali te napade, ker so povzročili le malo škode, toda vedeli so, da ni izključeno, da bodo Japonci namesto večjih zažigalnih bomb, uporabili raje več manjših, ali pa posegli po orožju, ki je vse bolj nevarno — po bakterijah.
Japonski generalni ' štab je pričel z masovnim pošiljanjem balonov, sicer že spomladi 1944, vendar ni nobeden izmed teh prvih 200 balonov prispel na cilj. Sele 1. novembra istega leta je sledil uspešnejši poizkus. Mornarica ZDA 'je prišla z njimi v kontakt 4. novembra, ko je neka patrolna ladja zagledala v morju čuden predmet. Mornar, ki ga je vlekel Iz vode, je moral zaradi teže eksploziva prerezati vrvi, tako da so dobili le balon brez tovora, po označbah so spoznali . da je. japonski, niso si pa mogli misliti, čemu služi in so le slutili, da se je vmešalo v vojno nekaj novega. tajinstvenega. Vlada se je hitro zavedla nevarnosti in zadolžila mornarico ter Varnostno službo za potrebne protiukrepe. Kmalu nato so potegnili iz morja še en primerek, sredi decembra pa je takšen balon zgorel v zraku in padel na zemljo v državi Montana. Iz ostankov teh prvih balonov so si ustva-
mislec
rili približno sliko orožja in jih nato poslali v raziskavo Mornariškemu raziskovalnemu centru v Washington, D. C. ter Tehniški visoki šoli v Kaliforniji. Tam so dognali, da je ovoj napravljen iz večplastnega pergamenta, zlepljenega s posebnim rastlinskim klejem. Ta material je bil bolj nepropusten z-a vodik, kot najboljše gumirane tkanine za ta- , Ione, ki so jih tedaj uporabljali v ZDA. Strokovnjaki so pregledali tudi pesek v obtežiinih vrečah in pri tem imenovali pet področij na Japonskem, kjer takšen pesek obstoja. Letalstvo ZDA se je z največjo naglico pozanimalo s fotografskimi aparati za te kraje in v kratkem so imeli v rokah sliko ene izmed sumljivih tovarn. Na njej je bilo celo mogoče videti nekaj sivih, okroglih lis — bili so baloni, ki so jih pravkar napihovali za polet proti Ameriki! Kmalu nato so opazili prav takšen siv, okrogel predmet nad nekim mestom na zahodu ZDA Poslali so v zrak letalo, z nalogo, da ga spravi na žemljo. Z vetrom propelerja je uspelo usmeriti balon nad nenaseljeno področje, pri tem pa se je pristajalna naprava balona nagnila tako, da je poškodovala kontrolni vod za vodik in se je balon počasi spustil na tla. Na vso srečo je pri tem odpovedal avtomatični vžigalnik bombe in Američani so dobili prvi nepoškodovani primerek tega japonskega orožja.
Tak balon je imel 10 metrov premeta, bil je polnjen z vodikom in je nosil okrog 30 obtežiinih vreč po 2.7 kg. Poseben barometrski mehanizem je odklapljal posamezne vreče, če se je balon spustil pod 9900 metrov in odpiral ventil za vodik, če se je dvignil nad 10599 metrov. Vsak balon je nosil tri ali Štiri bombe, med njimi, vsaj eno za-žigalno. ostale pa so bile 15 kilogramske eksplozijske bombe, namenjene za prebivalstvo. Tudi bombe je odklapljal barometrski mehanizem, potem ko je zmanjkalo obtežiinih vreč in to naj bi bilo nekje nad ZDA. Ko' je padla zadnja bomba, je balon avtomatsko eksplodiral, vendar se to ni vedno zgodilo in je .marsikakšen pristal čisto nepoškodovan. Z vsako večjo skupino balonov so Japonci poslali poseben balon, opremljen z Tadiootidajnikom. ki jd dajal signale in tako obveščal Japonce o napredovanju balonske flote proti Ameriki. Te signalne balone so delali iz gumirane svP.e, ker so mislili, da je bolj nepropustna kot pergament, čemur pa nasprotuje dejstvo, da so le trije takšni baloni dosegli ZDA.
Američani so kmalu uvideli, da predstavljajo zaradi velikih gozdov glavno nevarnost zažigalne bombe, zlasti v poletnih mesecih, ko se gozd tako rad vname in so zato. organizirali padalske ga-
Odgovorite
ne da. bi si pomagali s slovarji In leksikoni:
1.	Kako se imenuje glavno mesto
Perzije?
2.	Kaj meri barometer?
3.	Ah' so bila nogometna vrata vedno taka kakršna so danes?
4.	Kaj je glavno pravilo športnega tekmovanja v hoji?
5.	v delih katerega dramatika se norec pogosto pojavlja kot pomembna oseba?
6.	Kaj imenujemo meteor?
7.	Kako sc imenuje Konstantinopel danes?
8.	Kako visoko mora biti napeta vrvica na cilju pri tekih?
9.	Ali sme nogometni sodnik kaznovati tudi prestopke, storjene v času, ko je igra začasno prekinjena?
19. Katerim državam pripada najvišja gora v Evropi Momtblatic?
Pomislite, kako ogromna je razlika med mislecem in pesnikom, med učenjakom in umetnikom, ki 'ju v javnosti imenujemo vedno skupaj in vedno dajemo v isti lonec, kakor da bi si bila tako zelo podobna. Še daleč ne! Sam nase je navezan umetnik. Nek docent piše razpravo o bakrenih legurah, ki so jih pred dvatisoč leti uporabljati v Evropi, na razpolago ima analize od leta 1860 do leta 1948, po Številu 4729, na razpolago ima literaturo priznanih strokovnjakov, na katere se lahko zanese, vsega skupaj okoli tritisoč strani. V mednarodni knjižničarski službi izve, kaj mislijo o teh kovinah danes v Cambridgeu. Mednarodni semestralni bilteni velikih univerz mu povedo, kje in kdo se bavi v drugih državah z istim problemom. Izmenjava mnenj, dopisovanje — prepriča se, zavaruje na vse strani, stopi potem morda korak naprej, to polovico koraka dobro utemelji — nikoli ni sam.
Drugače pri umetniku. Sam je in izpostavljen je molku in posmehu. Zagovarja se sam in sam odgovarja zase. Svoje stvari začne in jih napravi do končal Sledi nekemu notranjemu glasu, ki ga nihče drug ne sliši. Ne ve, od kod pride ta glas, niti kaj mu hoče povedati. Dela sam in lirik dela posebno sam, kajti vsako desetletje pozna samo malo velikih lirikov, ki so razdeljeni med narodi, pišoč v različnih jezikih, običajno niti ne poznajo — so tisti »Phares« svetilniki, kakor jih imenujejo Francozi, tiste pojave, ki za dalj časa razsvetlijo veliko morje ustvarjanja in sami ostanejo v temi.
GOTTFRIED BEN N
ODGOVOR! NA VPRAŠANJA V PREJŠNJI ŠTEVILKI
1.	Rimljanski vojskovodja Gaj Julij Cezar je pisal sam svoja vojna poročila in jih objavljal -kot knjige.
2.	FIFA je iz začetnic sestavljen naziv za mednarodno nogometno zvezo, ki se po tuje imenuje Federation Internationale de Football Association.
3.	Stebriča, ki nosita pri nogometnih vratih prečko, sta visoka 2.41 m.
4.	Koreografija je risanje plesnih figur z dogovorjenimi znaki.
5.	Najbolj znana švicarska pesnika sta Gottfried Keller (1819—1890) in Conrad Ferd. Meyer (1825—1893).
6.	Opero »Janko in Metka« je uglasbil skladatelj Engelbert Humperdinek (1854— 1912).
7.	K srednjim progam prištevamo v lahkoatletski teke od vključno 800 do 1509 metrov.
8.	Nogometno moštvo mora imeti najmanj 7 igralcev, da mu sodnik lahko dovoli nastop v tekmi.
9.	Pariška četrt, znana po svojih kabaretih, se imenuje Montmartre.
10.	Prosti premet v zraku imenujemo 5 tujo besedo salto.
Poleg gosto razpredene mreže svojih opazovalcev po podrejenih državah »ljudske demokracije«, ki morajo poročati o vsakih najmanjših znakih nezadovoljstva, ali dviganja nacionalne zavesti v teh deželah vzdržuje Sovjetska zveza tudi dobro organizirano mrežo obveščevalcev - v zahodnem svetu.. Med drugo svetovno vojno je bil najbolj znan sovjetski obveščevalni center v Švici, ki so ga odkrili šele pred zaključkom vojne, poleg tega pa so Rusi imeli svoje ljudi v neposredni bližini najvišjih osebnosti v Rimu, Berlinu in To kip.
Sovjetski obveščevalci niso prenehali s svojim delom tudi po koncu vojne. Izginil -je atomski znanstvenik Ponte-corvo in afera dr. Fuchsa v Angliji, ki je izročil sovjetski obveščevalni službi načrte za atomsko bombo, je dvignila v vsej svetovni javnosti mnogo prahu. Zanimivo je, da je znanstvenik Ponte-corvo prisostvoval naj novejšim poizkusom z atomsko bombo v Sovjetski zvezi. Tudi beg dveh uradnikov angleškega zunanjega ministrstva letos poleti gotovo ni bil čisto brez zveze s prejšnjimi dogodki. Poleg tega pa ne smerno pozabiti številnih procesov proti sovjetskim! agentom v naši državi.
Nedavno pa se je dogodil zanimiv slučaj na Švedskem, kjer so odkrili delovanje sovjetskega špijona, švedskega mornariškega podoficirja, Ernesta Ande rssona.
USODEPOLNO KOLO
V pričetku meseca septembra letos,1 je v Stockholmu podoficir Andersson zaprosil svoje nadrejene za krajši dopust | zaradi ureditve »družinskih zadev«. Toda namesto da bi odpotoval v notranjost Švedske, kakor je v svoji prošnji navedel, je preživel svoj petdnevni »dopust« v Karlskrone, največjem oporišču švedske vojne mornarice, na južni obali Švedske.
Ko se je 20. septembra vrnil v Stockholm, je ng svojem popoldanskem sprehodu zajahal ob neki restavraciji prislonjeno kolo, ki ga je tjakaj postavil Nikolaj Orlov, uslužbenec sovjetskega veleposlaništva. Andersson se je s kolesom odpeljal in se kmalu za tem ustavil v neki zakotni ulici ter previdno oprezujoč okoli sebe, da ga ne bi kdo opazil, vtaknil nekaj listov papirja v prazno Črpalko in v orodno torbo na kolesu. Kolo je kasneje pustil pred neko bolnišnico in se odpeljal s tramvajem domov.
»SKORAJ NEPOPRAVLJIVA SKODA«
Toda zgodilo se je drugače, kakor je pričakoval Andersson. Namesto Orlova so prišli po kolo oficirji švedske proti-špijonažne službe, ki so ga že ves čas zasledovali in ga niso izgubili izpred oči. Takoj naslednji dan so varnostni organi aretirali, podoficirja švedske mornarice
stiske odrede, ki bi jih mogli v najkrajšem času poslati v ogroženo področje. Nevarnost, da bi .Japonci uporabili kot orožje bakterije, nevarne za1 poljedelstvo in celo za prebivalstvo, je zahtevala mobilizacijo agrarne in zdravstvene službe. Razposlali so velike količine kemikalij, zaščitnih oblek in mask. na strateške točko in zahtevali od farmarjev takojšnja poročila o morebtnih epidemijah med živino in pridelki. Najvažnejše pa je bilo držati poročila o napredku bombardiranja v čim večji tajnosti, da ne bi imeli Japonci od tega kakšne koristi. Tisk je zato molčal, ljudstvo pa so obveščali o nevarnosti balonov po drugih kanalih. Kljub temu je bilo zaradi neinformiranosti nekaj nesreč, ko so ljudje našli balone, katerih bombe niso eksplodirale in sam: sprožili vžigalnike.
Konec aprila 1945 pa je bilo balonske ofenzive nenadoma konec in nihče v ZDA ni znal tega pravilno tolmačiti Mislili so le, da je nastopilo zatišje preč: viharjem. Pretekli pa so tedni in meseci brez balonov in tako je tudi ostalo vse do konca vojne.
To zadnjo skrivnost ,1e šele po končan vojni izdal general Kusaba. Ko so dobili Japonci vest o pristanku p ryegs balona v Montani, kar je ameriški tisk še poročal, so mislili, da. poteka stva: v redu in bodo tudi ostali baloni dosegli cilj. Potem pa je cenzura tiska prav neprijetno vplivala na kontrolo nad napredkom napadov. Pričelo je prevladovati mnenje, da so doživeli baloni neuspeh. Japonski generalni štab je pričel zato napadati Kusabo, da troši p c nepotrebnem že itak upadajoče vire v vojni industriji in je konec aprila z naslednjo motivacijo dosegel, da ‘je moral general odnehati: »Vaši baloni no dosegajo Amerike. Ce bi jo. bi. časopis; poročali, ker, >~£-priča<,j r morejo toliko časa molčati!«
Zmotili so se.
vojaško sodišče ga je obtožilo veleizdaje. Pričel je eden najbolj senzacionalnih vohunskih procesov v zgodovini moderne Švedske. Na razpravi, ki se je začela konec oktobra, je glavni poveljnik švedske vojne mornarice izjavil, da je škoda, ki jo je storil Andersson s svojim- protidržavnim delovanjem, skoraj nepopravljiva.
Obtožba je podrobno navajala, kako je Andersson preskrbel podrobne podatke svojim sovjetskim naredbodajalcem. ^ V zapiskih, ki so jih našli z nevidnim er-' nilom napisane na papirju, ki so jih odkrili organi v kolesu, je Andersson natančno poročal o položaju in oborožitvi švedskih vojnih ladij v Karlskrone, poleg tega pa je navedel tudi podatke ° bojni sposobnosti skoraj vseh enot švedske vojne mornarice. V svojih poročilih Sovjetom je Andersson natančno razložil m opisal kraje, ki bi bili pripravni za izkrcavanje in je temu p-riložil načrt obalne obrambe, tako na vzhodni, kakor tudi na zahodni obali švedske. Pri tem ni pozabil opisati utrdbe Bod*n, največjega suhozemskega obrambnega -sistema Švedske na njeni severni meji. Tudi podatkov o letališčih in o številčni moči letalskih sil ni pozabil priložiti svoj im »dokumentom«.
BOGATA »ZETEV«
Brez dvorna niso Rusi slabo izbrali. Potem, ko je zbral zadosti »zanimivosti« o Stockholmu in njegovi okolici, je bil dodeljen ledolomilcu, ki je iz Kariskro-ne plul ob vsej švedski obali. Med tem potovanjem je napravil Številne posnetke s svojo kamero, ki jo je kupil z denarjem dopisnika agencije _ Tass, Viktorja Anisimova. Nekaj teh slik je objavil v švedski pomorski reviji, ostale pa je postal Rusom. Ko je prišel na sever, je imel Andersson zopet »srečo«. Bil je meb tistimi podoficirji, ki so jih povabili na ogled vojaškega letališča Lulea, kasneje pa so obiskali še utrdbe Bodena, kjer so jim prijazni vojaki razkazali celotni obrambni sistem.
Njegova ladja se je ».pravočasno« vrnila na jug, da je lahko obiskal še britanske vojne ladje v Karlskrone. o čemer je seveda tudi poročal Sovjetom, obenem pa je obiskoval tečaj mornarice za radar, kar je povečalo vrednost njegovih poročil.
ZASKRBLJENOST V ŠVEDSKI
Andersson je že pred petimi leti spoznal tajnika sovjetskega poslaništva Vi-nogradova, s katerim sta sklenila veliko prijateljstvo. Medsebojni obiski so bili na dnevnem redu. Nato je prišel še drugi »prijatelj«, dopisnik Tassa, Anisimov. A šele leta 1949 so mu Rusi toliko zaupali. da so ga pričeli uvajati v svojo obveščevalno službo. Letos je Anisimova zamenjal Orlov, ki pa se je takoj po odkritju Anderssona vrnil v Sovjetsko zvezo.	.
V švedskih vojaških krogih je povzročila ta afera seveda veliko zaskrbljenosti. Ce je samo eden sovjetski vohun poslal toliko tajnih podatkov v Sovjetsko zvezo, se sedaj Švedi sprašujejo, koliko materiala so morali poslati tjakaj še ostali sovjetski agentje na Švedskem. V zvezi z diplomatsko ofenzivo Sovje,l> ske zveze na skandinavske države, o čemer dovolj zgovorno priča nota norveški vladi zaradi njenega pristopa k Atlantskemu paktu in pa tri poljske note Švedski zaradi nekega ustvarjanja »protipoljske atmosfere«, ka.r je bilo zvezano z grožnjo o ustavitvi dobav poljskega premoga Švedski, ki ga ona nujno potrebuje za svojo visoko razvito jeklarsko industrijo. Vendar pa so dosegli s tem nasproten uspeh. Švedska je sedaj namreč v stalnem nemiru pred »miroljubno« Sovjetsko zvezo, ki 'razpolaga skoraj z vsemi njenimi vojaškimi tajnostmi. Zato obstoja, možnost, da bo švedska prenehala s svojo politiko oborožene • nevtralnosti in se opredelila za vojaško zvezo z Zahodom, kar pa seveda lahko samo domnevamo.	—er ‘
&
G U
»iti oLkUgar ...z, n ijuoucijev ..... — Na verjamete?«
S^fgtsks Ippseža el Baltiku
in
Poizk&š&it^ fo	1
Vodoravno; 1, pomemben športni naziv za neko moštvo, 12. vzor, 13. velika, a izumrla žival, 15. "kratica za ministrstvo za gradnje, 17. igralna karta, 18. del voza, 20. okrajšan podredni veznik, 21. kratica za narodno republiko. 22. japonski denar, 24. nasproten, 27. hiat, 28. znamenje,’30. gradbeni delavce, 31. ameriško moško ime, 32. državica v Aziji, 34. močnik, 33. nabit, 30. zasmeiilji-vec, 37. sorodnik (dvoj.), 38. igra na karte, 39. obžalovanje, 41. izguba, umik, 42. tuje žensko ime, 43. srbsko moško ime. 45. živec, 46. reka v Angliji. 47. država Mohamedovih naslednikov, 49. beseda v datumu, 50. veznik, 51. grška črka, 52. telesni organ. 53. kratica v vojaških naslovih, 55. predlog, 56. pristanišče Balkana, 58. ploščina zemljišča, 61. pomemben forum nogometne organizacije.
N a v piino:	l. športna panoga, 2.
voznikov vzklik (trdo izgovorjen), 3. pesem, 4. živilo, 5. dva samoglasnika, G. del načrta, 7. premoženje, svojina, 8. veznik, S. poljska cvetlica, 10. srbski jezikoslovec, 11. arabski žrebec, 14. naš nogometni prvak, is. splošen, 19. jugoslovanski šahovski mojster, 28. ki se jih ni treba bati, 23. utrudljiv, 25. dva različna soglasnika, 28. znale za kemično prvino, 27> po vrsti, 29. vrsta cerkvenega pred-
pisa, 31. grški modrijan, 33. podoba, zunanjost, 35. značilna oblika, 39. vrst-, stolpci. 40. vrsta usnja, 43. kratica za našo vojsko, 44. predlog, 47. prometno sredstvo, 43. pramen, pas, 51. gora na u»* lenjskem. 54. ptica, 56. kratica za	,
odbor, 57. pamet, 59. egipčanski sens-* bog, 60. samo.
REŠITEV KRIŽANKE V PREJŠNJI ŠTEVILKI
Vodoravno:	1. skakalna aes*,.’
13.	tvarno, 14. norma, 15. st, IS. put, 19. nudilo, 21 igrati, 22. ic,
21. tezi, 26. rep. 27. ciza, 23. ali,
32. ir, 33. tednik, 35. clo 3S. sekti, 38. (ojn), 39. pilot, 41. lic.. 42. kr0?, ,roc-mreža, 46. gl, 47. alva. 49. Nada, »v. ke, 53. Inn. 54. ari, 56. Euare, 54. j-58. revni, 60. disk, 61. rekel, 62.
Navpično:	1. startati. 2. kV ’ .i g.
4.	krogi, 5. An, 6 lopar, 7. a”tiP”ito-do 9. Ernica, 10. smuči, 11. ka°. Izj-parica. 15. sla. 18. utež, 20.	33.
dar, 25. Ele. 29.. ring, 31. S° ™	| 39.
iti, 31. njo, 36. Stenar, 3,	iareV,
palice, 40. or, 42. kloni, 43. la* Krk,
Še enkrat:
'ičinah napredek m možen

Prvenstvo Slovenije v nogometu je sedaj končano. Novi prvak je Korotan iz Kranja, ki ga čakajo težke preizkušnje — kvalifikacijske tekme za vstop v II. zvezno ligo. Do tu vse lepo in prav, vendar nastane vprašanje, ali je novi prvak Slovenije sposoben zadovoljivo zastopati naš nogomet v državnem prvenstvu, seveda, če bo prej uspešno opravil »zrelostni izpit«?
Ce ocenjujemo ob zaključku slovenski nogomet v splošnem, moramo ponovno potrditi že znano resnico, da je kakovost te igre pri nas zelo padla. Ta ugotovitev zadeva vse člane republiške igre, vključno novega prvaka.
Naše uredništvo je zaradi tega sklenilo posvetiti temu vprašanju več pozornosti, kajti sezona je v glavnem končana in prav ta prosti čas je treba izkoristiti v take namene.
O slabi igri, oziroma kakovosti smo že večkrat spregovorili, v današnji in v prihodnjih številkah našega lista po bodo povedali svoje mnenje tudi naši najvidnejši predstavniki športnega življenja, kakor predsednik Nogometne zveze Martin Greif, predsednik Odreda, tovariš Jože Borštnar, predsednik Fizkuiturne zveze Zoran Polič in drugi. V naši anketi bodo sodelovali tudi predstavniki ostalih športnih zvez, trenerji, igralci in gledalci, med njimi inž. Petrič (Trbovlje), Vladimir Kukanja (Murska Sobota), Starešina (Maribor), Vili Cater (Celje), La. vcislav Struna; Viktor Brun (Jesenice), Deržaj, Emil Erlich, dr. Set Alojzi, Jeločnik Marjan Peian Stane itd.
Za danes pa objavljamo članek nogometaša Korotana tov. Razpotnika.
Športni tednik »Polet« je dne 4 t. m. objavil članek o razmerah kranjskega Korotana pod naslovom »V takih okoliščinah napredek ni možen«. Članek kljub nekaterim točnim ugotovitvam m povsem jasen kajti celotna uprava in moštvo nista slaba, temveč gre tu za posameznike. Absolutno pa se strinjam z ugotovitvijo, da tako ne more iti vec naprej, obenem pa z veselo ugotovitvijo da so to igralci Korotana kakor tudi uprava kluba že uvideli in napovedali po zaključku prvenstva skupni sestanek, kjer bi se o vseh problemih odkrito pomenili in skušali nepravilnosti odpraviti. Mislim pa, da samo tak se-
Prvenstvo Slovenije v nogometu STOTINKE SO ODLOČALE O PRVAKU
Prvenstvo Slovenije v nogometu je bilo z rešitvijo poslednjih protestov (Branik : Železničar, Železničar : Triglav) slednjič končano. Glavna pozornost je veljala ponovni tekmi med Krimom in Korotanom, ki se je končala s tesno zmago Krima. Zaradi tega in zaradi enakega števila točk je stopilo v ospredje zanimanja vprašanje Branikovega protesta, ki pa ga je izvršni odbor Nogometne zveze Slovenije utemeljeno zavrnil. Novega prvaka Slovenije je torej določil boljši količnik v gol"-Korotan. Končni vrstn publiške lige je tale:
Korotan Branik Kladivar Nafta Mura
Železničar (M)
Železničar (Lj)
Krim
Železničar (G)
Gregorčič Triglav
v golih,	ki	ga	je imel	
vrstni red		članov I.		re-
tale: 20 10	6	4	53:29	26
20 12	2.	6	49:30	26
20 8	8	4	40:32	24
20 10	3	7	52:31	23
20	9	5	6	48:36	23
20	7	9	4	29:30	23
20 1	4	9	31:28	18
20	7	4	9	34:41	18
20 6	5	9	34:54	17
20	4	3	13	25:45	H
20	3	5	12	20:59	11
TRIJE KAZNOVANI IGRALCI
V "zadnjem času je disciplinski odbor rokometne zveze Slovenije ponovno kaznoval tri rokometne igralce. Igralec Rit Branik Kos Ivo je bil kaznovan s 1-me-sečno prepovedjo nastopanja, ker je na prvenstveni tekmi z udarcem s pestjo v Obraz podrl na tla nasprotnega igralca.
Druga kazen je bila izrečena igralcu RK Triglav Habermanu Ljubotu, prav tako s prepovedjo nastopanja za dobo enega meseca. Tretja in najstrožja kazen pa je bila izrečena surovemu igralcu SD Železničar iz Ljubljane Peliconu Ivanu. Pelicon je trener ekipe Železničarja, sodnik in blagajnik zbora sodnikov RZS. Na prvenstveni tekmi med RK Enotnost in Železničarjem iz Ljubljane dne 11. novembra je hotel udariti sodnika Levičnika. ki ga je izključil do konca igre zaradi surovega igranja in ugovarjanja. Ko ga je kaipetan moštva hotel miriti, je udaril še njega. Nekaj dni za tem pa je celo pred kinom »Moskva« pretepel igralca RK Enotnost. Res vse časti vreden »trener« in sramota za naše klube, da takšne »športnike« sploh trpe v svoji sredini.
stanek Korotana na dvig kvalitete slovenskega nogometa ne bo bistveno vplival. Mnenja sem, da je nujno potrebno da "skličejo take sestanke vsi naši nogometni klubi, kakor tudi Zveza nogometnih sodnikov in Nogometna zveza Slovenije. Zakaj?
Poglejmo letošnje nogometno prvenstvo Slovenije:	Kvaliteta slovenskih
ligašev je v primeri s preteklim letom močno padla. Gledati tekmo slovenske lige se pravi največkrat gledati 90 minutno »mučenja« žoge. Klubi igrajo brez sistema Zadnji na lestvici jemljejo točke prvim. Sigurnih favoritov skoraj ni. Večkrat opaziš, da igralci ne obvladajo niti osnovnih prvin nogometa Nešteto žog dobiš tako da počakaš, da se žoga odbije od nasprotnega igralca, ki je ne zna zaustaviti na mestu.
Pa naj spregovorim še nekaj besed o posameznih klubih: Korotan igra hiter in enostaven nogomet brez tehničnega znahja Kakor hitro začne igrati na kratke pasove se izgubi. Glavna odlika moštva je izredna borbenost in vztrajnost (ne kondicija!), ki mu prineseta večino točk. Siguren golman, odličen desni half, inteligenten, centerfor, tehnična desna zveza in prodorno levo krilo so najboljše moči moštva. Moštvo je razen dveh igralcev na igrišču disciplinirano, ima pa poleg tega še tri igralce, ki so zelo uspešni pri raznem »obračunavanju«. Moštvo igra slabše kot lansko leto.
Branik igra za oko najlepše. Moštvo igra tehnično najbolj dovršen nogomet, vendar brez pravega učinka. Ožja obramba je solidna, krilska vrsta v težjih trenutkih odpove, dočim napadalci lepo prodirjo vendar hočejo priti z žogo vred v mrežo, kar pa jasno ni lahka naloga. Tudi' več borbenosti bi ne škodilo.
Kladivar je napram lanskemu letu močno nazadoval. Razen nekaj posameznikov. med katerimi bi posebno
omenil Catra, ni pokazal mnogo, kljub | temu da se je boril vse do konca za najvišji naslov. Kje so vzroki bodo vedeli najbolje sami.	, I
Mariborski železničar je moštvo, ki kot zvezda naenkrat zažari nato pa za. ide na staro pot — to je v »zlato sre- \ dino« slovenske lige Največ priložnosti za boljši uspeh ponavadi zapravi napad ki je izredno neučinkovit. Priznati pa moram, da je to — vsaj jaz ga tako poznam — najbolj fair moštvo slovenske lige.
Posebno poglavje predstavljata, oba prekmurska zastopnika. Nafta in Mura Močnejšim moštvom jemljeta' točke, odstopata pa jih slabšim. Za ti moštvi nikoli nisi siguren. Včasih bi lahko dejal da sta to. moštvi, ki imata bodočnost vendar bi jim včasih po nemogoči igri tudi lahko svetoval naj no-gomet opustijo.
To je nekako kvalitetnejši del slovenske lige V spodnjem delu se odlikuje še ljubljanski zeiczmcar .z igro posameznikov in z igralci, ki bi lahko nogomet že opustili Nadalje Je tu bojeviti Krim, ki razen treh igralcev nima posebnih odlik, razen daru za obračunavanje (seveda v slučaju, če na. sprotnih »začne«), Triglav. Železničar iz Gorice m jeseniški Gregorčič bodo dosegli uspehe le v slučaju temeljite pomladitve moštva in resnejšega dela.
To bi bila približna slika slovenske lige. Upam si trditi, da iz sedanjih moštev tudi najboljši trenerji pa če bi bili »svetske klase«, ne morejo napraviti ničesar Največ kar bi lahko dosegli bi bila nekaka enakovredna kvaliteta ljubljanskega Odreda in nič vec, Toda s tem nočem reči. da Slovenci nimamo smisla za nogomet! Nasprotno! Rešitev pa vidimo — po mojem mnenju v tem:
1	Vsak klub slovenske lige mora imeti poklicnega trenerja. Brez trenerja moštvo ne more doseči uspetiov. Klubi ki sodelujejo v ostalih oolastnin prvenstvih. naj si — v kolikor jim fi-nacne možnosti ne dopuščajo zaposliti plačanega trenerja — oskrbe boljše igralce, elane I. slovenske lige.
2	Trenerji naj skupno z upravami klubov izvedejo temeljite čistke Iz moštva morajo izpasti vse »zvezde«, ne oziraje se na to da so danes trenutno naši najboljši igralci, ki pa .so tudi obenem najbolj nedisciplinirani, zahtevajo razne premije, ugodnosti itd in so ponavadi tudi najbolj nagnjeni k pijači In ravno te »slovenske zvezde« — in teh je precej — so največja ovira za uspešen razvoj. Kvaliteta bi sicer v tem slučaju trenutno še bolj padla, vendar bi se po odhodu vseh nediscipbm-rancev tudi kmalu občutno dvignila.
3	Iz I. moštva je treba polagoma, a vendar čimpreje. odstraniti vse tiste ki imajo veselje, a nimajo pogojev za dobrega nogometaša. Zamenjajo naj J m listi, ki imajo pogoje, ne glede na to. da danes mogoče še ne sodijo v prve moštvo
4	Glavna skrb pa naj se posveti mladini. Klub 1. slovenske Sige. ki nima vsaj 3ti aktivnih mladincev, mina bodočnosti m razvoja. Klub ki za svoje mladince ne skrbi, naj se po predhodnih opozorilih razpusti. O tem naj se vodi točna kontrola.
5	Vsak klub naj ima disciplinski odbor, ki naj za prekrške tudi takoj izreče k3^cn
6. V slučaju, da bi zaradi »čistke« izpadlo preveč igralcev, naj klub. odpove tekmovanje I. moštva m vzgaja samo mladino. Slovenski nogomet ne bo s tem nič prikrajšan. Disciplina mora biti osnovni pogoj.
I Triglava Spor je prišel v tako fazo, da je vsak računal, sedaj pa Do prišlo uo obračunavanja Fa ni* Bo tekmi so igralci Triglava pripeljali v garuerooo miličnika, ki je legitimiral našega Dramita. in a igrišču pa bi sigurno prišlo do obračunavanja, ce ne bi ■ bil sodnik lov. X. Sedaj pa drug primer. Na tekmi Gregorčič : Korotan na Jesenicah je bilo polno obračunavanja. Ne vem. kdo je bil »uspešnejši« mislim pa. da smo bili kar vredni eden drugega,- Srednji napadalec Gregorčiča mi je med- tekmo obljubil, da me bodo prvič, ko prideva skupaj odpeljali v bolnišnico, aasirav-no mu nisem ničesar storil Takoj sem na to opozoril sodnika. Cez nekaj trenutkov me je srednji napadalec v trenutku ko je imel žogo v rokah vratar, tako podrl, da se moram zanvaliti res srečnemu slučaju da me udarec ni zadel v polno, ker bi sicer zaies moral v bolnišnico. Sodnik je pdredil kazenski strel, vendar igralca ni niti opomnil. Bo tekmi pa mi je izjavil dobesedno: »Meni se imate zahvaliti d-a vas niso vse odpeljali v bolnišnico.« In še je pristavil: »Če- bi se arzal pravil, bi moral izključiti pet Jeseničanov in štiri Kranjčane.« Vprašal pa bi le tov. sodnika zakaj torej ni izključil igralcev in še to ali je morda res prepričan, da bi bilo potrebno izključiti devet igralcev? Po mojem mnenju bi bilo treba izključiti le enega ali dva, pa ne bi bilo nobenega obračunavanja več!
Navedel pa bi lahko še celo vrsto primerov o nekaterih sodnikih, ki na tujih igriščih vidijo prekrške, katerih verjetno ne bi bilo če bi se isti slučaji pri. merili na našem domačem igrišču v Kranju Nočem pa s tem ustvariti mnenje. da so se nekateri sodniki zarotili proti Korotanu in da ga hočejo namerno oškodovati. Nasprotno! Ob tej priložnosti naj se »zahvalim« tudi tistim sodnikom ki v Kranju kakšnega prekrška niso videli in ki so zelo »dobro« sodili in nam tako pomagali d-o kakšne točke — morda hote, morda pa tudi nehote.
Mnogo bi se dalo 'govoriti še o raznih načinih sojenja. Nekatiri sodniki — ka-
kor že omenjeno — diskutirajo z igralci drugi pa se radi spuscajo v razgovore ceio z oočinstvom. Nekateri pred začetkom lekme opozarjajo, aa bodo izredno strogi, potem pa dopuščajo vse. Lin imajo zopet navado uajati po pet opominov drugi takoj izključi igraica, tretji se obrne v drugo stran, kot da prekrška ne vidi itd, Briznam, da je naloga nogometnega sodnika izredno težka. Verjetno je lažje soditi tekme zvezne lige kot nase kjer nihče nic ne zna pa vendar hoče biti vsak prvak. Vendar mora biti povsod neka meja. Strinjam se, da je sodnik na igrišču neomejen gospodar, ce se lahko tako izrazim. Vendar nekje mora biti forum, kateremu je sodnik dolžan svoje sojenje zagovarjati, in ta" forum mora biti tak. da je v stanju sodnika opomniti, kaznovati ali pa mu za večje prekrške tudi odvzeti legitimacijo Ta forum mora uživati polno zaupanje vseh igralcev, ne pa da so igralci, kakor tudi vodstva klubov maiodušrii češ. kaj pa pomaga, saj sodniki tako skupaj drže.
Sodniški zbor bi po mojem mnenju moral premisliti sledeče:
1.	Odstraniti iz svojih vrst vse tiste sodnike ki niso pravi športniki in katerim je nogomet vir postranskega za. siužka ali pa postranska zabava,
2.	Vse tekme 1. slovenske lige morajo imeti obvezno strokovno kontrolo, ki naj sodnika tudi oceni. Na vse, pa tudi na najmanjše napake naj sodnika opozori. V primeru večjih napak naj se sodnika tudi kaznuje, (delegiranje k manj važnim tekmam ali podobne kazni). Kazen naj se javno in z utemeljitvijo objavi tekme pa naj se, če so za to dani razlogi tudi razveljavijo. Pri tem ne sme biti popustljivosti. Igralci na igriščih pa se bodo zavedali, da je sodnik za svoje Sojenje tudi polno odgovoren
3 Sodnikom, katerim se dokaže več. kratna nezmožnost vodstva nogometnih tekem, naj se legitimacije sodnika odvzamejo.
4. Posebno kontrolo je uvesti nad mejnimi sodniki. Mejnemu sodniku ki
namenoma oškoduje gostujoče moštvo m zavaja glavnega soarnKa v zmoto, naj se odvzame sodniška legitimacija.
5 Za službujoče naj se ne deiegira ljudi. ki zeie potovati v posamezni klij na izlet, ampak ljudi, ki se na nogomčt tudi strokovno spoznajo (Starejši sodniki ali bivši igralciJ.
in o laage^atai zvezi šmiemje
Delo Nogometne zveze Slovenije ml ni poznano venuar lanno trami, aa ga vsaj Korotan ne čuti. z/veza je za kranjske nogometaše nek forum, ki aen co-oro m siaoo; kakor pac nanese, roseo-iio dobrega pa si ca Zveze mkon ne uDetamo. jasno je, aa imamo opravka v c as m s popolnoma napačnim naznanjeni ki izvira se iz starin preaapril-skin nezaravm razmer ljubljanskega poasaveza. Vendar m rekei. da je tega nezaupanja m siaoega soueiovanja kriva aeioma tudi Zveza, tvranj je zelo blizu Ljuoljane zato di bili možni večkratni ooiski zastopnikov zveze, kakor tudi soamskega zoora. ki Di lahko vse nejasnosti na licu mesta pojasnil. Vsaka dobra beseda in vsako pojasnilo bi pri večini le našlo ugodna tla. Tako pa tega sodelovanja ni pilo in tako tudi Zveza niti razmer niti dela kranjskega Korotana ne pozna Brepričan sem da Zveza tudi ne pozna podrobno dela in težav ostalih klubov slovenske lige Da ni pri Korotanu boljše stanje, smo brez dvoma krivi Kranjčani sami Toda če bi Zveza posvečala malo več pozornosti Korotanu, ne samo zaradi tega, ker je Korotan v bližini Ljubljane ampak zato ker je slovenski nogometni prvak, ne bi prišlo do sporov.
Ob zaključku pripominjam, da je vse navedeno moje osebno gledanje, pisano z edinim iskrenim namenom da v preteklosti storjene napake odpravimo. Zaliti nisem hotel nikogar, in sem se, v kolikor je bilo mogoče, izogibal konkretnejšim opisom.
1	Razpotnik Anton.
iteska odprava pojde prihodnje leto e?s Himalajo
Nek s j § k šili sodnikih
Slovenci imamo zelo malo sodnikov, na igriščih spuščajo v razne diskusije ki so zmožni avtoritativno in objektiv- i in da se je možno z'njimi celo zmeniti no soditi »težje« nogometne tekme Ve- ? za važne odločitve! Zato naj sodniki ,ne čina sodnikov sodi dobro le če imajo i kritizirajo igralcev ki ugovarjajo, saj svoj »dan«. Ne mislim očiteti sodni- ■ nam izkustva povedo, aa se izplača uso-kom nepoštenosti (čeprav dobi človek ! varjati. Sodniki so sami za to krivi, včasih tudi ta občutek) trdim pa, da Zakaj pa odločnemu sodniku mhce ne večina nima tiste trenutne razsodnosti, ' ugovarjal? Dobro se spominjam tekme izkušenosti in razgledanosti, da bi lahko ; Triglav : Korotan, igrane v Ljubljani.
ed tekmo sprla bra-desna stran napada
Strelsko tekmovanje med ljubljanskimi sindikalnimi podružnicami
Pred dnevi je bilo tekmovanje v streljanju z zračno puško med sindikalnimi Podružnicami administrativnih ustanov mesta Ljubljane. Tekmovanje je bilo organizirano v počastitev 10. oblenicte JA. Nastopilo je 12 ekip, ki so se razvrstile takole: l. Ministrstvo za finance LRS 437 krogov (od 600 možnih), 2. Uprava državne varnosti 419, 3. Uprava Ljudske milice 379, 4. Geodetski zavod 376, 5. Min. za notranje zadeve 368, 6. Narodna banka 2-8 itd. Posamezniki pa so zasedli naslednja mesta: 1. Fošner (NB) 118 krogov (od 150 možnih), 2. Kodran (Svet za zak.) ne, 3. Zadnik (Geod. zavod) 114, *: stubelj (Min. za fin.) 113, 5. Hujs (Min. Km) U2 krogov itd.
Moštvo Mure je včasih pokazalo presenetljivo dobre uspehe, včasih pa je odpovedalo. V lestvici slovenskega prvenstva je zasedlo 5. mesto
V zadnjih letih po vojni je bila naša javnost že nekajkrat prenesečena vsled podvigov in zmag tako francoskih kakor tudi švicarskih alpinistov, ki se niso izkazali samo na polju plezalstva, temveč so dognali tudi na znanstvenem področju mnogo zanimivosti. Ce je potres v Indiji v 1. 1950 v mesecu juniju predrugačil in zvišal glavno piramido Mount Everesta, preobrazil doline in udore ter uničil mnogo človeških življenj, tako da je v nekaterih predelih celo izbruhnila kuga, vsled tega gorniška volja ni zamrla. Ravno nasprotno! Davne želje v njihovih srdih so znova oživele. Preiskati obsežne predele tega skrivnostnega gorskega sveta, povzpeti se na mogočne orjake — vse to je bila tiha želja tudi nemškega alpinista Rudolfa Petersa.
Rudolf Peters, znani nemški plezalec, si je pred, začetkom druge svetovne vojne utrl pot v severni steni velikega masiva Grandes Jorasses (1. 1935) v montblanški skupini. Razen tega je znan po težkih zimskih vzponih v VVartestein-kante (1. 1935), Schltisselkarspitze — severovzhodna stena (1. 1936) in v južni steni Dachsteina 1. 1950. Ti vzponi so mu priborili sloves ekstremnega plezalca. Dolga leta je prebiral literature himalajskih gora, 1. 1949 pa je začel s prvimi pripravami za odpravo. Iz vrst poznanih gornikov si je Peters izbral svoje spremljevalce, tako Tonija Messnerja, Michela Anderla in vodnika Kuna Rainerja. Messner je bil že 1. 1938 v Himalaji z odpravo Rudolfa Schtvarz-gruberja, s katerim je napravil prvenstvene vzpone v C ha rivali.— Himalaja. Rainer se je v zadnjih letih zelo razvil in je v spremstvu Hermanna Buhla napravil težak vzpon v južnovzahodni steni Marmolatte (1, 1950).
Povprečna starost članov poizvedovalne odprave znaša približno 37 let, kar pa nam ne daje pravice dvomiti v uspehe odprave. Vsi štirje alpinisti so v dobri telesni kondiciji, saj so se zadnja leta marljivo pripravljali in v skupnih vzponih navadili drug na drugega, kar pomeni pri prvenstvenih podvigih zelo veliko. Ker med njimi ni nikogar" od mlajše generacije, lahko sklepamo, da mlad alpinistični kader ta,kim vzponom še ni kos, saj še ni imel priložnosti reševati težkih problemov Centralnih Alp in mu vsled tega manjka potrebna izurjenost. Gornike bodo spremljali trije znanstveniki, in sicer geodet dr. Max K e,us s, Johann Schneider ter en topograf, ki pa še ni določen. Znanstveniki bodo morali delati ločeno od gorniške skupine, katera ima pred seboj druge cilje.
Nemška planinska zveza je na svoji letošnji glavni skupščini v Kemptenu podprla zamisel Petersa ter določila, da odide odprava na svojo poizvedovalno pot prihodnje leto. Cilj odprave je 7815 m visoki Chomo Lonzo v pokrajini Nepal. Mogočna gora, ki ne bo nudila nič manj težav in naporov kot osemtisočmeterski vrhovi, leži približno 30—40 km jugovzhodno od Mount Everesta. Pokrajina Nepal je znatno nedostopnejša kot Tibet in je skoraj povsem neznana. Prav to je napotilo Petersa, da je začel misliti na novo, še neizhojeno pot. Zanj vzpon na Nanga Parbat ni mikaven, ker je pot do zadnjih in odločujočih 300 metrov popolnoma znan svet, ki so ga gorniki že poskušali zavzeti. Petersov namen ni samo izpopolniti zemljevid; ogledati si hoče vse stranske predele in pripraviti teren za bodoče velike odprave. Izhodna točka Petersove odprave naj bi bilo glavno mesto Katmandu v Nepalu. Dohod vodi čez prastaro, ogromno sotesko, katere prehod je zelo težaven, vendar ni neprehoden. V nekaterih letnih časih je stara solna steza, ki vodi iz Tibeta, prehodna, ter pelje preko strmih predelov soteske. Bližnjico prehoda
čez sotesko bo odprava lahko določila šele na licu mesta. Dohod do vznožja gore je veliko krajši kot vsi ostali dostopi, ki so jih morale opraviti vse ostale himalajske odprave. Optimistično računa Peters na 8—10 dni hoda od Katmanduga do samega vznožja gore.
Angleška poizvedovalna odprava, ki raziskuje južno pobočje Mount Everesta za vzpon na to najvišjo goro sveta, ter jo vodi Erič Shipton, je morala po isti poti od Katmanduja. Peters se vprašuje, ali bodo koristili nasveti te odprave tudi njemu. Računa, da se bo z angleško odpravo verjetno srečal, ker se bo Shipton takrat že vračal. Ravno nasprotno Shiptonovemu poizkusu, ki se namerava povzpeti na Mount Everest po nastopu monsuma, se bo -Peters lotil svojega poizvedovanja še pred nastopom monsuma. Predvideva, da bo monsum nastopil šele v sredini meseca julija, vsled česar bo odprava odšla iz Nemčije že koncem februarja, odhod iz Nepala pa je predviden koncem marca. Za aklimatizacijo gornikov in za vzpone na vrhove bo čas v aprilu in juniju. Mesec april je sicer za težavnejše vzpone še zgoden, zato pa ima Peters namen sprva pregledati vse stranske doline Chomo Lonze. Njegov glavni cilj pa je Chomo Lonzo. Samo ena stran te gore je do danes poznana očem Evropejcev, Peters trdi, da je vzpon na to goro mogoč. Po obliki spominja Chomo Lonze nekoliko na Sini Olchu, kar pomeni »Najlepša gora sveta«.
Za prenos prtljage iz doline do ledenika bo zadostovalo 50 nosačev, za ves nadaljnji prenos do višjih taborišč pa samo 5 nosačev. Nosače namerava Peters najeti med domačini v pokrajini Nepal, ki so izvežbani za take vzpone. Nekatere tovore pa bodo gorniki v višjih legah nosili sami in je Peters prepričan, da bodo zdržali. Da pa bodo vse tovore lahko znosili sami, je odvisno predvsem od opreme same. V ta namen so izdelali posebno vrsto rekvizitov iz lahkih snovi, tako iz nylona in pearlona. Imeli bodo šotor iz nylona z dvojnimi stenami. Posebno pozornost so posvetili obutvi, ki je prilagojena snežnim razmeram. Izdelali so posebno lahek plezalen čevelj, v katerega obujemo samo en par nogavic. Čevelj je opremljen s posebnim gumijastim rebrastim podplatom iz specialne gumijeve zmesi ter je novega profila. Cez ta čevelj obujemo drug čevelj iz filca, ki je prav tako opremljen z gumijastim rebrastim podplatom. Izdelali so za to odpravo tudi nove premostljive dereze. Perilo imajo flanelasto, jopiče iz kamelje dlake, povrhu tega pa še obleke iz nylona. V slučaju hudega viharja lahko člani odprave oblečejo še obleko iz pearlona. Za prenos opreme in potrebne hrane na vzponih pa je izdelal Peters potrebne načrte novega modela nahrbtnika brez ogrodja (moda je v zadnjih letih prinesla tudi v to panogo modernizacijo, t. j. železno ali delno leseno ogrodje, ki je vdelano v nahrbtniku). Nov nahrbtnik je podoben krušnjaku, je zelo plosk in se lepo prilega hrbtu. Važno je, da leži ta- krušnjak-nahrbtnik zelo visoko, tako, da je telo v križu prosto. Oblika je kaj nenavadna, pri preizkusih pa se je nahrbtnik zelo dobro obnesel.
Stroški odprave bodo znašali približno 40.000 nemških mark za 4 gornike, medtem ko bo za znanstvenike plačala vse stroške nemška znanstvena organizacija.
Upajmo, da bo ta prva odprava v nepoznane predele Nepala uspela in dosegla svoje visoke cilje ter izpopolnila bele lise na zemljevidu našega planeta.
r
100 m:
iu	Lorger		K
11.3	Žerjav		O
	Mljač		K
	Petauer		K
11.4	Furlan		ŽL
	Hribar		K
	Černe		O
11.5	Kopše		ZL
	Pokorn		O
	Hrovatin		ZM
	Povpreček desetorice:		
	1939	11.47	
	1950	11,38	
	1951	11.37	
	200 m:		
23.1	Lorger		K
23.2	Zupančič		K
23.3	Hribar		K
23.5	Požun		ZM
	Petauer		K
23.6	Olivieri		O
	Žerjav		O
	Hrovatin		ZM
23.8	Mljač		K
	Furlan		ZL
	Belšak		O
	Povpreček desetorice:		
	1939	23.91	
	1950	23.86	
	1951	23.50	
	400 m:		
49.9	Zupančič		K
51.6	Olivieri		O
51.7	Požun		ZM
51.8	Kopitar		K
	Hribar		K
52.0	Belšak		O
	Rožman		O
52.1	Bardutzky		ZL
52.4	Ro ter		T
52.8	Hanc		K
Deset najboljših atletov in atletinj
Slovenije v letošnji sezoni. Lestvice sestavil Marko Rožman
1:53.9
1:59.4
1:59.7
2:00.4
2:01.0
2:01.2
2:01.5
2:35.4
2:37.4
2:38.6
2:39.8
2:39.9
2:41.5
2:42.3
2:43.8
2:44.0
2:45.0
Zupančič Kopitar Kranjc E.
Belšak
Pavčič
Olivierl
Kramar
Povpreček deseterice: 1939	2:01.38
1950	2:00.48
1951	1:59.37
1000 m:
Kranjc E.
Rožman
Kramar
Bardutzky
Okršlar
Dolinšek
Male
Strniša
Belšak
Svetina
Povpreček deseterice:
1950	2:42.1
1951	2:40.8
9:00.6
9:03.2
9:03.8
9:04.4
9:08.2
9:08.6
9:13.6
9:16.6
9:17.0
1500 m:
1939
1950
1951
53.09
52.38
51.81
4:01.0
4:01.2
4:05.6
4:07.2
4:10.0
4:10.4
4:10.8
4:12.0
4:12.2
Hanc
Kranjc
Male
Pavčič
Šober
Opaškar
Inkret
Grabar
Kranjc M.
Okršlar
O
X O
o
Zli
ZL T Z M O O O
K
O
ZM
T
ZM
T
ZL
K
O
ZL
15:21.2
15:25.0
15:45.0
15:46.6
15:47.6
15:52.8
15:55.2
16:02.4
16:16.0
32:42.0
33:16.8
33:25.0
34:09.4
34:11.6
34:24.0
34:49.0
35.18.2
36:11.4
36:24.0
3000 m:
Kranjc E.
Šober
Pavčič
Petek
Grabar
Kovačič
Opaškar
Božič
Mlinarič
Okršlar
Povpreček deseterice:
1950	9:18.6
1951	9:09.0 5000 m:
Kranjc E.
Mlinarič
Petek
Pavčič
Grabar
Opaškar
Kovačič
Inkret
Male
Prelog
Povpreček deseterice: 1939	16:24.0
1950	15:57.6
1951	15:47.0 10.000 m:
Petek
Opaškar
Kovačič
Lesšlzza
Mučič
Božič
Kranjc
Štajner
Pergovnik
Vozlič
O 15 4
«:S
6 15-8
K 16'1
o 16'2
“ 16.6
,7, 17.0 K 17'3 ZL 17.4
O
I<
O
T
K
T
O
ZL
ZM
K
54.8
55.8
56.8
57.4 59.2
60.4 60.6
60.8
61.5
1:55.6	800 m:		Povpreček	desetorice:	Povpreček	desetorice:
	Hanc	K	1939	4:19.2	1939	37:36.8
1:57.6	Rožman	O	1950	4:10.1	1950	34:01.2
1:53.4	Bardutzky	ZL	1951	4:07.8	1951	34:29.1
O
T
O
5L 185 Zlj 181
K 178
S; 173
T 171 ° 170
110 m ovire:
Lorger
Zupančič
Subelj
Černe
Olivierl
Hohnjec
Vukovič
Urbajs
Gobec
Ravnikar
Povpreček deseterice: 1939	18.25
1950	16.73
1951	16.46 400 m ovire:
Zupančič
Kopitar
Olivieri
Orehek
Kabaj
Urbajs
Moljk
Subelj
Borštnar V.
Mlakar
Povpreček deseterice: 1939	62.39
1950	59.49
1951	53.69 Višina:
Zgalin Štrukelj A.
Kolbe
Cerpez
Urbajs
Moljk
Kravanja
Zagorc
Lebinger
Zupančič
Debeljak
K
K
O
O
O 6.81
K 6.70
6.57 K 6.50
6.39
° 6.36 6.32 6.30 6.22 6.21
K
K
O
O
ZM
K
ŽL
O 14.39 ZL 13-26 ZM 12,96 12.76 12.66 12.61
12.57 12.22 12.20
o 12'19
O
L
ZM K ŽL O K L K K
3.60
3.40
Porvpreček deseterice: 1939	175.2
1950	174.8
1951	174.6 Daljina:
Požun
Wagner
Špan
Petauer
Zagorc
Pokorn
Horvat
Borštnar V.
Cerpez
Mljač
Soba
Crepinšek
Povpreček deseterice: 1939	6.355
1950	6.395
1951	6.438
Troskok:
Zagorc
Wagner
Cerpez
Pokorn
Hohnjec
Moljk
Vukovič
Zgalin
Lagler
Orehek
Povpreček deseterice: 1939	12-57
1950	12-94
1951	* 12.78 Palica:
Vehovar
Cerpez
Špan
Glavač
3.20
3.15
3.10
ZM O O K K O ZM ZL ZM I3*78
K
ZL
K
13.71 13.01
12.72 12.38
Zgalin Strmšek Vozelj Kralj Peterka Ažman Pungartnik Povpreček deseterice: 1939	3.24
1950	3.14
1951	3.275 Krogla:
Miiller B.
Žerjal Miiller J.
Golc
Polutnik
	12.37	Meršol		
	12.15	Eferl		
	12.07	Furman		
	11.90	Jezernik		
	11.88	Jošt		
K		Povpreček	deseterice:	
O		1939		12.29
ZM		1950		12.00
O		1951		12.60
K ZL		Disk:		
ZL	48.50	Žerjal		
O	46.50	Miiller J.		
ZL	44.84	Miiller B.		
O	44.54	Golc		
	43.38	Peterka		
	38.68	Dolenc		
	37.70	Jošt		
	37.56	Jančič		
	36.90	Vuga		
	35.59	Markež		
K		Povpreček	deseterice:	
ZM		1939		37.49
O		1950		38.76
K		1951		41.42
O
T
L
L
K
ZL
O
O K O K K ZL Z M O ZM ZL
K
O
O
K
K
Krka
ZL
K
T
ZM
K
K
O
O
O
K
K
O
T
ZL
K
ZM
O
K
K
T
O
K
O
T
Kopje:
58.33 Kopitar J.
55.49 Rojc 55.37 Pavlovič 54.70 Miiller J.
51.23 Miiller B.
50.05	Mozer 49.65 Mlakar
47.55	Mirkovič
47.05	Lenart 46.95 Černe
Povpreček desetorice:
1939	47.14
1950	49. C2
1951	51.64
Kladivo:
54.97	Žerjal 46.58 Markež 44.64 Roš 42.22 Jančič
41.98	Peterka
41.55	Vuga 39.26 Miiller J.
38.99	Golc 38.78 Miiller B.
38.02	France
Povpreček desetorice:
1939	37.23
1950	37.15
1951	42.70 Štafeta 4X100 m:
44.3	Kladivar
45.5	Odred
46.0	Železničar — Ljubljana
46.4	Triglav
46.8 Železničar — Maribor
48.1	Litija
49.0	Domžale
51.0	Krka
Štafeta 4X400 m:
3:28.0	Odred	povprečno	52.0
3:28.4	Kladivar	povprečno	52.1
3:31.4	Železničar	— Lj. povp.	52.85
3:33.2 Železničar — Mrb. pov. 53.3 3:40.2	Triglav	povprečno	55.0
Kratice pomenijo: O — Odred Ljubljana; ZL — Železničar Ljubljana; T — Triglav Ljubljana; K — Kladivar Celje; ZM — Železničar Maribor; L —Litija, Krka — Krka Novo mesto.
V Angl trepetata prati »tekmo siolelia
Le še nekaj dni nas loči od največjega dogodka letošnje nogometne sezone — srečanja nogometnih reprezentanc Anglije in Avstrije. O tej tekmi, ki je trenutno tako v inozemstvu, kakor delno tudi pri nas glavni predmet razgovorov ljubiteljev nogometne igre v zadnjem Času, je bilo že precej pisano, tako da se da le malo kaj novega povedati. Vendar bo naše bralce zanimalo, kakšno razpoloženje vlada pri športnem občinstvu v državah obeh reprezentanc pred njuno najvažnejšo in najtežjo tekmo po vojni. Gotovo jih bodo zanimale razmere v nogometu obeh narodov, predvsem Anglije, mnenja strokovnjakov in navadnih ljubiteljev nogometa ter i-------------------*5	v zvezi s tem tako važnim srečanjem za
vse ostale podrobnosti, ki angleški in avstrijski nogomet.
Ali bodo ostali nepremagani na domačih tleh?
Angleška mednarodna nogometna so-zona, ki se je začela 3. oktobra s tekmo proti Franciji in se bo končala 23. maja 1D52, je letos bolj razgibana kot lani. V angleškem nogometnem koledarju je letos namrc-Č 8 srečanj, med katerimi bodo morale »bele majice« 5 igrati v gosteh, v sezoni 195C-51 pa so imeli Angleži skupno 6 tekem, od katerih le eno v inozemstvu. Kot je videti, je ta spored zares težak in nevaren. Voditelji in ljubitelji angleškega nogometa pričakujejo z bojaznijo preizkušnjo svojega moštva ne le na desetdnevni turneji po kontinentu, kjer bodo igrali od 13. do 28. ma-, ja z reprezentancama Italije, Avstrije in Švice, to je s tremi moštvi., ki jih smatrajo za zmožna močno omajati bajko o britanski nogometni premoči, temveč posebno nastop v skorajšnji tekmi z Avstrijo na domačih tleh, ker se bojijo, da ne bi bili prvič v zgodovini svojega nogometa premagani v lastni hiši.
Angleži niso hoteli verjeti v nazadovanje svojega nogometa
Prišli so namreč težki časi ne samo za angleški imperij, temveč tudi za kraljestvo okrogle žoge. 2e zdavnaj je bil dan alarm za nevarnost, vendar se le-ta ni nikoli približala trdnjavi britanskega nogometa tako kot v zadnjem času. Zadnji resni opomin je bil prav neodločen rezultat Albioncev na stadionu High-bury v tekmi s francosko reprezentanco, kateri se morajo zahvaliti, da je bil srečno rešen »rekord« nepremagljivosti angleške reprezentance na domačih tleh. Ta neodločeni izid, dosežen v borbi z moštvom, ki se še danes z gotovostjo ne more šteti med najmočnejša na kontinentu, je bil bolj boleč kot poraz in je odjeknil kot zadnje potrdilo nazadovanja angleškega nogometa, česar Angleži niso hoteli verjeti niti po epizodi na svetovnem prvenstvu v Riu!
»Ko bi bili vsaj dobro igrali!«
Kot ie znano, je angleški športnik P° tradiciji v najbolj dobesednem smislu besede kavalirski, nepristranski in vedno pošteno priznava tako vrednost nasprotnika, kakor tudi morebitno lastno manjvrednost. Prav zato se tudi navzlic nevarnosti za tradicionalno nepremagljivost domačih igralcev angleški ljubitelj nogometa ni pritoževal toliko nad orna j a-njem te bajke s strani Francozov (tolažeč se z dejstvom, da so rekordi zato, »da se jih potolče«), kolikor nad slabo prestano preizkušnjo svoje reprezentance »Ko bi bili vsaj dobro igrali!« — so dejali angleški nogometni ljubitelji —; »toda neodločen rezultat je bil pravzaprav mani zasluga francoskih nogometašev, kakor posledica slabe igre Albioncev. Raji bi bili ploskali nasprotnikom. če bi pokazali dobro igro. četudi bi bili zmagali, nismo pa mogli oprostiti našim tako povprečne igre.«
Neljubi spomini
V	napovedih angleških športnih časopisov ored srečanjem 3. oktobra se Francija ni zdela tako nevaren nasprotnic: angleški strokovnjaki so enoglasno smatrali, da se njihovi igralci ne bodo morali mnogo truditi za zmago. Medtem pa! . .. Razumljivo je. da se po neodločenem izidu te tekme srečanje med Anglijo in Avstrijo, ki bo v sredo 28. t. m.', na Wembleyu zdi v neki men kot strašilo. Avstrijsko reprezentanco so že smatrali kot eno najmočnejših med tistimi, ki jih imajo predvidene v letošnjem angleškem mednarodnem koie-dariu. Angleži namreč niso pozabili, da so leta 1932 komaj premagali Avstrijce 4:3 na domačih tleh in da so bili leta 1636 na Huna ju premagani 2:1, posebno pa sta jim v spominu oba lanska poraza Škotske, tako v Glasgowu 1:0, kakor na Dunaju 4:0. Tem bolj pa se s strahom spominjajo na vse to sedaj, ko je tekma s Francijo odkrila vse slabosti »belih majic!« Take in podobne skrbi odsevajo sedaj iz nogometnih rubrik britanskih časom sov in so vsakdanje razprave angleškega javnega mnenja.
»Dear Sir!« — »Dragi gospod!«
Znano je namreč, da _ ima angleški meščan navado dvome, ki ga mučijo v osebnih vprašanjih, več ali manj splošnega značaja, iznašati v dopisih urednikom raznih časopisov, ki na jih potem objavljajo z ustreznimi odgovori. Tako so po 3. oktobru uredniške mize najbolj razširjenih angleških dnevnikov polne dopisov, posvečenih krizi britanskega nogometa zaradi slabosti reprezentance v zadnjem letu. Toda ta pojav se je tokrat razširil s takšnim poudarkom, kakor se to ni zgodilo niti v drugih važnejših vprašanjih, ki jih danes res ne manjka v Angliji, če se le pozornost javnega mnenja obrne proti Perziji, Egiptu ali Srednjemu vzhodu. Enaki doniš! kakor v časopisna romajo namreč tudi v uredništva najmodernejšega propagandnega sredstva, to ie v uredništva radijskih postaj. Angleški radio ima namreč v svojem dnevnem sporedu oddajo z naslovom »Dear Sir!« (»Dragi gospod!«), k" obravnava vsebino pisem, poslanih od posameznih poslušalcev, na katera daje ustrezne odgovore. Tako se v zadnjem času obračajo na angleški radio tudi mnogi nogometni ljubitelji, da bi dali duška svoji bojazni za bližnjo bodočnost angleškega nogometa na mednarodnem področju. Prispeli so šopi predlogov. nasvetov in pobud, kajti tudi v -Angliji je mnogo »ljudi s ceste«, ki se čutijo sposobne za magične formule, kako rešitt' velike skupne naloge. Prav pred kratkim pa je radijski urednik oddaje »Dragi gospod!« odgovoril na nekatere take predloge, med katerimi navajamo le enega, ki pa je značilen za miselnost mnogih.
Zanimiv predlog — le utopija
V	predlogu ie rečeno, naj bi uslano-vili nogometno družbo z lastnimi igra-ci. lastnimi člani in lastnim igriščem, čigar naloga bi bila. da bi le ta imela srečanja s tujimi reprezentancami, ki bi gostovale v Angliji. Ta pobuda ustreza dejstvu, ki je bilo ugotovljeno posebno v britanskem nogometu že večkrat, da na-mreč klubska moštva Igrajo bolje kot reprezentance. Med prvimi razumljivo obstoja medsebojno razumevanje, vigra-nost in športni duh igralcev, pri drugih pa ni medsebojne povezanosti, _ moštvo ni enotno v tehniki in načinu igre. ter nima vedno potrebne morale. Zanimiv o red log! Vendar v praksi le mrtva be-F-"da. ker ga je Skoraj nemogoče uresničiti. Predvsem, kako in na podlagi kakšnih kriterijev naj bi osnovali dražbo, ki bi ji bilo poverjeno breme takšne odgovornosti? Kako in po kakšnih mera <h naj bi določili stalne igralce njenega moštva? Kako zagotoviti možnost nogometašem, ki sc bodo v drugih moštvih neogibno izkazali in bi lahko postali boljši od teh, da bodo prišli v takšno »reprezentanco«? Kako preprečiti, da ne bi taka rešitev skoraj popolnoma vzela ugled nogometni ligi. na kateri leži danes odgovornost za sestavo reprezentance in varovanje ugleda britanskega nogometa na mednarodnem oodročju? Ta in še mnoga druga vprašanja postavljajo radijski poslušalci v oddaji »Dragi gospod!«, na katere je zadovoljiv odgovor, če ne nemogoče, pa vsaj 'težko dati. Ta pobuda ostane torej utopija, kamor tudi spada. Vendar pa pomeni.
da je položaj angleškega nogometa v zadnjem času skrajno resen, tako da njegovi voditelji morajo storiti marsikaj, če hočejo zadostiti pričakovanjem občinstva in rešiti angleški nogometni šport nazadovanja.
Obe reprezentanci že objavljeni
Dvoboj dveh V/alterjev, kakor nekateri imenujejo tekmo med Anglijo in Avstrijo, drugi pa so jo krstili za »tekmo stoletja«, to je dvoboj med angleškim me-nagerjem VValterjem Winterbottomom in avstrijskim zveznim kapetanom VValter-jem Nauschom, je po' našem že končan. I Avstrijci i Angleži so namreč v ponedeljek že objavili dokončni postavi svojih reprezentanc:
Anglija: Gilbert Mcrrick (Birmingham City), Alf Ramsey (Tottenham Hotspur), Lienel Smith (Arsenal), Billy Nicholson (Tottenham Hotspur), Jack Froggatfc (Portsmouth), Jim Dickinson (Portsmouth), Tom Finney (Preston Nord End), Stanley Mortensen (Blackpool), Nat Loft-house (Belten Wanderers), Biliy Wright (VVolverhampton V/anderers), Leslie Medley (Tottenham Hotspur); rezerve: Bert Williams (VVolverhampton V/anderers), Rovv Uarlew (West Bromvieh Alta ion) in Wilf Mannion (Middlesbrough);
Avstrija: V/alter Zeman (Rapid), Rudolf Ročki (Wiener Sportkiub), Ernst Happel (Rapid), Gerhard Hanappi (Rapid), Ernst Ocvvirk (Austria), Theodor Brinek (Wacker), Ernst Melchipr (Austria), Leopold Cernhardt (Rapid), Adolf Huber (Austria), Ernst Stojaspal (Austria), Alfred Korner (Rapid); rezerve: Pelikan (Rapid), Kowanz (Austria), Schle-ger (Austria) in Wagner (V/acker).
Presenečenje angleškega občinstva
Jasno je, da sta sestavi obeh reprezentanc predmet največjih komentarjev tistih, ki so oziroma niso z njimi zadovoljni. Dočim so Avstrijci v glavnem zadovoljni s sestavo svojega moštva, od katerega trenutno skoraj ne morejo boljšega sestaviti, pa je v Angliji objavljena postava izzvala veliko presenečenje in kritiko. Sestav reprezentance je v več ozirih namreč takšen, da se bodo še delj časa z njim ukvarjali. Saj je odbor za sestavo reprezentance, v katerem sta
med drugimi tudi V/interbottom in Brevvry, sestavil moštvo, ki je v popolnem nasprotju s predlogi časopisov in splošnim mnenjem. Kot že omenjeno, je imela večina angleških časopisov zadnje tedne ankete bralcev, da bi zvedela za mnenje športne javnosti glede sestave svojega moštva. Zanimivo pa je, da se je več kot polovica udeležencev ankete izjavila za moštvo, ki nima takšne lastnosti, ki jih na splošno pričakujejo od sestavljene reprezentance (vzdržljivost, čvrstost in hitrost), marveč za igralce, ki znajo igrati duhovito in lepo za oko. Večina angleškega športnega občinstva nikakor ni predlagala za napad v tekmi proti Avstriji Mathevvsa - 'Mortenscna -Milburna - Manniona - Medleya, da bi za zabavo postavila v moštvo 5 napadalcev z začetnico »M«, marveč zato, ker je prav teh 5 igralcev zaradi njihovega znanja sposobno dati trikov polno in presenetljivo napadalno igro. Zato jo je izbira odbora za sestavo reprezentance
izbira odbora za zelo presenetila.
Drugačno mnenje strokovnjakov
Toda, kakor kaže, so se strokovnjaki odločili za izbiro vseskozi izkušenih mednarodnih igralcev, ki se zde sposobni, da lahko iztrgajo Avstriji neuradni naslov najboljše nogometne države v Evropi. Po zadnji tekmi z Irsko so bile v angleškem moštvu izvršene 4 spremembe in namesto novih, uvrščeni sami stari. — izkušeni internacionalci. Postavitev kapetana reprezentance Billyja Wrighta, ki sic-sf igra desnega krilca, na mesto leve zveze pa je bila sklenjena zaradi posebnega načina igre avstrijske reprezentance, dočim je bil Stanley Mortensen ponovno premaknjen na desno zvezo koc v prejšnjih mednarodnih srečanjih, v katerih so se zadnja leta pokazale napake angleškega moštva skoraj vedno pri zvezah. Mortensen je znan po svojih presenetljivih prodorih, svetlolasi Wright pa je odločen nogometaš in dober strelec ter bi lahko s svojimi ostrimi streli sam odločil tekmo. Sicer se odpor za določitev reprezentance v glavnem ni spuščal v eksperimente. Obe krili Finney in Medley sta že večkrat odločili igro s svojo' sposobnostjo. Določitev Nata Lofthousa za vodjo napada je naletela na različen odmev, čeprav je bil Loft-house eden najboljših igralcev moštva, ki je pred kratkim premagalo Irsko 2:0. Z Nicholsonom, Froggattom in Dickin-sonom imajo Angleži hitro in čvrsto kril-sko vrsto, ki je ne le sposobna upreti se avstrijskim napadalcem, marveč tudi sama izvesti lasten napad.
Trening v Manchestru
Angleži jemljejo tekmo leta proti Avstriji presneto resno, ker gre za to, da si obdrže ugled. Zaradi tega je bil v
Zvezni kapetan avstrijske nogometne reprezentance Walter Nausch (levo v civilu) spremlja trening posameznih igralcev; desno od. njega bivši kandidat za reprezentanco Stotz ter levi krilec Brinek in vratar Zeman
ieEoi is Angleži igrali neodločen?
Beriin : London 1:1 (0:1)
Na olimpijskem stadionu v Berlinu lst>a se v sredo srečali mestni reprezentanci Londona in Berlina. Za reprezentanco Londona so igrali samo igralci klubov I. in II. angleške lige. Srečanje se je pred 90.000 gledalci končalo 1:1, čeprav so Londončani v prvem polčasu vodili 1:0. Tekmo je sodil Švicar Wisiy. Gola sta dosegla igralec Arsenala Holton za London, Kohlmannsperger pa za Berlin. Najbolj zaslužen za uspeh berlinskih nogometašev je , bil vratar Kurt Biirckner, Ki je lovil tudi najnevarnejše žoge. Polovico igralcev berlinske reprezentance je dal prvak Berlina Tennis Borusia, tako da je moštvo nastopilo v naslednji postavi: Biirckner, strchlow, Pongratz, Kriiger, Staltzer, IVitting, Lemm, Schmutzler, Graff, WUde, Kohlmann-sperger. Prvo srečanje, ki je bilo rnpd obema moštvoma leta 1928 v Londonu, se je končalo z zmago domačinov 4:1.
Nemčija : Turčija 2:0 (0:0)
V	Carigradu je bila povratna tekma med nogometnima reprezentancama Nemčije in Turčije. Prva tekma meseca junija v Berlinu se je končala z zmago Turčije 2:1. V povratni tekmi pa so se Nemci revanžirali za poraz z rezultatom 2:0 (0:0). Oba gola je dosegel desna zveza Morlock v 58. in 63. .minuti. Tekmo je sodil Anglež Ellis, prisostvovalo pa ji je 35.000 gledalcev. Turško moštvo, ki je nastopilo v enaki postavi kakor proti Švedski, je po prikazani igri zaslužilo vsaj en gol. Med domačini je bil ponovno izvrsten vratar Turgay. Le-ta je rešil svoje moštvo večjega poraza. ker je bil tudi tokrat najbolj zaslužen za domačo reprezentanco kakor prejšnji teden, ko je dosegla minimalno zmago nad Švedsko 1:0. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah:
Nemčija:	Adam (TuS Neuendorl),
Streitle (Bayern, Munchen), Kohlmayer (1. > FC Kaiserslauttern), Mebus (1. FC Koln), Posipal (Hamburger SV). Schanko (Borusia. Dortmund), Ralin (Rottweiss, Essen), Morlock (1. FC Nurnberg), Fritz walter (I. FC Kaiserslautern), Haferkamp (Vfb Osnabrilck), Thermath (Rottweis, Essen):
Turčija: Turgay, Naci, Muzdat, Esref, Allishan, Mehmet Ali, Erol, Recep, Muh-tar, Muzaffer, Sukru.
Ten Hoff ho branil naslov evropskega prvaka v boksu
Evropski boksarski prvak težke kategorije Nemec Hein ten Hoff bo 12. januarja v Bruslju prvič branil svoj naslov proti Belgijcu Karlu Sysu„
Ponovna zmaga Humeza
Francoski in,evropski boksarski prvak polsrednje kategorije Charles Humez je v Parizu premagal bivšega prvaka Francije v srednji kategoriji Jeana Stocka v
10.	rundi s tehničnim knock-outom.
Zmagi Švedske nad - Nemčijo v hokeju na ledu
V	obnovljeni športni palači v Berlinu je bilo prvo srečanje sezone v hokeju na ledu, in sicer med reprezentancama Nemčije in evropskega prvaka Švedska. Zmagala je Švedska 15:1 (4:0, 5:0, 6:1). V Krefeldu pa je bilo povratno srečanje obeh reprezentanc, v katerem je ponovno zmagala Švedska, toda precej teže 8:5 (4:3, 3:0, 1:2).
Nemčija premagala Saar 17:6 v rokometu •..
V	Rheinhausenu je izbrana reprezentanca Zahodne Nemčije premagala re-
prezentanco Saara v rokometu 17:6 (7:5). Tekmi je prisostvovalo 5C00 gledalcev, sodil pa je Francoz Detois.
...Belgija B pa Luxembnrg 13:9
V Liegeu je bilo rokometno srečanje med B-reprezentanco Belgije in reprezentanco Luxemburga. Zmagala je Belgija 13:9 (6:5).
torek v Manchestru trening angleške reprezentance, katerega so se udeležili vsi igralci razen Smitha, ki je laže poškodovan. Namesto njega je igral Eckersley od Blackburn Rowersa. V igri, ki je trajala dvakrat po 25 minut, je reprezentanca premagala enajstorico, sestavljeno od rezerv in članov Manchester Cityja z rezultatom 3:1 (1:1). Gole so dali Mortensen 2 in Finney za reprezentanco, .za premagane pa igralec Manchester Cityja, Hart. Vsi angleški igralci bodo od jutri do začetka tekme zbrani v Londonu oziroma Hondo-nu, kjer bodo trenirali na enem pomožnih igrišč Arsenala.
Prekinitev tradicije — dokaz negotovosti
Da so v Angliji negotovi zaradi izida tekme z Avstrijo, najbolj dokazuje dejstvo, da je angleška nogometna zveza proti tradiciji rada sprejela predlog avstrijske nogometne zveze, naj bi se med tekmo lahko zamenjali igralci, kot je to običaj v drugih mednarodnih tekmah. Tako bo vratar lahko zamenjan ves čas igre, vsak drugi poškodovani igralec pa do 44. minute prvega polčasa. To je torej prvi primer v zgodovini angleškega nogometa, da so Angleži pripravljeni dovoliti zamenjavo igralcev v mednarodni tekmi na domačih tleh.
Z Melchiorjem v London
Zvezni kapetan avstrijske reprezentance Vvaiter Nausch je določil moštvo za London tako, kakor so v Avstriji pričakovali po njfegovem zadnjem razgovoru s športnimi novinarji. Celo huda poškodba Melchior ja v igri proti Admiri ni vplivala nanj, da bi ga napotila spremeniti sestavo reprezentance. V/alter Nausch najbržc upa, da bo Melchior opiavičil zaupanje, ki ga ima vanj. Vendar »Wie-ner Kurir« v svoji športni prilogi pravi, naj bi ga po tem, kar je Melchior pokazal prejšnjo nedeljo na tekmi, vzeli za nekaj časa celo iz klubskega moštva in mu privoščili nekoliko odpocitka ter dodaja, da je pač dvomljivo, če je za tak oddih vožnja v London primeren način. Postavitev Brineka za levega krilca namesto še vedno poškodovanega Schle-gerja, smatrajo v Avstriji za umestno, ker v takšnem stanju slednji ne bi prišel v poštev niti kot rezerva. Popolnoma nerazumljiva pa se jim zdi zamenjava dosedanjega rezervnega vratarja Schwe-de s Pelikanom, ki mu nikakor ni dorasel v bravurozni obrambi in sigurnem lovljenju žoge. Zato pravijo, da ni bilo nobenega vzroka za izločitev Schwede, ki je v zadnjih tekmah naravnost blestel.
Avstrijci so se dobro pripravili
Enako kakor Angleži, so imeli tudi Avstrijci v torek kondicijski trening pod vodstvom Edija Frunwirtha, in sicer najprej brez žoge, potem pa z žogo ter končno še igro na dvoja vrata. Vsi reprezentanti so bili v dobri telesni kondiciji. Na potovanju v London pa je avstrijska reprezentanca včeraj prispela v Pariz in popoldne imela lahki trening na nekem pariškem igrišču.
Mnenje Avstrijcev o Angležih
Na podlagi sestave angleške reprezentance menijo v Avstiji, da se bodo Angleži omejili predvsem na defenzivno igro. Za to jim je dokaz postavitev standardnega desnega krilca Wrighta na levo zvezo, še bolj pa senzacionalna zamenjava Barrassa s Froggattom v krilski vrsti, na podlagi česar trdijo, da se Anglija zaveda moči avstrijskega moštva. Avstrijci smatrajo Froggatta na splošno kot najboljšega obrambnega igralca Anglije, ki je igral v reprezentanci vedno z uspehom. Končno pravijo, da jim je taktika, ki jo bo imela angleška reprezentanca v tej tekmi precej jasna, ker je tudi Nicholson eden tistih krilcev, kr posvečajo svojo pozornost bolj obrambi kot napadu.
Prenos tekme po radiu
Avstrijska oddajna radijska skupina Rot-Weiss-Rot bo v sredo, 28. t. m., prenašala potek obeh polčasov mednarodne nogometne tekme Anglija : Avstrija, in sicer od 15.30 do 16.15 ter od 16.25 do 17.10, od 22.08 do 22,30 pa bo oddajala odlomke iz tega prenosa, ki ga bo imel znani avstrijski speak.er Heribert Meisel. Tekmi, ki bo na stadionu Wembley v Londonu, sodil pa jo bo Škot Mowatt, bo prisostvovalo rekordno število gledalcev,
, ker je razprodano vseh 100.000 vstopnic, ki so jih dali v prodajo.
6BAFIČASŽ m 1MESTU
v državnem namiznoteniškem prvenstvu
najboljše ©rganlsasije v tekmovanju za lil- obletnico JA •
Pretekli teden je tekmovalna komisija FZS za 10. obletnico JA ocenila uspehe posameznih osnovnih organizacij v tem tekmovanju in predlagala v pohvalo naslednja društva:
TD Naklo, TD Bežigrad in TD Tržič; PD Trbovlje in PD Prevalje; Okrajni strelski odbor Celje ter strelski družini v Apačah in na Jesenicah; med športnimi organizacijami so predlagani smučarski klub Fužinar, nogometno poverjeništvo v Mariboru, klub za konjski šport Partizan, kolesarski klub Beltinci, kolesarska in nogometna sekcija SK Ilirije, teniški klub Razlag in drsalna sekcija Ljubljane.
Istočasna obveščamo vse organizacije, da bo ocenjevalna komisija izvedla zaključno ocenjevanje v četrtek, 13. decembra in nc 22. decembra, kakor je bilo prvotno objavljeno. Zaradi tega naj vse organizacije s tekmovanjem in predvsem s poročili pohitijo, kajti komisija mora do 13. decembra imeti vse predloge v rokah.
Subotica, 25. nov. V soboto in nedeljo je bil odigran v Subotici'jesenski del ekipnega državnega prvenstva v namiznem tenisu. Na turnirju so sodelovali Spartak iz Subotice, Grafičar iz Zagreba, Partizan in Železničar (Beograd). Železničar iz Novega Sada ni sodeloval, ker je bil razpuščen, proti sodelovanju zagrebškega Grafičarja pa so ostale sodelujoče ekipe vložile pritožbo, ker oporekajo izvršeno fuzijo med Borcem in Grafičarjem. Doseženi so bili naslednji rezultati:
Spartak : Grafičar 5:5,
Spartak : Partizan 7:3,
Spartak : Železničar (Bgd) 9:1, Grafičar : Partizan 8:2,	ž
Grafičar : Železničar (Bgd) 8:2, Partizan : Železničar (Bgd) 10:0.
Vrstni red: 1. Spartak 5 točk (razmerje tekem 21:9), 2. Grafičar, Zagreb 5 točk (21:9). Ker imata Spartak in Grafičar enako število točk in enako razmerje dobljenih in izgubljenih tekem, je odločilo zmago razmerje nizov, po katerih ima Spartak 64:22, Grafičar pa 45:24. Na ta način je v jesenskem delu osvojil prvo mesto Spartak. Na tem tekmovanju je pokazal najboljšo formo Vilim Plarangozo, ki ni izgubil nobenega niza. Izmed ostalih tekmovalcev sta se odlikovala Vogrinc in Uzorinac, medtem ko ostali igralci, ki prihajajo v poštev za državno reprezentanco kot Roža, Gabrič in Valkovič, niso zadovoljili.
Če se upoštevajo rezultati spomladanskega in jesenskega dela prvenstva, je končni rezultat naslednji:
1. Grafičar Zagreb 13 točk, 2. Spartak Subotica 11, 3. Partizan Beograd 4, 4. Železničar Novi Sad 4, 5. Železničar Beograd 0. Državno ekipno prvenstvo je torej osvojil Grafičar Zagreb. Če pa bo upoštevana pritožba proti sodelovanju Grafičarja, potem bi državno prvenstvo pripadlo Spartaku iz Subotice.
Drugi dal v BI. skupini
Zagreb, 25. nov. Danes je bil v Zagrebu odigran drugi del zvezne namiznoteniške lige II. skupine. Doseženi So bili naslednji rezultati:
SLOBODA (Zagreb) :	POŠTAR
(Zagreb) 8:2
ŽELEZNIČAR (Sombor) : POŠTAR (Zagreb) 8:2
ŽELEZNIČAR (Sem tor) :	GRE-
GORČIČ (Jesenice) 8:2
Po teh rezultatih se je Slaboda plasirala v prvo zvezno ligo.
Bučan.
Namizni tenis v Brežicah
Brežice, 25. nov. Danes je bila odigrana prvenstvena namiznoteniška tekma II. slov. lige med Grafičarjem iz Ljubljane in Razlagom iz Brežic. Končala se je z zmago Grafičarja 6:4.
28
mi® kolesarstvo
bedo skrbeli preizkušeni delavci
Ljubljana, 25. nov. Nekateri so bili mnenja, da je kolesarski šport v zadnjem času nazadoval, drugi pa so zopet trdili, da smo dosegli Upe uspehe, za katere nas lahko zavi dajo ostale bratske republike. O tem ie bilo tudi govora na današnjem občnem zboru Kolesarske zveze Slovenije, ki je bil v prostorih FZS.
pre-izboljšanje
V	živi debati je bilo izluščenih cej pametnih predlogov za tega športa širom Slovenije, predvsem pa v tistih predelih, kjer so za razširjenje najboljši pogoji. Res je, da so se odborniki Kolesarske zveze Slovenije trudili za dvig kvalitete kolesarskega športa, vendar izgleda, da niso imeli najbolj srečne roke za učinkovitost organizacije. Vemo, da so danes težki problemi zaradi finančnih težav v posameznih društvih, vemo pa tudi, da je kolesarski šport ravno tista panoga, ki morda zahteva izdatno denarno pomoč. Občni zbor je pokazal, da je bila uki-•njena vrst klubov in sekcij -na eni strani zaradi zgoraj navedenih problemov, obenem pa smo videli, da je bila včasih krivda tud! na funkcionarjih, ki niso znali pravilno gospodariti v svoiih društvih. V poročilih posameznih funkcionarjev, kakor tov. Tršana, ki je kot sekretar obširno poročal o problematiki Zveze, Škofa, ki je podal poročilo gospodarskega poslovanja, Otrina o tehničnem delovanju, Valanta pa o trenerskem delu, smo opazili precejšnjo prizadevnost, pogrešali pa smo morda več
EKIPA CELJA PRVAK SLOVENIJE V ROKOMETU
Celje. 25. nov. Danes dopoldne je bila odigrana zadnja tekma republiške rokometne lige med Branilcem in domačim Celjem. Po znatno boljši igri jc zmagala domača ekipa z 12:4 (S:li). Š to zmago je ekipa Celja z istim številom točk, vendar nekoliko boljšo gol diferenco od Enotnosti, zasluženo osvojila prvo mesto v jesenskem delu tekmovanja republiške rokometne lige.
Železničar (Bgd) : Lokomotiva 14:5
Beograd, 25. nov. V današnji rokometni tekmi je beograjski Železničar presenetil z dobro igro. medtem ko je Lokomotiva igrala slabše kot navadno.
Reški boksarji v Ljubljani
V	proslavo 10. obletnice JA bo
priredila Boksarska zveza Slovenije 8 decembra medmestni boksarski dvoboj Ined reprezentancama Reke in Ljubljane. V reprezentanci Ljubljane bodo med drugim nastopili Vivod, Vilhar, Ažman, Mikloš in Pre-želj._____________________________
OBVESTILO!
Zimski bazen v Centralnem ljudskem kopališču je odprt vsak petek in soboto za kopalce od 13. do 19. ure. Na razpolago je tudi topla prha.
Kočevski fizkulturniki . za obletnico JA
Reprezentanca odbojkarjev sestavljena iz članov ŠK »Triglav« in Telovadnega društva Kočevje, se jc pomerila z odbojkarji ribniškega garnizona. Dne 11. t. m. je zmagalo v Kočevju domače moštvo z 3:1. Na povratni tekmi v Ribnici 18. t. m. so bili ponovno uspešnejši Kočevarji ter končali tekmo z 3:0.
Igralci namiznega tenisa, člani SK »Triglav« in Telovadnega društva Kočevje so tekmovali za prvenstvo Kočevja. Velik napredek so pokazali predvsem mlajši tekmovalci. Prvo mesto je dosegel Levstek Lojze (50), drugi Šimenc Marijan, tretje pa Vovk Peter (oba ŠK »Triglav«), Zelo dobro so igrali mladinci Telovadnega društva Uranič, Bašter in Štopar.
Tudi nogometaši ŠK »Triglava« so tekmovali z enajstorico ribniškega garnizona. Prvo tekmo so igrali lt. t. m. v Kočevju, katero so gostje odločili v svojo korist z 1:5 (1:4). Tudi v povratni tekmi 18. t. m. v Ribnici Kočevarjem m uspelo premagati žilavega moštva garnizona. Tekma je končala z 1:5 (0:2) v korist garnizona Ribnica.
Telovadci in športniki pripravljajo še več sličnih tekmovanj, da bodo dostojno proslavili 10. obletnico ustanovitve JA.
*	A. Arko.
Planinci pred m%M težavami
V petek zvečer je planinsko društvo Ljubljana-matica polagalo obračun svojega dela v polni dvorani Doma sindikatov. Z veseljem lahko ugotavljamo, da verjetno tako marljivega društva med. našimi športnimi in telesnovzgojnimi organizacijami ni daleč naokoli, kot je prav najštevilnejše planinsko društvo v Sloveniji.
V uvodnih besedah predsednika društva tov. Štajdoharja, so bili številni prijatelji gora obveščeni o vseh težavah in problemih, ki jih je moralo reševati matično društvo. Še vse težje probleme pa je tov. Štajdohar navedel v svojem zanimivem poročilu, ki čakajo člane, kakor tudi novi upravni odbor, v novem letu. Vsekakor je bilo največ govora o cenah vožnje po železnici, ki so se z novo uredbo znatno povišale. Podoba je, da se bodo tudi ti problemi ugodno rešili v splošno zadovoljstvo številnih ljubiteljev prirode in naših gora. Tajniško poročilo je bilo precej obširno, le da se tajnik tov. Potočnik ni dotaknil poleg drugih problemov morda še bolj avtokritično dela samih odbornikov. Načelnik gospodarskega odseka in naš priznani gorski veteran tov. Mersel Ivo je prikazal stvarno stanje na vseh področjih delov PD Ljubljana-matica. V letošnjem letu
je bilo precej gradbene dejavnosti. Tako je bilo sezidano novo poslopje v Kamniški Bistrici, opravljena pa so bila večja dela na Kredarici in Komni. Kot gospodarstvenik je tov. Mersel odlično obrazložil vse težave, ki se bodo pojavile v prihodnjem letu, predvsem zaradi novega finančnega sistema, ki zadeva tudi naše gorske postojanke. Na koncu pa je dodal, da kljub vsemu gledajo planinci optimistično v bodočnost, saj že danes vidimo, da nam gre pri vseh teh problemih naša oblast vsestransko na roko. O alpinizmu je spregovoril načelnik AO tov. Škerl Dane, ki je podčrtal predvsem kvalitetni dvig alpinizma v samem društvu,^ saj je bilo opravljenih 163 tur v najtežavnejše smeri naših Julijcev in Kamniških planin.
Občnega zbora se je poleg drugih zastopnikov državnih in družbenih ustanov udeležil še predsednik Planinske zveze Slovenije tov. Fedor Košir, ki je pohvalil marljive odbornike in izrazil željo, da je treba gledati v bodočnost z največjim optimizmom. Izvoljen je bil nov, upravni odbor, ki mu ponovno predseduje tov. Štajdohar Tone. Novemu odboru želimo tudi mi polno uspeha v novem. letu z željo: planinska ideja naj zažari še z večjim plamenom!
L. M.
iznajdljivosti, katero prav ta šport odločno zahteva.
Govora je bilo tudi o lestvici najboljših slovenskih dirkačev. Tehnični referent tov. Otrin je objavil svojo lestvico, tov. inž. Šef pa je imel proti njej pomisleke, češ, da niso upoštevane vse dirke, katerih so sc udeležili najboljši slovenski kolesarji. O tej lestvici je bilo govora na raznih sejah KZS in tovariš Otrin je pač po svoji presoji sestavil kot tehnični referent lestvico po sklepih izvršnega odbora KZS. Končno je bilo ugotovljeno, naj naš list do možnosti sam na pobudo raznih funkcionarjev ugotovi stvarno podobo deseterice najboljših slovenskih kolesarjev. Tovariš inž. Šef je sam sestavil lestvico, upoštevajoč vse večje cestne dirke, katerih so se udeležili prvovrstni dirkači. Ta bi izglodala takole: Perne 148 točk, Lulik 134, Polak 107, Rozman 100, Vidali 88, Mozetič 74, Godnič 71, Sosič 60, Caj-hen 44, Podmilščik 32; mladinci: Zrano-škar Silv-o 46, Bajc 39, Fodor 31, Rovan 26, Blatnik 24 itd. Ob tej priložnosti naprošamo tudi ostale ljubitelje in strokovnjake našega kolesarskega športa, naj nam pošljejo v naše uredništvo svoje mnenje o desetorici najboljših slovenskih kolesarjev.
Izvoljen je bil končno nov odbor, ki ga sestavljajo sami preizkušeni kolesarski delavci, kar nam daje poroštvo, da bo v bodoče kolesarstvo zaživelo z večjim poletom in doseglo one uspehe, kakor smo jih Slovenci nekoč že dosegali. Novemu upravnemu odboru načeljuje tov. Šušteršič, pomagali pa mu bodo kot podpredsedniki Šavorn, Vospernik in Devetak ter ostali funkcionarji, kakor Tršan, Otrin, Valant, Brajnik, Novak, Kerne, Zore itd.	L. M.
IZŠLA BO NOVA ŠTEVILKA »VODNIKA«
Opozarjamo na novo številko »Vodnika«, ki je .posvečena našemu kulturnemu jubileju ob 400-letnici prve slovenske knjige.
PRINESLA BO;
1.	Dr. Viktor Murnik: Prva slovenska telovadna knjiga.
2.	Dr. Viktor Murnik: Ustanovitev prvegla slovenskega telovadnega društva in nekaj njegove zgodovine.
3.	Potočnik Alojzij: Zgodovina ljub. Ijanskih ostrostrelcev.
4.	Drago Ulaga: Naši najstareši za. piski o smučanju.
5.	Dr. Arnošt Brilej: Prvi začetki or. ganiziranega planinstva.
6.	Drago Ulaga: O začetku slovenskega športa.
Vsi članki so bogato ilustrirani.
Revijo bomo dostavili novim naročnikom, če bodo nakazali na Fizkulturno založbo Slovenije, Upravi »Vodnika«, Ljubljanai Lilcozarjava ulica, štev. tek. računa 602-90331-0 naročnino v znesku 70 din vsaj za eno četrtletje vnaprej. Celoletna naročnina znaša 280 din. Ma hrbtni strani nakazila napišite: Naročnina za »Vodnika«.
V vsako telovadno društvo, športna društva, strelsko družino, planinsko društvo, športne klube in sekcije ter v šole »Vodnika«!	_.
Prednjaki, trenerji, športni^ učitelji, telovadni učitelji in profesorji, vzgoji telji, zdravniki, predstavniki in sodelay' ci naših fizkulturnih organizacij, sezi ^ po naši reviji za poljubno tizično kd-turo — »Vodniku«!
Uredništvo in uprava »Vodnika«.
NAROČAJTE SE NA KOLEDARČEK TZS
Na podlagi naročilnic, ^i^U^več-Poletu, se je na koledarček naroc je število naročnikov. Ker znaš^ „e ^o-na po povzetju več, kolikor pa “f^nim ledarček, so bile poslane vsem P . naročnikom položnice. Kakor pošt-uprava prejela po 50 din in at1r„ o-dprem-nino, bo koledarček naročniku Ijen.	1n.-a
Naročajte se, dokler je se r *
Vplačujte na račun št. 602-93331 *. p0-
Koledarček je na razpolago v \.0ldajal-slovalnicah Slovenija-Sport, v *gl0ven-nah Državne založbe Slovenu » Vseh skega knjižnega zavoda p okrožnih telovadnih odborih.

Str:-« c

Tisk Tiskarne »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani rš Odgovorni urednik Igor Prešeren — Uredništvo tn uprava Ljubljana, Liknzarjeva ulica, poštni predal 377 — Telefon 33-85 to 50-09, oti nedeljah popoldne pa 55-22 do 55-26 3 Čekovni račun uprave št. 602.90331-0 = Celoletna naročnina 380 din, polletna 190 din, četrtletna 95 din