liiiiiimniiimiiiimiiiiiiiiiiiisiiiHifnimiiiiiiminni

Izhaja vsak torek in petek za časa vojne.
Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo
uredništvu lista »Mir« v Celovec,
Pavličeva ulica štev. 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure dopold. in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista pišejo,druga stran naj bo prazna.
Bokopisi se ne vračajo.
nini.......................iimiiimi
Glasilo koroških Slooenceo.
Velja za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja toCno pod napisom : Upravništvu lista »Mir« v Celovcu, Vetrinjsko obmestje St. 26. Naročnina naj se plačuje vnaprej.
Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat.
Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiii
Leto XXXIV.
Celovec, 19. januarja 1915.
Št. 6.
Z bojišč.
Ruski napad ob Nidi ponesrečen.
Dunaj, 14. januarja. Uradno se razglaša: 14. januarja 1915.
V	zapadni Galiciji in na Rusko - Poljskem je včerajšnji dan potekel v splošnem mirno.
Ob naši trdni fronti ob Nidi so se vsi sovražni napadi zadnjih dni ponesrečili.
V	vzhodnjih Karpatih in južni Bukovini zopet brezpomembni poizvedovalni boji.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml.
Poljski legionarji.
Krakov, 14. januarja. »Naprzod« poroča s Karpatov, da je prvi polk legionarjev (prostovoljcev) pod poveljstvom podpolkovnika Sosenkowskega prizadjal pri L. Ru-sum hud poraz: V 16 napadih je bil ves ruski Bendery-polk uničen, 3000 Rusov je obležalo na bojišču, ujetih je bilo 11 častnikov in 600 mož, zaplenjeni dve strojni puški in veliko vojnega materiala. Poveljnik 4. kora nadvojvoda Jožef Ferdinand je izrekel poveljniku legionarjev za ta čin svojo zalivalo; cela vrsta legionarjev je bila predlagana za odlikovanje.
Nemška ofenziva na Poljskem.
Amsterdam, 14. januarja. »Nieuwe Rotterdamskemu Courantu« se poroča z dne 11. t. m. iz Londona, da poročajo brzojavi iz Petrograda angleškim listom to-le:
V	preteklem tednu se je nemška ofenziva (napadanje) na Poljskem omejila na ozko črto, široko kakih 10 milj, kakih 30 milj zapadno od Varšave. Ta črta se razteza ob desnem bregu Rawke med vasjo Mozeli, dve milji južno od Bolimova in Suhe vasi, ki leži približno polovico tako daleč stran od Bolimova kakor od Sohačeva. Nemci imajo tu dva armadna kora, od katerih je eden v rezervi, drugi pa je v ognju; tudi je bilo tukaj postavljenih veliko težkih topov. Nemški rovi na desnem bregu se ob reki raztezajo nad eno miljo daleč. V nekaterih krajih so nemški strelski jarki na eni strani vasi, na drugi strani pa ruski. Tu so tudi gozdovi bolimovski. Misli se, da bodo Nemci združili vse sile, da se polastijo tega le-sovja. Zdi se iz poročil, da imajo Nemci
Podlistek.
Kako fe Š. K. kuhal kavo.
Naš naročnik Šimen K. ki se nahaja na severnem bojišču, nam je poslal tole pismo:
Gotovo ste koroški Slovenci radovedni, kako se nam godi na Poljskem bojišču. Ne vem, kako bi pričel: Jadikovati nočem, ker je to, kakor pravijo, za ženske; toliko pa povem, da nisem verjel, da je človek zmožen, prenesti toliko napora. A kaj ! ko pomislim, da bom enkrat zopet pri svojih veselih družbah med koroškimi Slovenci, že s to mislijo človek pozabi na vse in se bojuje za pravico. Sedaj pa nekaj o ruskih vojakih: Pehota ni mnogo vredna, navadno streljajo iz okopov tako, da še glav ne prikažejo, je torej razvidno, da ne zadanejo, ker ne vidijo. Izvrstni in občudovanja vredni so pri izkopavanju rovov ali okopov. Ne verjeli bi, kako hitro so do pasa v zemlji. Udajo se pri prvi priložnosti, vržejo puško proč
upanje, da prodrejo ruske čete, če se jim le posreči, polastiti se gozdov. Že od ponedeljka 4. t. m. se vrši zelo hud boj. Pri Bolimo-vu je bilo več postojank večkrat ujetih, izgubljenih in zopet vzetih.
Ruski časniki kritikujejo.
Bukarešta, 14. januarja. Iz Petrograda se poroča: »Nowoje Vremja« vprašuje, če Rusija res nima odgovornega armadnega vodstva:. Najnovejša ofenziva nemško-avstro-ogrskih čet južno od Pilicc v smeri proti Kielcu je ruske čete naravnost iznenadila, da so morale napraviti novo razporedbo, čeravno so imele že ugodnejše postojanke. List končuje: Po dosedanjih dogodkih je zelo verjetno, da se bo ruska armada prihodnje dni zopet umaknila. Tako-rekoč s tresočim srcem pričakujemo to poročilo iz vojnega časnikarskega stana.
Nemško poročilo.
Berolin, 14. januarja. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 14. januarja 1915.
Vzhodno bojišče.
Jugovzhodno od Gumbinnena in vzhodno od Lòtzna so bili odbiti ruski napadi, pri čemer je bilo ujetih več sto Rusov.
Na severnem Poljskem je položaj ne-izpremenjen.
Na Poljskem zapadno od Visle, so bili nadaljevani naši napadi.
Na vzhodnem bregu Pilice se ni zgodilo ničesar novega.
Vrhovno armadno vodstvo.
Boji na Francoskem.
Berolin, 14. januarja. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 14. januarja 1915.
Zapadno bojišče.
V	sipinah pri Nieportu in jugovzhodno od Yperna artiijerijski boji. Sovražnik je nameril posebno hud ogenj na kopališče Westende, ki je bo kmalu razrušil popolnoma. Sovražne torpedovke so izginile, kakor hitro so bile pozdravljene z ognjem.
V	nadaljevanju napada z dne 12. januarja, severnovzhodno od Soissonsa so naše čete vnovič napadle višine pri Vregny in očistile tudi te višine sovražnika. Med hudo ploho in kljub močno omehčani ilovnati zemlji smo zavzeli v temi v naskoku jarek
in vzdignejo roke kvišku. Izvrstno je topništvo. Kar naenkrat začne pošiljati tiste železne kose in jako dobro zadeva. Na veliko srečo je, da imajo manjši učinek kakor naši. En takšen kos je zadel tudi mene meseca oktobra, da sem tri tedne celil rano v Sanoku. Zgodilo se je tako: Ruska vojska se je pomikala nazaj pri Piemyslu, tako da smo bili vsak dan na drugem kraju. Torej smo prišli nekega dne v neko od Rusov opustošeno vas, kjer smo imeli počitek. Stari prijatelj želodec se je prvi oglasil imel sem še konzervno kavo; torej hajd po vodo in lonec in hitro v neko hišo kuhati Seveda sem našel tam že polno vojakov, ki so me zlepa in zgrda porivali nazaj, češ nas je že itak dosti! Pa kdo se v vojski zmeni za take malenkosti! Dospel sem srečno do ognjišča. Tam je šele bila prava vojska za moj lonec; velik konec sem napravil, da sem ga obesil nad ognjišče. Ta vojska je sicer ponehala, a pričela se je zopet resnejša. Rusi so zaznali, da se nahajamo v vasi, najbrž nas je izdal dim. Začeli so frčati in brenčati šrapneli in granate,
za jarkom in potisnili sovražnika do roba planine. 14 oficirjev in 1130 mož je bilo ujetih, 4 topovi, 4 strojne puške in 1 reflektor zaplenjen; sijajen čin naših čet pred očmi najvišjega vojskovodje.
Celokupni plen iz bojev dne 12. in 13. januarja, severovzhodno od Soissonsa, se je po natančnejših konstatacijah zvišal na 3150 ujetnikov, 8 težkih topov, 1 revolverski top, 6 strojnih pušk in mnogo drugega materiala.
Severovzhodno od Chalonsa so napadli včeraj dopoldne in popoldne Francozi z močnimi silami vzhodno od Perthesa. Na nekaterih mestih so prodrli v naše jarke, a so bili z močnimi protinapadi pregnani in pognani nazaj v njihove pozicije. Ujeli smo 160 vojakov.
V Argonih in Vogezih ničesar pomembnega.
Vrhovno armadno vodstvo.
Boji v Kavkazu.
Amsterdam, 14. januarja. »Daily Telegraph« poroča iz Petrograda: Bojem v Kavkazu pripisujejo tu več važnosti kakor kakemu drugemu dogodku na bojišču. Turška armada se junaško bori za Sarykamis. Nejasno je, odkod da je dobila ojačenja, mogoče iz Erzeruma, na vsak način pa so prišla. Turki zavzemajo dobro postojanko, boji se že tri dni nadaljujejo z nepretrgano silo.
Novi vuoklici v Srbiji.
Solun, 14. januarja. (Kor. urad.) Iz notranjosti dežele se poroča, da je odredila Srbija v novem ozemlju novo vpoklicanje moških v starosti od 16. do 60. leta. Iz Bi-tolja se poroča, da se z avstro-ogrskimi ujetniki ravna bolje, vendar pa se opozarja na to, da Srbija vsled težavnega položaja in splošnega pomanjkanja ne more niti zda-leka skrbeti za ujete bolnike in ranjence tako, kakor bi bilo treba.
Iz svetovne politike.
Odstop grofa Berchtolda.
Minister zunanjih zadev grof Berchtold je odstopil, sredi najhujših bojev. Že večkrat prej je hotel iz osebnih razlogov odstopiti, pa je vendar še ostal. Ravno sedaj
da je bilo groza — groza —. Vas je gorela že na treh krajih, naša hiša je izgubila dimnik in nekaj oken, soba se je praznila, vse je iskalo boljšega zavetišča; kar pri-grmi granata ravno pred našo hišo; deske so padale, ostale šipe so se razdrobile. Od-kurili so iz sobe zadnji vojaki. Moja voda pa že kipi, treba je le še vsuti kave. Slišalo se je vpitje ranjencev; krogle so frčale. V takšnem slučaju bi Vas kateri doma gotovo ne mislil na kavo, a pri nas je drugače. Vsujem kavo v krop. Sam Bog bi naj dal še dve do tri minute! Nekako toplo mi je prihajalo. Pogledam kvišku; halo! nad menoj že gori. Sedaj pa bodi kava, kakoršna hočeš: zgrabim lonec in kruh, zbežim iz hiše — okoli in okoli ogenj in vročina — in tečem kolikor morem skozi goreče plamene k drugim v rov, kar prižvižga en šrapnel, iz njega se vsuje kakor toča okoli in okoli. Dobil sem tri kose: eden mi je prevrtal kapo, drugi telečnjak in tretji je šel v meso na laktu leve roke, ki pa je sedaj popolnoma zdrava !
pa se njegov odstop ni pričakoval. Uradno se poroča, da je grof Berchtold odstopil res iz osebnih razlogov. Zunanja politika grofa Berchtolda je bila nadaljevanje njegovega prednika grofa Aehrenthala, ki si je baje želel za naslednika ravno grofa Berchtolda. Berchtold je bil pred svojim imenovanjem za ministra zunanjih zadev Aehrenthalov naslednik v Petrogradu. Pravijo, da je bil v Rusiji zelo priljubljen.
Ko se je začela balkanska vojna proti Turčiji, je bil grof Berchtold v težavnem položaju, ker se je smatrala ta vojna kot neuspeh Aehrenthalove balkanske politike. Po tej vojni je bilo jasno, da ni bilo dobro, da je naša država izpustila Sandžak.
V delegacijah je imel grof Berchtold veliko nasprotnikov, ki so njegovo zunanjo politiko hudo kritizirali, a konečno so zanjo glasovali.
Njegovo albansko politiko označuje »Grazer Volksblatt« takole: »Danes, ko vidimo k dogodkom balkanske vojne nekoliko dalje in se ta politika ostreje odraža, je treba priznati, da se tudi te postojanke (Berchtoldove politike) začenjajo vedno bolj krčiti in je rešitev albanskega vprašanja bolj Italiji, kakor nam v korist. Vsekako pa je imel grof Berchtold zaslugo, da se je pri tem obvaroval mir, zasluga, ki jo znamo šele zdaj prav ceniti, ko smo spoznali grozote vojne.
Umor našega prestolonaslednika in postopanje Srbije, ki ni hotela dati zadostnega zadoščenja za to, sta napravila nov položaj, v katerem je bil grof Berchtold proti svoji navadi prisiljen, zastaviti vse na eno samo karto in nehati z dosedanjo politiko obotavljanja in pričakovanja. Dovolj dolgo so mu očitali, da se hoče za vsako ceno izogniti vojni. Da bi mogel biti v energičnem tonu odposlani ultimatum njegov, se ni mislilo in se je zato iskalo drugega sestavite! ja. V vsakem slučaju je pomenil izbruh vojne, da se je popolnoma ponesrečil Aehren-thalov načrt, spraviti reči zopet v ravnotežje, in ni ostal noben drug izhod, rešiti se iz tega dušečega zraka.«
Novi zunanji minister Burian je energičen mož, ki so ga zlasti Ogri zelo veseli. Tudi glasovi iz Nemčije ga simpatično pozdravljajo. Upajmo, da bo pravi mož, ki bo znal pri mirovnih pogajanjih varovati koristi in ugled naše skupne domovine.
Stiirgkovo stališče omajano?
Dunaj, 14. januarja. Kakor poroča »Neues Wiener Journal,« kroži nekaj dni sem med političnimi krogi vest, da je stališče ministrskega predsednika grofa Sturg-kha omajano in da je kmalu pričakovati njegovega odstopa. To poročilo ni še potrjeno.
Burian se poda v nemški glavni stan.
Dunaj, 14. januarja. Po poročilih od poučene strani se mora z naj večjim pritiskom povdariti: Samo minister gre, politika pa ostane trdna in nepremakljiva. Novi zunanji minister baron Burian se je nasproti zastopnikom nekaterih dunajskih časnikov izrazil: »Ne vem drugega povedati, kakor to, da gledam v bodočnost z največjim zaupanjem. »Neues Wiener Tagblatt« izve iz Budimpešte: Grof Berchtold je svojo novo prošnjo za odstop oddal v nedeljo. Ko se je ministrski predsednik grof Štefan Tisza vozil v soboto na Dunaj, je že vedel, da se bo v vodstvu zunanjega ministrstva zgodila izprememba. V ponedeljek je cesar v zopetni avdienci opetovano prošnjo grofa Berchtolda za odpust uslišal. Še tisti večer je bil baron Burian pri cesarju v avdienci. Njegovo imenovanje za naslednika grofa Berchtolda se je izvršilo v torek. Grof Tisza je omenil to svojim ministrskim tovarišem včeraj. V Budimpešti so tako obveščeni, da bo baron Burian tako hitro ko mogoče odpotoval v nemški glavni stan, da dobi avdienco pri nemškem cesarju.
Lahi o Berchtoldovem odstopu.
Rim, 14. januarja. »Corriere d’ Italija« pravi k odstopu grofa Berchtolda: Kljub znani želji po odstopu bi bil grof Berchtold v sedanjih razmerah ostal na svojem mestu, če bi se ne videlo dogodkov, za katere bi ne mogel dati odgovornosti.
»Popolo romano« slavi zasluge grofa Berchtolda zavoljo dobrih odnošajev do Ita-
lije in meni, da ima imenovanje Buriana mogoče namen, da se med Dunajem in Budimpešto napravi prisrčnejše razmerje. Kar se tiče Italije, ne bodo njeni odnošaji do monarhije zavoljo te nepričakovane krize nič izpremenjeni.
»Messaggero« sumi, da ima imenovanje barona Buriana namen pomiriti Ogrsko.
Strašen potres v Italiji.
A v e z z a n o , 14. januarja. (Kor. urad.) Poročila iz raznih krajev pravijo, da so občine Zeppelino, Paterno, Cerchio, Collamele, Peščina in vas San Benedetto Marši vcčji-del razrušene.
A ve zzano, 14. januarja. (Kor. urad.) Glasom poročil iz raznih pokrajin, so občine Zappelino, Paterno, Cerchio, Collamele, Piscina in znana vas San Benedetto Marši večjidel razrušene.
Pogled na Avezzano, ki je popolnoma razrušen, je strašen. Na tisoče kubičnih metrov razvalin. Reševalna dela so bila predvsem otežkočena radi velikih kolov, ki so ležali naokrog. Vojaki, karabinijerji in uradniki so enegično priskočili na pomoč. Pričakuje se nadaljnjih čet in sanitetnega osobja.
Potrjuje se, da število preostalih v Avezzanu ne presega 10 % vsega prebivalstva. V kraju se nahaja le še malo ljudi.
Avezzano, 14. januarja. (Kor. urad.) Ko je kralj pregledoval razvaline v Avezzanu, so ga spremljali državni podtajnik Visocchi, poslanec Guglielmi, vojvoda Tor-lonia, akvilejski prefekt in nekaj častnikov.
Kralj se je napotil proti sredini mesta po ulici »Venti Settembre«, ki je vsa v razvalinah. Povsod so mu klicali: Naj živi kralj, naj živi Savoya! Dal je razumeti, da želi, da izostane vsaka ovacija.
Prisostvoval je nato rešilni akciji, tolažil ranjence in hvalil vojake. Stopil je na neko razvalino ter opazoval, kako so reševali nekega otroka. Rešili so dosedaj 160 ranjencev in potegnili izpod razvalin 200 mrtvih.
Rim, 15. januarja. (Kor. urad.) Po piovili sodbah je skupno število žrtev 23.000 do 25.000.
Rim, 14. januarja. (Kor. urad.) Kakor poroča »Messae^ero«, se nahajajo med mrtvimi: podprefekt s celo družino in vsem osobjem prefekture, vsi člani sodnega dvora in vladnih oblasti, župan, občinski svetniki, dva generalna svetnika, 95 do 110 vojakov, ki so tvorili malo garaizijo, vsi stražniki, 4 carinarji, 8 do 9 občinskih stražnikov, kakor tudi več zdravnikov in notablov, med njimi bivši poslanec Carri. Podrla so se tudi tovarniška poslopja. Slavni grad Colonna je porušen.
Več sto ljudi, ki so se rešili, Sotoré pri ognju, ki so ga napravili na trgu. Izglodajo, kakor da bi prišli ob pamet in niso zmožni, da bi prišli žrtvam na pomoč in izpregovo-rili kako besedo. Prebili so noč v strašnem mrazu pod milim nebom. Iz razvalin je slišati hropenje in obupne klice.
Poslanec Sipari je brzojavil »Messag-gcru«, da je nesreča še večja kakor je bil znani potres v Messini.
Razno iz vojne.
Poincaré v fronti.
Kodanj, 14. januarja. (Kor. urad.) Po nekem poročilu iz Pariza je imel predsednik Poincaré v Nieuportu nagovor, v katerem se je izrazil: »Le Še par mesecev potrpljenja! Vzdržite še nekaj časa moralno odporno silo in telesne moči, ker se bo usoda bodočih stoletij odločila sedaj!«
Italijo in Romunijo bi radi pridobili.
Berolin, 13. januarja. Iz Bukarešte poroča »Tagliche Rundschau«: Trojni sporazum (Angleška, Rusija in Francoska) skuša vse mogoče, da bi ujela duše nevtralnih držav. Zlasti se je spravil na Italijane in Ro-munce, ki naj bi mu pomagali zmagati v vojni proti Nemčiji in Avstro - Ogrski. Z 1 a-to delijo vsak dan s polnimi rokami, da bi si pridobili podkupljive časnike in državnike, sistem laži je razpet po širokem svetu, ne štedijo z obljubami, ki jih v najugodnejšem slučaju niti deseti del ne bodo mogli izpolniti. Zadnji čas poizkušajo z
govorniki in hujskači, ki hodijo od kraja do kraja. Takšen se je pokazal tudi v Romuni- | ji. Ta, neki Belgijec, Žorž Lorand po imenu, ima v vseh večjih mestih Romunije najog-njevitejše govore proti Nemčiji in Avstriji; S v Italiji je to rovarenje že prej opravil. Gospod Lorand si v svojih govorih dovoljuje ; skoro neverjetne hujskanje, tembolj ga pa slavijo pristaši Francozov in Rusov. Pri nje- j govih predavanjih je veliko navdušenega ljudstva, čei^avno stanejo vstopnice za ose- j bo 3 do 5 frankov, znesek, ki da se bo »porabil za Belgijo«, v stvarnem na bo najbrž ostal v žepih gospoda Loranda. Vabil k banketom nanj kar dežuje, in povsod, kjer se pokaže, je predmet viharnih slovesnosti. Tako je Lorandovo potovanje po Romuniji j podobno slavnostnemu pohodu, zlasti ker se dela, kakor da bi bil poslan od vlade. In ! vendar je gospod Lorando tisti, ki je med drugo balkansko vojno Romunijo najgrše opsoval. Tedaj je pisal, da je »morala Bolgarija vsled vkorakanja in tatvin Romun-cev več trpeti, kakor vsled cele vojne proti j Turčiji«, in nadalje, da so Romuni »na svojem ne ravno častnem sprehodu skozi Bolgarijo ukradli eno pokrajino in zasadili Bolgariji v hrbet nož.« To vse je danes po- ! zabij eno, in romunski ropotavci slavijo da- j nes moža, ki jih je včeraj imenoval1 tatove in morilce. (»Tagespost« Ì5. januarja.)
Grška.
Atene, 14. januarja. Kakor se poroča od ! uradne strani, so izmišljena poročila, da bi ' bil grški poslanik v Petrogradu rekel, da je prišel čas, da bo Grška izstopila iz nevtra-litete.
RusLa carica proti nadaljevanju vojske?
Budimpešta, 13. januarja. Zasebni uradnik L. Cs. je na novega leta dan prejel od svojega stričnika praporščaka dr. H. K. s severnega bojišča sledeče zanimivo pismo: »Dragi! Vsi trpimo vsled mraza, vendar nas poživlja misel, da bo kmalu končano. Ujeti ruski vojaki pripovedujejo, da so jim pravili častniki, da je ruska cairica proti vsa- j kemu nadaljnjemu prelivanju krvi. Vsled tega so v ruski armadi mnenja, da bo VOj--ska kmalu končana. Ruski častniki imajo v carico veliko zaupanje, ker je njen vpliv in njena moč večja kot pa velikega kneza Ni- j kolaja Nikolajeviča. Nek ujet ruski kozak mi je dejal: Mogoče bomo marca meseca zopet dobri mdjatelji.«
Belgijski kardinal monsipnor Mercier belgijskemu ljudstvu.
Listi poročajo: Belgijski kardinal Mercier je izdal na svoje vernike pastirski list, | v katerem jih opozarja na njih sedanje razmerje do Nemcev, ki so zasedli deželo. Med drugim pravi kardinal: »Pomnite dobro, da ne zahtevam od vas, da bi sc odrekli kakemu svojemu upu. Nasprotno, smati-am za j svojo dolžnost, da določim, kar morete zagovarjati v svoji vesti napram državi, ki je napadla našo deželo in jo ima začasno po večini zasedeno. Ta država ni postavna av- j toriteta, vsled česar je v notranjosti svojega srca niste dolžni niti spoštovanja niti vda- ; nosti niti pokorščine. Edina postavna oblast v Belgiji je ona, ki pripada našemu kralju, j njegovi vladi in zastopnikom naroda. Oni sami so za nas avtoriteta, oni sami imajo pravico do vdanosti v naših s rcih in na našo pokorščino.« Pastirski list pravi potem dalje: »Zasedene pokrajine niso osvojene pokrajine. Kakor ni Galicija ruska pokrajina, tako tudi Belgija ni nemška. Je pa za- ; sedeni del dežele v dejanskem položaju, ki ga mora prenašati. Največji del naših mest se je udal sovražniku in mora izpolnjevati pogoje, ki so bili podpisani ob vdaji. Oa začetka vojaških operacij so civilne oblasti z dežele odločno opominjale meščane, naj se vzdržujejo vsakega sovražnega dejanja proti sovražni armadi. Ti opomini so veljavni tudi sedaj. Samo naša armada skupno s hrabrimi četami zaveznikov ima čast in pravico braniti deželo. Pričakujmo od armade končne rešitve.«
Papež Benedikt XV. in vojni ujetnikL
Kongregacija za izredne cerkvene zadeve je dno 21. decembra objavila naslednjo izjavo: »Poln sočutja za revo nesrečnih iri tako številnih vojnih ujetnikov ter tolikih skrbi polnih družin, ki so brez vseh poročil o dragih svojcih, pa tudi iskreno želeč, da
bi eni in drugi od njega zadobili vso mogočo pomoč, in podporo je blagovolil sveti Oče Benedikt XV. na predlog podpisanega tajnika sv. kongregacije za izredne cerkvene zadeve naslednje določiti:
1.	Prevzvišeni ordinariati onih škofij, v katerih se nahajajo vojni ujetniki, naj čim-prej po potrebi zberejo enega ali več duhovnikov, ki zadosti poznajo jezik ujetnikov, ali pa si jih — če takih duhovnikov ni v njih škofijah — izprosijo od drugih ordinariatov.
2.	Ti duhovniki naj skrbe z vso gorečnostjo za telesno in duševno blaginjo vojnih ujetnikov s tem, da jih z vsemi sredstvi, ki so na razpolago, stoje ob strani, da jih tolažijo in podpirajo, v različnih in dostikrat v zelo mučnih okolnostih, katerim so izpostavljeni.
3.	Še posebej naj ti duhovniki poizvedujejo, če so njih oskrbi prepuščeni vojni ujetniki že poslali svojcem kaka poročila ali ne. Če niso še tega storili, naj poskrbe, da se to čimprej zgodi.
4.	Če pa ujetniki sami ne morejo tega napraviti, ker so bolni ali ne znajo pisati ali iz drugega razloga, tedaj naj duhovniki sami to napravijo na kraju bivališča ter v imenu vojnih ujetnikov. Prav tako naj skrbe, da se taka pisma varno odpošljejo.
V Rimu, dne 21. decembra 1914.
Evgen Pacelli, tajnik.«
Ta dekret je bil odposlan vsem kardinalom in nadškofom onih držav, ki se nahajajo v vojski. V priloženem pismu izjavlja še papežev državni tajnik, da je samo po sebi umevno, da sv. Oče ne dela glede vojnih ujetnikov prav nobenega razločka bodisi glede veroizpovedanja, bodisi glede jezika in narodnosti.
^ Zopet prelep dokaz, kako skuša novi papež z vso ljudomilostjo lajšati bedo, ki jo povzroča sedanja vojska.
Prebiranje črnovojnikov na Raškem.
Curih, 13. januarja. Iz Petrograda poročajo, da je na Ruskem odrejeno prebiranje vseh doslej nepotrjenih črnovojnikov letnikov 1875 do 1895.
Prijateljski razgovori med sovražnimi strelskimi jarki prepovedani. Iz Berlina se
poroča: »Tagliche Rundschau« javlja: Prisrčni razgovori, do katerih je prišlo tako pogosto med nemškimi in francoskimi strelskimi jarki, so sedaj s posebnim poveljem, vrhovnega armadnega vodstva prepovedani Za Božič in Novo leto je prišlo na posameznih mestih do nekakega premirja. Tu-intam so se obojestranski vojaki ozirali celo na ure, ko se kosi in eauživa čaj.
Nemški vojni ujetniki v Sibiriji. »Vo-sische Zeitung« poroča iz Hamburga: Hamburško deželno društvo »Rdečega križa« je izdalo natančno poročilo o položaju nemških vojnih ujetnikov v Sibiriji. Glasom tega poročila so civilni ujetniki, ki so se nahajali ob izbruhu vojne v Sibiriji, vsi v guberniji Irkutsk, in sicer Nemci in Avstrijci iz Mandžurije v Verholensku, iz Vladivostoka in drugih vzhodno-sibirskih krajev pa v Kirensku. V teh krajih žive Nemci popolnoma svobodno. Nahajajo se samo pod policijskim nadzorstvom. Vsi Nemci, ki razpolagajo z lastnimi denarnimi sredstvi, si urede lahko materialno življenje, kakor si sami hočejo; oni pišejo, da so popolnoma zadovoljni in da se nahajajo v slabšem položaju le dotični, ki so brez sredstev. Vlada jim ne da ničesar, zaslužka pa tudi ni. Ceneno življenje in dobrodušnost ruskega domačega prebivalstva pa jim kljub temu omogoča obstoj.
Dnevne novice in dopisi.
Družba sv. Mohorja Poverjeniki morajo skleniti nabiranje udov z mesecem februarjem. Naša narodna čast zahteva, da skrbimo posebno letos za družbine člane. Skušajmo obdržati družbo na dosedanji višini.
Novi knez in škof se zahvali dr. vitezu pl. Metnitzu. Knez in škof dr. Adam Hefter je poslal gospodu županu dr. vitezu pl. Metnitzu na njegovo čestitko sledečo zahvalo: „Prijazna čestitka, ki ste mi jo gospod župan poslali v imenu deželne prestolnice, me je zelo veselila in se Vam za to najprisrčneje zahvaljujem. Naj bi mi bilo z božjo pomočjo omogočeno, plodonosno
delovati v lepi koroški deželi in njenem ljubeznivem glavnem mestu. Veselilo me bo, če se najde priložnost, da bom deloval v lepem sporazumu z deželno prestolnico. Sprejmite, Vaše blagorodje, še enkrat izraz zahvale in odkritega čislanja od udanega Vam dr. Adama Hefterja.11
Vojaki so dobili večji del božičnih darov. Po poročilu transportnega poveljnika rit-mojstra Seutter pl. Lòtzen je bil večji del božičnih darov doposlan vojakom na bojišče v času od 21. decembra 1914 do 3. januarja 1915 Zlasti je bilo mogoče dostaviti posameznim četam in zavodom vse enotne zavoje najkesneje do obeh božičnih praznikov. Pa tudi večina darovanih volnenih in jedilnih reči, kakor tudi drugi darovi ter cigarete in smotke, ki so bili razen štirih vagonov za poznejše sledeče formacije 3. kora rezervirani v nekem skladišču v kornem okolišu, so bili razdeljeni pri četah ali v skupnem prostoru pripravljeni, da se dopošljejo, ko bo treba. Oddaja 11.540 vojnopoštnih zavojevih pošiljatev na glavni vojnopoštni urad v etapnem prostoru jamči hitrejšo in skorajšnjo dostavo take privatne pošte na vojake 3. kora. Iz-polnujem prijetno dolžnost, če izrečem svojo odkritosrčno zahvalo in priznanje vsem udeleženim c. kr. deželnim oblastim, društvu graškega jesenskega semenja, prirediteljem štajerskega vojaškega dneva vojnopomož-nega urada, zimski oskrbovališči c. kr. štaj. dež. namestništva kakor tudi vsem tistim mnogim tisočem dobrotnikov, ki so svojo marljivost in delavnost, svojo požrtvovalnost in dobrotljivost zastavili za blagi namen, napraviti našim pridnim četam božično veselje. Veselje naših vrlih čet, ki so se celò na sveti večer morali bojevati, pripoznanje in zahvala njihovega velespoštovanega kor-nega poveljnika so najboljše plačilo za nesebično nabiranje v vseh delih kornega okoliša. Vsem še enkrat najtoplejšo iskreno zahvalo v imenu čet 3. kora za vso ljubeznivost in za vso skrb.
pl. Mattanovich 1. r., feldmaršal.
Odlikovan slovenski mornar. Ljubljanskemu rojaku Maksu Pustavrhu, torpednemu inštruktorju na podmorskem čolnu „U XII.“ so na slovesen način izročili srebrno kolajno I. razreda. Podčastnik Pustavrh je na podmorskem čolnu „U XII.“ v morski ožini Otranto lansiral (izstrelil) pri torpedo na francosko admiralno ladjo „Courbet“ in jo je zadel. Zato je dobil najvišje odlikovanje.
Odlikovan je sin ljubljanskega župana, topničarski praporščak gospod inžener Fran Tavčar s srebrno hrabrostno svetinjo prve vr^te.
Jubilej. V Gorici je obhajal dne 14. t. m. štiridesetletnico, odkar je bil posvečen v duhovnika, g. dr. Anton Gregorčič, državni in deželni poslanec. Star je sedaj 64 let in še čil.
Fcm. baron Samonigg f. Na Dunaju je umrl umirovljeni feldcajmojster Ivan haron Samonigg v 76. letu svoje starosti. Rajni je bil rodom iz Šoštanja v Šaleški dolini na Štajerskem.
Izprememba v prodaji moke. Uradna „Klagenfurter Zeitung» poroča: Ker se odjemalci vedno iznova pritožujejo pred nakupovanju moke, opozarja zveza koroških trgovcev, da se vsled odredbe kr. ogrske vlade glede ogrskih mlinov ne dobiva več z Ogrskega moka, kakršno in kolikor bi je kdo hotel, ampak le po določeni sestavi raznih vrst moke. Po tej sestavi je trgovec prisiljen, da se drži pri naročitvi enega vagona moke te-le razdelitve: 16 vreč (Žakljev) fine moke za peko, 24 vreč moke za kuho in 80 vreč moke za kruh. Ta predpis sili sedaj male trgovce, da uredijo prodaje moke tako, da bodo oddajali moko odjemalcem le v razmerju en kilogram pšenične moke, dva kilograma moke za kuho in pet kilogramov moke za kruh in se pšenična moka samo ne bo prodajala. Trgovec torej ne more ustreči posameznim željam.
Prevoz ranjencev. V petek, dne 15. t. m. je došlo ponoči ob 11. uri čez Maribor s posebnim vlakom v Celovec 73 hudo ranjenih in 180 lahko ranjenih in bolnih vojakov. Prepeljali so jih v rezervne bolnišnice.
Slovenski hlapec piše iz ruskega ujetništva. Mariborska „Straža“ poroča: Franc Sulcer, hlapec pri Žebotovi rodbini v Selnici ob Muri, ki je bil kot vojak ... lovskega bataljona ujet od Rusov, in piše sedaj iz
ujetništva iz Kiewa. — Dragi! Naznanjam vam, da sem še pri življenju. Bil sem v Galiciji v neki vroči bitki od krogle in šrap-nela ranjen pod kolenom. Nato so me Rusi ujeli. Sedaj sem že 12 tednov v bolnišnici. Upam, da bom hodil kot poprej. V nesreči ima še človek vendar tudi srečo. Ko bi bila priletela krogla malo niže v gleženj, bi mi sedaj gotovo nogo odrezali. Upam pa, da bom vsled skrbne zdravniške oskrbe hodil zopet ravno. Postrežba v bolnišnici je zelo lepa. Ne vem pa, kako bo pozneje, ko me ozdravljenega spravijo v ledeno Sibirijo. Ko bi le že bilo kmalu konec te nesrečne vojske! Božične praznike bom torej obhajal letos tukaj v Rusiji! Upam, da se na spomlad zopet vidimo. Ali ste še vsi zdravi? Srčne pozdrave vsem znanim!
Kardinal PiffI o bodočem kulturnem boju. »Grazer Volksblatt« poroča med cerkvenimi vestmi v št. 33 z dne 15. t. m.: Na nekem shodu v Neu-Margareten na Dunaju je kardinal Piffl rekel v svojem govoru med drugim: »Če bo po tej velikanski borbi narodov sklenjen mir, potem bo nastala nova vojna kulturni boj (t. j. boj zoper katoliško Cerkev) kakor nekdaj leta ,1871., potem pa ljubi katoliški možje, potem pa bo treba poslušati besede svete Cerkve in vašega škofa. Potem bo treba, ne izkazati se kot cunje, ampak kot možje, ki zvesto in neustrašeno držijo k slavi domači katoliški veri, k starim domovinskim navadam in šegam in se ne dati zmotiti in omajati od nikogar.
Greblnj. Grebinjski gospod župnik Florijan Kramer so že več časa hudo bol ani in se priporočajo duhovnim sobratom v molitev.
Ledenice. (Zopet eden vstal od mrtvih.) Kakor je »Mir« že poročal, je bil pd. Tustnikov sin v Ledenicah Franc Resman, četovodja pri strojnopuškinem oddelku pešpolka št. 7, za svojo hrabrost v Galiciji odlikovan z veliko srebrno hrabrostno svetinjo. Žal, da je bil v začetku septembra zelo hudo ranjen skozi pljuča in od 10. septembra ni bilo o njem ne duha ne sluha več. Starši so povsod povpraševali po njem, pa vse zaman. Za gotovo se je mislilo, da je pokopan kje v Galiciji. Dne 13. januarja pa je došla sledeča dopisnica: »Ljubi starši ! Od včeraj sem tukaj v Moskvi v bolnišnici. Rane so zaceljene, pa tudi sicer sem že precej okrepčan. Sicer se mi godi dobro. Pozdravljam vse ! Vaš France. 30. decen bra. Franc Resman. 10 Evakuations-Hospital 2 Palaton, Moskva.
Sveta vojska.
Vsem za dne 16. jan. 1915 vpoklicanim v Celovec došlim letnikom 1890, 1889, 1888 in 1887 so se razdelili dvojezični (slo-vensko-nemški) lističi te-le vsebine:
Predragi mladi vojaki!
S ponosom se vse ozira na vas ter z vso gotovostjo pričakuje, da vsak posameznik izmed vas pripomaga ogroženi domovini iz-vojevali zmago.
Zato pa ne zapravljajte svoje mlade moči in sile s prevelikim uživanjem opojnih pijač, in prav posebno pa se varujte pred slabim, zapeljivim ženstvom, ki hoče le vaš itak ne preobilen denar ter vam za-more tudi vzeti vaše zdravje.
Žrtvujte vaše telesne in duševne moči v prid domovine^ ravno tako v lastni blagor za poznejše življenje ne izpodkopujte lahkomiselno vašega zdravja-
Društvo abstinentov.
Ranjeni in mrtvi junaki.
Seznam izgub št. 93
objavljen 4. januarja.
(Nadaljevanje).
Filafer Matija, inf., dpp. 4; Findenik Janez, inf., pp. 7; Fischer Anton, inf., dpp. 4 ; Fister Otmar, inf, dpp. 4; Flašberger Anton, korp., dpp. 4; Flaunič Janez, inf, m; Flek Ferdo, nad. rez,, dpp. 4: Fonzari Rihard, enol. prost., korp , dpp. 4; Freistetten, podd., dpp. 4; Friesner Matija, inf., pp. 7; Fritz Andrej, četov., dpp. 4; Fritz Matija, podd., dpp. 4; Fròhlich Franc Jožef, podd., dpp. 4; Frohlich Franc, inf, dpp. 4; Fruhman Janez, inf., dpp. 4; Frtìhwirth Jožef, četov.,
dpp.4; Furian Jožef, inf., dpp. 4, m; Furiameli Rudolf, inf., pp. 7, m; Furnschufl Leopold, inf., dpp.4; Fussi Matej, pp. 7; Gabriel Andrej, inf., dpp. 4; Gabrielčič Aleš, inf., dpp. 4; Gabrul Tomaž, inf., dpp. 4; Gangl Šimen, inf., dpp.4; Gančnik Kilijan, čelov., dpp.4; Garber Janez, nad. rez., dpp.4; Gas-ser Ernest, korp., dpp.4; Gassler Ferdo, inf., dpp.4; Gaube Karel, četov., dpp.4; Gaubl Peter, inf, dpp.4; Ganglhofer Rudolf, pod-des., pp. 7; Gauč Friderik, inf., dpp. 4, m; Gavec Lojze, inf, dpp.4; Gelbman Janez, inf., dpp.4; Geršak Anton, inf., dpp.4; Ceršak Jožef, inf, dpp. 4; Gferer Janez, inf., dpp.4; Gigl Jožef, inf., dpp.4; Gigler Janez, četov., dpp. 4; Gigler Janez, inf., dpp. 4; Gigler Karel, mornar; Glančnik Vinko, pod-des., dpp.4; Glanznig Miha, inf., pp. 7; Gla-ser Janez, inf., dpp 4; Glac Jurij, četov., dpp. 4; Glavar Aleksander, inf, dpp.4, m; Glinšek Anton, inf., dpp. 4; Globočnik Luka, nad. rez., dpp.4; Godec Ferdo, inf., dpp.4; Golčnik Ambrož, inf., pp. 7; Goleaš Anton, inf., dpp.4: Gòlles Franc, poddes., dpp.4; Gostner Franc, inf., dpp. 4; Gostenčnik Jurij, narednik, dpp. 4; Gostič Franc, nad. rez., dpp.4; Gradišnik Franc, inf., pp. 7 ; Graf Rudolf, nad. rez., dpp. 4; Grafoner Anton, četov., dpp 4; Grallinger Rudolf, inf., dpp. 4; Gramser, inf, dpp.4; Granik Jaka, korp., dpp.4; Grasneker Tomaž, inf., dpp.4; Gre-henik Janez, č. sluga, dpp.4; Gregorič Jožef, nad. rez., dpp. 4; Grehenik Leop., poddes., pp. 7; Greilach Janez, inf , dpp. 4; Grela Franc, dpp. 26, v ujet.; Grobelnik Franc, inf., pp. 7; Groblacher Janez, korp , dpp. 4; Groger Janez, inf , dpp. 4; Gross Matija, pp.7; Gruber Jožef, inf., dpp.4; Gruber Jožef, inf., dpp, 4; Gruber Peter, inf., dpp.4; Guggen-berger Janez, inf, dpp, 4; Guggenberger Bošt., inf., dpp. 4; Guggenbichler Janez, inf., dpp. 4; Haar Leop., inf., dpp.4; Haberl Karol, nar., dpp. 4; Hade Lud, četov., dpp.4; Hafner Janez, korp., pp. 7; Hafner Janez, inf., dpp.4; Hafner Lipej, inf., dpp. 4; Hafner Urh, podd., dpp.4; Haller Janez, inf., dpp.4, m; Hape Franc, trob, dpp 4; Hape Val., inf., pp.7; Hàrb Jurij, korp. dpp.4; Hasler Janez, inf., dpp.4; Hasmann Janez, inf., dpp.4; Hauptman Jožef, inf, dpp. 4, m; Hauser Janez, inf , pp.7; Hauser Jožef, inf, dpp.4; Hedering Lovro, inf, dpp. 4; Heisman, dpp. 4; Hinter-egger Karol, trob., dpp.4; Hinteregger Konrad, podd., pp.7, m; Hinteregger Leop., inf., dpp. 4; Hinteregger Martin, inf., dpp. 4; Hirn Bened, podd., dpp. 4; Hirzer Jožef, korp., dpp.4; Hochstrasser Jožef, podd., dpp 4; Hofer David, inf., dpp. 4; Hofer Silv., inf., dpp.4; Hofstatter Konrad, inf., dpp.4; Ho-henwarter Hugon, nared., dpp. 4, m ; Hohen-warter Roman, dpp. 4; Hoj Krist, inf., dpp. 4; Holbling Mat., n. rez., dpp. 4 ; Holzer Val., inf., dpp. 4; Hopfgartner Peter, rez. podd, pp. 7 ; Horvat Avg., podd., dpp. 4; Hossl Matija, inf.‘ dpp.4; Hòtzl, inf., dpp.4, m; Hrastave Ivan, podd., dpp. 4; Hribernik Pavel, nad. rez., dpp.4; Hriberšek Dominik, dpp.4; Hriber-šek Martin, inf., dpp. 4, m; Hrovat Anton, inf., dpp.4; Huber Jan., inf., dpp. 4; Hudelist Matija, četov., dpp.4; Igerc Janez, inf., dpp. 4, m; Inwinkl Jož., r. inf., pp. 7; Inzinger Lud., inf., dpp. 4; Irgel, inf., dpp. 4; Irren-fried Matija, inf., dpp. 4; Iskra Janez, inf., dpp.4; Ivančič Anton, nad. rez., dpp.4; Ja-gejc, inf,, dpp. 4; Jagodič Šimen, korp., dpp. 4; Jagodič Tomaž, inf., dpp. 4, m; Jagsch Rup., inf., dpp.4; Jakič Jakob, inf., pp.7; Jaklič Franc, inf., pp. 7, m; Jakobi Erih, podd., dpp. 4; Jamernik, nad. rez., dpp. 4; Jandl Rud., trob., dpp. 4; Janah Hugon, pp. 7; Janški Bogomir, nad. rez., dpp. 4; Janše Janez, inf., dpp. 4; Jasniger Jurij, inf., dpp. 4, m; Jancer Jož., inf., dpp. 4; Jenšac Jož., inf., dpp.4; Jerej Ernest, inf., dpp.4; Jerolič Janez, inf., dpp.4; Jeromel Jan., inf., dpp.4; Johann Matija, inf., dpp. 4; Jošt Miha, inf., dpp. 4; Groblacher Rudolf, korp. dom. pp. 4.
Jošt Peter, podd. pp. 7; Juch Valentin, nared. dpp. 4; Jug Milko, inf. dpp. 26 v. uj.; Jurič Primož, četov. dpp. 4; Jurman Janez, inf. pp. 7; Jus Janez, inf. dpp. 7; Kadmič Janez, inf. dpp. 4; Kahles Rudolf, inf. dpp. 4; Kainacher Šimen, inf. dpp. 4, m.; Kain-bacher Jožef, inf. dpp. 7; Kainz Janez, inf. dpp. 4; Kainz Leo, inf. pp. 7; Kaiser Ernest, inf., dpp. 4; Kaiser Jožef, podd., dpp. 4, m.; Kaiser Luka, inf., dpp. 4; Kaiser Roman, nad. rez. dpp. 4, m.; Kalt Krištof, korp., pp. 7; Kaltenbacher Janez, inf., dpp. 4; Kaltenhofer Janez, podd., m.; Kamenik Mi-
ha, inf., dpp. 4, m.; Kammerhofer Florej, inf., dpp. 4, m.; Kandolf Anton, inf., dpp.4; Kandut Janez, inf. dpp. 4; Kan tek Janez, inf., dpp. 4; Kantušer Lenart, trob. dpp.4; Kapun Konrad, inf., dpp. 4; Karlbauer Jakob, inf., dpp. 4; Karner Anton, podd., dpp. 4; Korpf Šimen, inf., dpp. 4; Kasnik Franc, inf., dpp., 4, m.; Kašpurc Ignac, inf., dpp. 4; Kasl Vrban, inf., dpp. 4; Kačnik Anton, inf., pp. 7, m.; Katnik Jožef, inf., dpp. 4; Katz Alojzij, inf., dpp. 4, m.; Katz Jožef, korp. pp. 7; Kavčič Anton, inf., dpp. 4; Kaufman Anton, inf., dpp. 4; Kaufman Jožef, podd. dpp. 4; Kaukler Janez, inf., dpp. 4; Kaus Valentin, inf., dpp. 4; Kavel Franc, ins. dpp. 4; Keffer Jožef inf., dpp. 4; Ken-cijan Janez, inf., dpp. 4; Kerbac, inf., dpp. 4; Kerecz Franc, četov., dpp. 4; Kerschbaum Franc, inf., dpp. 4; Kert Jožef, inf., pp. 7; Kienzer Jak., podd., pp. 7; Kirchsteiger, narednik, dpp. 4; Kittner Janez, inf., dpp. 4; Klamnik Peter, trob., podd., dpp. 4; Klamp-fer Janez, inf., dpp. 4; Klavora Jožef, inf., pp. 7; Kleinberger Boštjan, korp., dpp. 4; Kleindienst Jakob, inf. pp. 7; Klemenjak Janez, inf., dpp. 4; Klemenc Franc, inf., dpp. 4; Klupper Viktor, četov., dpp. 4; Klu-raner Miha, četov., dpp. 4; Knafl Peter, inf., pp. 7, m.; Knafl Volbenk, inf., dpp. 4; Knaf-lič Janez, inf., dpp. 4; Knapp Jožef, inf., dpp. 4, m.; Knappinger Tomaž, inf., dpp. 4; Kniewallner Janez, četov., dpp. 4; Kober Štefan, inf., dpp. 4; Kochi Matija, četov., pp. 7; Kòfer Jožef, inf., dpp. 4; Kofič Gašpar, inf., dpp. 4; Kofler Nacej, inf., dpp. 4; Kof-ler Nacej, inf., dpp. 4; Kofler Izidor, inf., dpp. 4; Kofler Jožef, korp., pp. 7; Kofler Matija, inf., dpp. 4; Kofler Peter, inf., dpp. 4; Kogler, podd., dpp. 4; Koitz Franc, inf., pp. 7, m.; Kokol Franc II, inf., dpp. 4; Koller Jožef, inf., pp. 7, m.; Koller Miha, inf., dpp. 4; Kolih Tomaž, podd., dpp. 4; Kollman Lojze, korp., dpp. 4; Kònig Anton, korp., dpp. 4; Konrad Anton, četov. dpp. 4; Konrad Franc, trob., dpp. 4; Kopajnik Lovro, inf., dpp. 4, m.; Kòrbler Andrej, inf., dpp.4; Košič Robert, četov., dpp. 4; Kosier Jožef, inf., dpp. 4; Kos Franc, inf., dpp. 4; Ko-stajnšek Avgust, inf., dpp. 4; Kosteh Henrik, inf., dpp. 4; Kòstenberger Janez, podd., dpp. 4, m.; Kòstler Oskar, inf., dpp. 4; Kost-wein Rok, inf., pp. 7 ; Kotrian Peter, inf., pp. 7, m.; Kovač Jakob, inf., dpp. 4; Kovač Silvester, inf., dpp. 4; Kovač Jakob, inf., pp. 7, m.; Kozjak Jakob, podd., dpp. 4; Kracker Valentin, korp., dpp. 4, m.; Kraigler Janez, korp., dpp. 4; Krajnc Anton, inf., dpp. 4; Krainer Herman, podd., dpp. 4; Krainer Pavel, inf., dpp. 4; Kral Rupert, inf., dpp. 4; Krameneder Kristijan, dpp. 4; Kramer Janez, inf., dpp. 4; Krametter Leon, četov., dpp. 4; Krammer Franc, inf., dpp. 4; Kramer - Ošabnik Peter, inf., dpp. 4; Kramser Lovro, podd., dpp. 4; Krasnik Franc, pp. 7; Krauthant, podd., dpp. 4; Kravanja Janez, inf., dpp. 4; Kreiner Anton, inf., dpp. 4; Kreitner Jožef, podd., dpp. 4; Krendl Friderik, trob., dpp. 4, m.; Kren Franc, korp., dpp. 4; Kren Peter, inf., pp. 7; Kreutzer Rudolf, inf. pp. 7; Krewalder Jakob, inf. dpp. 4; Kribič Jakob, korp., dpp. 4; Kriegl Ožbe, inf., dpp. 4, m.; Kriesmaier Martin, inf., dpp. 4; Kristan Anton, inf., dpp. 4; Kristler Siegfr., podd., dpp. 4; Križ Janez, inf., dpp. 4; Krobat Alojz, inf., dpp. 4; Krobat Bogomir, inf., dpp. 4; Krop Matija, inf., dpp. 4; Krumer Jurij, inf., dpp. 4; Krumpl Franc, inf., dpp. 4, m; Kucher Franc, inf., dpp. 4; Kučič Janez, inf., pp. 7; Kulhnig Peter, podd., dpp. 4, m.; Kulterer Alb., korp., dpp. 4, m.; Kulterer Rupert, nad. rez., dpp. 4; Kunter Silvester, inf., dpp. 4, m.; Kunter Stanislaj, inf., dpp. 4; Kurat Andrej., inf., dpp. 4; Kor-nik Rudolf, inf., dpp. 4; Kuss Gabriel, inf., pp. 7; Kuttin Andrej, inf., dpp. 4; Kytner Janez, inf., dpp. 4; Lackenbucher AL, korp., pp. 7, m.; Lackner Izidor, inf., dpp. 4; Lack-ner Janez, inf., dpp. 4; Lackner Jožef, podd., dpp. 4; Ladinik Franc, inf. dpp. 4; Lag-gner Franc, inf., pp. 7; Lahovnik Franc, inf., dpp. 4; Lakovčeg Janez, inf., dpp. 4; Lolosnig Janez, inf., dpp. 4; Lambauer Janez, inf., dpp. 4; Lampichler Valentin, inf., dpp. 4; Lamprecht Albin, inf., dpp. 4; Lam-precht Anton, podd., dpp. 4; Lamprecht Gašpar, inf., dpp. 4. m.; Lambrecht Gašpar, inf., dpp. 4; Lang Jožef, častn. sluga, dpp. 4, m.; Langegger Jurij, podd., dpp. 4; Lan-ger Franc, korp., dpp. 4, m.; Lanner Oton, četov., dpp. 4; Lanzinger Janez, inf., dpp. 4;
Lapan Aleksander, inf., dpp. 4; Lackner Ad., podd., dpp. 4; Lackner Jurij, inf., dpp. 4. (Dalje sledi.)
Božične slike z zapadnega bojišča.
Med Angleži in Nemci.
Neki londonski list objavlja celo vrsto vojaških pisem, ki pričajo o prijateljskem občevanju med nemškimi in angleškimi strelskimi jarki za časa božičnih praznikov. Tako piše neki častnik regularne armade med drugim : 24. december se do opoldne še ni dosti razlikoval od prejšnjih bojnih dni. Imeli smo v naših infanterijskih strelskih jarkih običajno delo. Šele okoli dveh popoldne je postajal sovražni ogenj vedno slabeji in tudi mi smo odgovarjali nanj le v daljših presledkih. Okoli 6 zvečer je boj končno ponehal kar sam od sebe. Previdno smo zažgali v naših strelskih jarkih ogenj in mislili, kakor običajno vsak dan, kako bi zaužili našo večerjo. Tu je bilo zaslišati nenadoma iz sovražnih strelskih jarkov glasne klice: »Angleži, zakaj se ne prikažete iz svojih lukenj?« — »Pozneje!« so odgovarjali nenadoma naši vojaki. Istočasno mi je neki častniški kolega iz nekega oddaljenejšega strelskega jarka telefonično naznanil, da so njihovi ljudje že izmenjali z Nemci razne pijače in tobak. Tu sem se dvignil tudi jaz in šel v spremstvu dveh mož preko neke njive k Nemcem, ki so v svojih strelskih jarkih že vžgali luči. Sklenili smo privatno premirje do prihodnje polnoči. Istega večera smo še ostali stranka vsaka zase in smo lahko nemoteno praznovali sveti večer. Naslednjega jutra (prvi božični dan) smo čisto brezskrbno zapustili strelski jarek. Le za telefonske naprave smo postavili straže. Okoli 11 dopoldne je prišlo več nemških častnikov k nam. Izkazali smo jim dostojno vso vojaško čast, nakar so odgovorili tudi oni z vso korektnostjo. Nato smo si podali roke in si ponudili drug drugemu cigarete. Sedaj je dobilo tudi obojestransko moštvo dovoljenje, da smejo govoriti med seboj. Kljub različnosti jezikov so se razumeli vojaki čisto lahko s pomočjo raznih mimičnib izrazov. Pri Nemcih se je nahajal tudi neki ser-• geant, ki je živel par let v Ameriki in je znal dobro tpdi angleški jezik. Ta Nemec je izborno služil za tolmača. Neki Nemec je pripovedoval, da so Rusi že popolnoma izmučeni in da bo končana vojna najpozneje v enem mesecu. Dali smo si medsebojno naslove in neki Nemec je pri tej priliki tudi pripovedoval, da se nahaja ena njegovih sester v Liverpoolu. Prosil nas je naj ji s pomočjo angleške vojaške pošte pošljemo njegovo fotografijo, čemur smo tudi radevolje takoj ustregli. Po dveurnem razgovoru smo se zopet vrnili v svoje strelske jarke. — Še posebno zanimiva pa je vsebina dveh nadaljnih pisem, v katerih se poroča, da se je prvega božičnega dne med nemškimi in angleškimi oddelki na prostem med obema strelskima jarkoma vršila nogometna tekma. Eno izmed obeh pisem, ki poročati o isti stvari, je pisal neki major polka iz Leicestra, drugo pa pripadnik londonskega polka. Zadnje pismo pravi med drugim: »Naši božični prazniki niso bili samo prijetni, ampak tudi zanimivi. Na božični večer je popolnoma prenehalo vsako streljanje. Naši vojaki so prepevali domače angleške pismi. Nemci zopet svoje. Naslednjega dne so naši vojaki posetili Nemce v njihovem taborišču, nakar so oni odgovorili opoldne. Izmenjavali smo si pri tem cigare, cigarete, vino in pecivo in prijatelj kakor sovražniki so bili v najboljšem razpoloženju. Vršila se je celo nogometna tekma z nemškim vojaki, kar nas je še posebno zabavalo. Neki nemški oficir je napravil več fotografičnih posnetkov nemških in angleških vojakov, ki so se dali fotografirati skupaj, potem ko so si zamenjali kape in čelade. Naši po-setniki so bili jako ljubeznivi in prijazni ljudje. Spremenil sem popolnoma svoje mnenje glede Nemcev. Po praznikih se je pričelo zopet na obeh straneh hudo streljanje in sedaj smo si zopet sovražniki. Nekam čudno se mi zdi vsa stvar ...«
Stomi, pipiraito jr z inaimi
Vesel ujetnik.
Neki nemški list opisuje v slikah s severnega bojišča tudi naslednji veseli prizor: »Pred mene pripeljejo dva ruska ujeta vojaka. Etden je majhen, koleričen fant, drugi je flegmatičen, rejen, bradat mož. Ne vesta, kaj bom z njima napravil in zlasti mali me gleda zelo strahopetno. »Odkod sta?« ju vprašam. »Mer sain .Tiiden,« odgovori mlajši, še vedno v strahu. Pokažem na bradača ter vprašam: »Ta tudi?« »Jo. Is Jtid aus Kišinev.« Razložim svojima ujetnikoma, da se njima ne bo ničesar zgodilo, tem manj, ker sta židai. Oba nimata druge želje, kakor le hitro priti v Nemčijo na miren prostorček. Moje obljube napravljajo očividen vtis, kajti manjši žid je postal živahen in naenkrat skoči k skupini drugih ruskih ujetnikov, pograbi tam enega izmed njih ter kriči: »Noch à Jud, noch a Jud!« Tudi tega moram vzeti v svoje varstvo. Preden odhajamo, jim zabičim, da bodo brez pardona ustreljeni, ako bi poizkusili uiti. Mali žid prebledi in se ustraši. Lasje se mu zježijo in v svetem ogorčenju se postavi pred mene: »Mer wern nix laifen. E Jiid laift nix. Russ laift.« (Zid ne bo ušel, le Rus uide.) Prav ima fant. Zanesel sem se na njegove besede in dobro sva shajala cel čas svojega »tovariševanja«. Pri slovesu mi je v zahvalo obljubil: »Russ verspillt, Daitschlanid ge-winnt.« (Rus zaigral, Nemčija dobi.)
Ne pozabite na nas! . . . Prihajam ravnokar s patrulje. Ob 4. zjutraj je; vse je mirno in zato imam seveda priiožnost, da Vam pišem par vrstic. Zunaj brije severovzhodnik, zraven lahka snežna burjica, ki poganja Človeku v obraz koničaste iglice. Nahajamo se na varnem in imamo v našem zavetišču še celò mizo in peč. Tu zunaj smo se naučili šele ceniti domovino, stariše in svoje ljube, ki jih imamo. Če bi strahovita, ubijajoča sedanja vojna zahtevala še več žrtev potem imam do Vas samo eno prošnjo: Ne pozabite na nas! Mi žrtvujemo radi življenje in žrtvenik domovine, če bi vedeli, da bo nastal po tem težkem času nov svet, nova Evropa, ki bi osrečila vse narode Iii potem še nekaj. Tudi po eventualni zmagi bi bilo treba izvojevati še večjo zmago, spraviti namreč človeško kolo zopet v red. V nevarnosti se nahajamo tu vedno. Včeraj ponoči sem bil na patrulji. Sovražna artiljeri-ja je silno streljala na našo. Tja, kjer sem stal še pred pol minute, je udarila s strahovitim ropotom ruska granata. Umaknili smo se urno. Tako je: Danes meni, jutri tebi!
Pogreb ruskega ujetnika.
O pogrebu nekega ruskega ujetnika, k\ je za jetiko umrl v ujetniškem taboru pri Freistadtu na Gornjem Avstrijskem, poroča »Arbeiter Zeitung«: Samotno, žalostno jt bilo umiranje, ki je bilo sojeno temu štiri-desetletnemu kmetu iz okolice Kijeva. Daleč od domovine, od žene, ki jo je zapustil 5 petimi otroki najnežnejše starosti; same dva tudi ujeta ruska sanitetna vojaka sta bila navzoča v bolniški baraki, ko je v tem-111 ^0^,?zdihnil svojo dušo. Njegovi tovariši so dobili od stavbnega mojstra, ki je zgradil barake, nekaj desk, iz katerih sta zbila preprosto, neostruženo krsto. Drugi so napravili iz dveh drogov preprost križ. Občina je posodila pregrinjalo za krsto. Tako so bile gotove vse priprave za pogreb ujetega, sedaj vseh težav rešenega Rusa. V nedeljo, 21. decembra, ob 10. dopoldne so pokopali tujega vojaka. Vojaki stražnega bataljona so pri-nesli smrečja iz gozda in so si izposodili ročni vozič, ki je rabil potem za mrtvaški voz. Pokopališče, na katerem je bil pokojnik pokopan, leži na visokem hribu. V tem je Prof os zbral pogrebce: iz vsake barake po
m-?-ža’ ki 90 tudi dobili smrečje, da so ga pooariii. namesto vencev umrlemu tovarišu. 1 a južnem Ruskem je namreč navada, da pred nngrebnim izprevodom potrošajo od deset do dvajset korakov smrečje na pot. Ko so naložili ki sto z mrličem na voz so ujetniki zapeli otožne korale, ki so jih’vsi navzoči, tudi kmetje iz oklice, ki so prišli v cerkev ali pa na trg v Freistadt, poslušali odkritih glav. Vse je bilo globoko ginjeno, tudi stražno moštvo. Nato se je začel izpre-vod ^omikati. Spredaj je hodilo šest mož s 9!^jem, potem mlad, visok Rus, ki je nosu križ, potem dvajset pevcev, krsta in kontno ostali pogrebci, sami soujeti tovari-
ši, ki so prišli skupaj z umrlim pod orožje in so bili tudi z njim vred ujeti. Bil je zelo žalosten pogled. Izprevod se je pomikal pojoč mimo taborišča na pokopališče pri Sv. Petru. Ob grobu je neki ujetnik izpregovoril par besedi, oglasil se je nato še otožen slovanski zbor in potem je zaropotala zmrznjena prst na krsto. Preprosti križ, ki so ga nosili pred izprevodom, so zataknili v zemljo in kratek napis na njem pravi, da tamkaj počiva Andrej Leško, kmet iz I. v Rusiji, rojen leta 1874. Tam gori na samotnem bregu, na pokopališču, ki obdaja romarsko cerkev, zgrajeno v trinajstem stoletju, je sedaj našel svoj mir, on, kmet iz daljnje Rusije.
Nenavaden dvoboj na bojišču.
Neki dopisnik s severnega bojišča piše: Dobili smo povelje: Naskok! Stotnija je naskočila. Bili smo kakih tristo metrov oddaljeni od ruskih zakopov, ko je začela središče stotnije obsipati toča krogel iz ruske strojne rmške. Morali smo se zakriti v zako-pu. Toda strojna puška nas je našla tudi tam, ker so krogle letele tako blizu nas, da so nam metale pesek v oči. Kdor je le vzdignil glavo ali roko, je padel, zadet, v jarek. Položaj je bil obupen. Zaradi ene strojne puške ni mogoče dalje. In vendar, dokler ne preneha streljati ta strojna puška, bi bil vsak poizkus naskoka zastonj. Z nami v zakupu je ležal neki narednik, ki je v civilnem življenju izvrsten lovec in strelec. Vzel je nekemu vojaku puško, vzdignil glavo in začel streljati. Ustrelil je štirikrat. Naenkrat je strojna puška nehala streljati. Očividno je zadel onega, ki je upravljal strojno puško. Čez nekaj časa je strojna puška zopet začela ragljati in si je vzela za cilj narednika. Razvil se je strašen dvoboj. Strojna puška je izstrelila do 360 krogel, narednik pa le kake tri ali štiri, pa je strojna puška zopet omol-knila. Narednikova krogla je zopet zadela. Po daljšem odmoru je strojna puška zopet začela streljati in narednik je zopet nadaljeval dvoboj. Vstal je, pomeril, sprožil in zopet počepnil v zakop. Kmalu je strojna puška zopet umolknila. Čakamo. Nič. Streljamo, in zopet nič. Strojna puška molči. Opustila je dvoboj in se je očividno preselila s tega nevarnega mesta. V tem pa je skočila naša stonija iz zakopa in naskočila. Seveda je bil narednik odlikovan.
Angleška pisma z bojišča.
»Times« objavlja celo vrsto interesantnih angleških vojaških pisem , ki opisujejo na različen način vtis življenja v vojni. Neki podčast. piše: »Sedaj smo se že popolnoma dobro privadili na vojno. V začetku smo morali delati noč in dan, da si napravimo kritja. Spati smo mogli le v majhnih podzemskih luknjah, ki so bile mokre in močvirnate, ker je tekla vanje voda, ki se je odtekala od robov jarkov. Premislite samo, kako prijetno je bilo ležati v takih jarkih. Vrh tega je bilo ponoči še jako mraz in moja sreča je bila, da sem imel s seboj dve odeji. Sedaj je že vse boljše in vsaj jaz za svojo osebo se počutim dosti bolje. Najbrže je iskati temu vzroka v naravnem, primitivnem življenju. Naučil sem se spati povsod: med topovi, v barakah, v šolah, v hlevu, na kupih sena, ali v kuhinji kmečke hiše.
J6 bilo še najboljše, posebno ker so bih ljudje še tako prijazni, da so kuhali za nas. Po treh dneh dolgega hoda smo se dobro okrepčali z mesom in krompirjem, maslenim kruhom, sirom in kavo. Danes dežuje 111 blato nam stoji v naših jarkih skoro do kolen. Žalibog ne moremo kuhati, ker je vse omehčano; zadovoljiti se moramo z mokrimi piškoti in konzervami in s prošnjami k Bogu, da bi dež kmalu ponehal.« — Neka Angležinja je poslala listu sledeče pismo nekega mladega Francoza: »čutim potrebo, da se naučim angleški. Na vsak način moram znati jezik naših zaveznikov. Mati mi je poslala angleške časopise in besednjak. Občudujem stoičnost vaših vojakov, ki gledajo vojni tako hladnokrvno v obraz. Ne morem reči drugega, kakor da je moja ljubezen do Francije, Anglije in Belgije naravnost neskončna. Kako močni morajo biti Nemci, da se nam upirajo toliko časa. Tudi nje moramo občudovati . . . .«
Kupujte pri tvrdkah, ki in-serirajo v „!iru“!
ftospodarske stvari.
Čebelna gniloba in nje zatiranje.
Napredujoči človeški duh je znal pri vseh kmetijskih panogah prirodoznanstvo izrabiti praktično v njih procvit. Načelo »kakršna setev, taka žetev« se dandanes v tem zmislu izvaja na podlagi znanosti. Kako premišljeno in koristonosno se to izvršuje tudi pri čebelarstvu! Znano je, da dandanes napredni živinorejec največjo skrb obrača na pravo izbiro plemenske živine. S to pomočjo so se povzdignile vse dobre lastnosti živine. S ponosom zremo dandanes na razne pasme pri konjih, govedi, ovcah, kozah, razni perutnini itd. Z enakimi uspehi se ponašamo tudi v čebeloreji.
Izkušnje in opazovanja so učila, da imajo čebele zelo različne lastnosti. Drugačne^ lastnosti imajo čebele, živeče v zelo rodovitnih pokrajinah, od onih, kjer se morajo z naj več j o vztrajnostjo boriti za svoj obstoj ; drugačnih svojstev se navzamejo tam, kjer vlada zmernotoplo podnebje z vsakovrstnim rastlinstvom, kot v mrzlih pokrajinah z enostavno pašo. V teku stoletij so pridobile te lastnosti podedovano stalnost. V prid čebelarstva je, gotove dobre lastnosti z vedno izbiro povzdigniti in krepiti, ravno tako koristonosno pa je, gotovim čebelnim pasmam s križanjem dobre lastnosti vcepavati in širiti.
Prve tozadevne poizkuse je, sicer nevede, v lastno korist in slavo v veliki meri izvajal dr. D z i e r z o n z laško čebelo. Po teh poizkusih so ga začeli posnemati drugi Čebelarski veleumi. Na Moravskem je bil dr. Ž i w a n s k y, ki je prvi spoznal velikanski pomen križanja nemške čebele z južnimi čebelnimi pasmami, zlasti s kranjsko čebelo, ki je znana r o j i v k a, da se povzdigne tamošnje čebelarstvo, kjer čebele ne l’ojé rade. V umnih čebelarjih, kakor v M. Ambrožiču iz Mojstrane, baronu Rotschutzu iz Podsmreke pri Višnji gori na Dolenjskem in pri nekaterih drugih naprednih čebelarjih je našel praktične nositelje in izvrševalce te ideje. Iz tega se je rodila, razvila in širila važna kupčija z živimi čebelami. Do danes se je prodalo stoti-soče panjev naše čebelne pasme v inozemstvu. Ž njo se čebelarstvo vsega sveta povzdigne in ima najlepšo bodočnost. Izpo-znalo se je, da kar je na primer arabski konj v konjereji, to je kranjska čebela v čebeloreji. Le žal, da se to med našimi čebelarji samimi še premalo ve, in da se ti sami premalo zavedajo pomena vrednosti svojih čebel. Za malenkostnimi uspehi — v čebel-nih pridelkih — se pehajo, na bodočnost pa premalo mislijo in ne računajo z njo.
Pri prodaji naše kranjske čebelne pasme, ki je razširjena poleg Kranjskega še na Spodnjem Štajerskem, Južnem Koroškem, Primorskem in na Hrvaškem v čistosti, kot bastardirana pa po vseh avstrijskih j kronovinah, se je v zadnjih desetih letih j vtihotapila nepoštenost, ki ima ! svoj izvor deloma v pohlepnosti, deloma v j nevednosti, namreč: da se oddajajo v : inozemstvo tudi slabotni mali j roji, ki bolehajo na nevarni bolezni — gnilobi. Taki roji, ako pridejo v mrzlej-še podnebje, kjer se z njimi ne postopa povsem pravilno, kjer se jih pita navadno le s sladkorno tekočino, slabim medom ali špekulativno s kakim sirupom, sami iz-umrjejo in še druge okužijo. Akoravno so taki žalostni pojavi, da imajo tudi čebelarji po lastni nekrivdi občutno škodo, 1 e redki in so čebelarji navadno sami največ krivi, ker kupujejo čebele od nevednih čebelarjev, samo da so poceni, vendar so se taki slučaji tolikokrat dogodili, da se je zlasti sosednja država, kamor je uvoz največji, čutila primorano, da hoče tako nepošteno kupčijo z vsemi postavnimi sredstvi zatreti. V obrambo teh obžalovanja vrednih razmer je pa storila tudi naša država primerne in edino prave korake, da je zatiranje takih na gnilobi obolelih čebel postavila pod državno kontrolo. Z ministrsko naredbo z dne 18. julija 1914, ki je stopila dne 22. avgusta 1914 v veljavo, je postavno zavezan vsak čebelar, da mora vsak sumljiv slučaj obolelosti svojih čebel po gnilobi naznaniti pristojni c. kr. politični oblasti (okrajnemu glavarstvu), ki vse potrebno ukrene, da se zatre bolezen. Vsak čebelar je sedaj zavezan, da ravna v slučaju čebelne
bolezni gnilobe, kakor to predpisuje § 16. državnega zakona z dne 6. avgusta 1909, št. 177, glede nalezljivih živalskih bolezni.
Za našo čebelo in sploh za povzdigo trgovine z živimi čebelami bo imela ta nova naredba dalekosežne, dobrodejne posledice. Akoravno se bolezen gniloba pri nas le bolj poredkoma prikaže in več ali manj sama-obsebi zamre, vendar imajo večkrat nevedni ali pa zanikrni čebelarji občutno škodo. Posledica bo, da se bodo čebelarji bolj vnemali za močne roje, in ako se bo med njimi nahajal tak zanikrn čebelar, ki trpi to bolezen v svojem čebelnjaku, imajo pomoč, da ga postavnim potom prisilijo, da odpravi to nevarnost za vse ostale čebele.
Kdor je pa prišel v stik z inozemskimi čebelarji, zlasti iz Nemčije, kjer zelo radi krivdo gnilobe zavračajo ravno na kupčijo z živimi čebelami, ki jih dobivajo iz južno-avstrijskih kronovin, ta bo z zadovoljstvom pozdravil to novo ministrsko odredbo, ki bo vsled nje v bodoče postala nepoštena in goljufiva kupčija z bolnimi čebelami iz naših krajev nemogoča. Za poštene kupčijske tvrdke z živimi čebelami ima dobrodejen pomen, za druge pa zasluženo kazen.
Pripomba. Ta spis iz peresa g. A. Lap a j n e t a je posnet iz mesečnika »S love n s k i Čebelar«, ki je glasilo vseh slovenskih (deželnih) čebelarskih društev, katerih udje ga po plačani udnini (letno 3 K, 60 vin. zavarovalnine čebel) prejemajo zastonj. — Zdel se nam je članek v več ozirih tako izboren in primeren, da ga prinesemo v celoti vsem »Mirovim« čitateljem, zlasti še, ker vemo, da je i med njimi še nekaj takih čebelarjev, ki ravnajo s čebelami kar po starem tje v en dan in niti ne vedo, da obstoja z izključitvijo vsake »politike« le za notranjo vsestransko povzdigo čebelarstva kot samostojne panoge lepa ^organizacija »Slovensko čebelarsko društvo«. To društvo daje na podlagi obilih izkušenj svojih vodilnih članov manj izurjenim in revnejšim čebelarjem nasvete ter jim gre z dejanjem in posi’edovanjem na roko; pri-skrbuje celò za malo ceno odstopa posameznikom koristno potrebno orodje itd. Tudi za Koroško obstoja osrednje društvo, o katerem daje ustmeno in pismeno podrobne informacije ter sprejema ude tačasni predsednik gospod Josip Jeki, šolski vodja v Apačah, pošta Galicija pri Grabštanju.
Nadalje pa nam je članek tudi primer, vzorec in dokaz za to, kako lepa strokovna glasila obstojé v Slovencih in kake temeljite in koristne nauke vsebujejo. Imamo na primer tudi »Slovenskega Sadjarja«, »Slovenskega Kmetovalca« in druge, ki bi tudi zaslužili več pozornosti! Ni nam torej treba segati po tujih, navadno še dražjih in manj praktičnih strokovnih glasilih; čimbolj bomo svoja lastna izdavanja podpirali, tembolj se bodo izpopolnila, tem bogatejše snovi bodo prinašala in tem lepše bodo opremljena. Zlasti izobraženci po deželi, pomagajte ljudem pri naročevanju takega prekoristnega strokovnega čtiva!
DAROVI,
poslani »Slovenskemu komiteju v Celovcu« (Družba sv. Mohorja).
V zadnjem izkazu darov za božičnico je bil pomotoma izpuščen dar: Ivan Nagel, župnik, Obirsko: Cerkveno darovanje 20 K. Nadalje »o poslali darove: Vč. gospod Matej Ražun, župnik v Št. Jakobu v Rožu: Darovi župljanov 40 K; Mohor j ani mestne župnije Pliberk 40 K; Marija Rafer, Kneža, 2 K; Jožef Paul, posestnik v Dolinčičah pri Rožeku, 40 K; Keber Matevž, podomače Hedov v Koprivni, 5 K; vč. gospod Val. Mòrti, župnik na Strmcu: Darovi faranov v Lipi 11 K; darovanje v cerkvi Št. Jur j a na Strmcu 6 K; vč. gospod dekan Franc Mihael na Žihpo-Ijah 5 K; Marijina družba na Žihpoljah 5 K; Oražem Andrej, mlinar, Guštanj, 3 K; Mo-horjani v Št. Vidu v Podjuni po vč. gospodu župniku Petru Serajniku 10 K; po vč gospodu kanlanu Feliksu Zulechnerju v Št. Mihelu pri Pliberku: Bratovščina III. reda v Šmihelu pri Pliberku za vojake 26 parov nogavic, 20 parov rokavic, 6 parov štucclj-nov, 1 čepico, vse volneno; po vč. gospodu J. Petermanu, župniku na Otoku neimeno-van 1 K.______________________________
Prva južnoštajerska vinarska zadruga v Celju.
Zadruga ima v zalogi vsakovrstna bela in rdeča zajamčeno pristna južnoštajerska namizna vina najboljše kakovosti po zelo nizkih cenah.
čisto posebno pa še opozarja na sortimenina fina vina v buteljkah.
Zahtevajte cenike! Prepričajte ss s poskušnjo! Obiščite naše kleti!
Franc Siebert, trgovina mila in sveč, Celovec, Stauderhaus. priporoča svojo bogato zalogo voščenih in stearinskih sveč, stenj in olje za večno luč, kadilo, oglje za kadilnice itd. Razpošilja se na zunaj.
---1-------------------------—----------------
«1» Ako še nisie, «g* • • • pošljite naročnino! « » •
Po Najvišjem naročilu Njeg. c. in kr. Aposl Veličanstva
za vojaške preskrbovalne namene.
Ta denarna loterija
ima 21.146 dobitkov v gotovini v skupni vrednosti 625.000 kron.
Glavni dobitek znaša
200.000 kron
Žrebanje se vrši javno na Dunaju line 28. januarja 1915.
Ena srečka stane 4 krone.
Srečke se dobivajo pri oddelku za dobrodelne loterije na Dunaju III., Vordere Zollamtsstrafle 5, v loterijskih kolekturah, tobačnih trafikah, davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. — Igralni načrti za kupce srečk brezplačno. — Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
Od c. kr. glavnega ravnateljstva drž. loterij
(oddelek za dobrodelne loterije).
Gostilničarji ! Ogibljite se brezvestnih tujih agentov, ogrskih in laških vinotržcev in naročajte vino pri domačem podjetju južnoštajerskih vinogradnikov.
Edino slocensko narodno trgoosko-obtlno podjetje
Hotel Trabesinger
U Celovcu, KeiUtooSka cesta št. 5.
Podpisano vodstvo hotela Trabesinger se vljudno priporoča vsem velecenjenim slovenskim in slovanskim gostom-potnikom, ki prenočujejo ali za več časa ostanejo v Celovcu. V hotelu se dobe lepe, snažne sobe po primerni ceni; nudi so izborna kuhinja in zajamčeno pristna in dobra vina iz Slovenskih goric. Gostom-abstinentom se postreza z raznimi brezalkoholnimi pijačami. Na razpolago j e tudi kegljišče poleg senčnatega vrta, pozimi toplo zakurjeno. V hotelu Trabesinger dobite vsak dan, posebno pa ob sredah zvečer, prijetno slovensko družbo. Slovenski potniki in rodoljubi, slovenski romarji, ustavljajte se samo v edini slovenski gostilni »Hotel Trabesinger« v Celovcu, kj er boste vedno dobro postreženi. — Za mnogobrojen obisk se priporoča
oodstoo hotela Trabesinger.
opremljena z najnovejšimi stroji z električnim nagonom
se priporoča za vsa v stroko spadajoča dela od preproste do najfinejše izpeljave.

ovcu
------------------ uraduje vsak dan, izvzemši nedelje in —---———_______
praznike, od 10. do 12. ure dopoldne.
Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike.
Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: J. Gostinčar, drž. posl. — Tiska Kat, tiskarna v Ljubljani,