St. 558,
V	Ljubljani, sobota dne 16. septembra 1911.
Leto II.
: Posamezna številka 6 vinarjev :
.JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 10. dopoldne. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K1 20, z dostavljanjem na dom K1-50; s pošto celoletno K 20-—, polletno K 10-—, četrtletno K S —, mesečno K 170. Za inozemstvo celoletno K 30*—. •	Telefon	številka	303.	:
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
: Posamezna številka 6 vinarjev i
Uredništvo in upravništvo je v Frančiškanski ulici 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko.
:	Telefon	številka	303.	:
Naša sramota.
V	slovenski javnosti se že nekaj časa vodi polemika povodom klerikalne akcije za delitev štajerskega deželnega šolskega sveta v slovenski in nemški oddelek. En del slovenske javnosti — klerikalni — je za delitev, drugi — neklerikalni — pa proti njej, Nemci pa izkoriščajo vse to v svojo korist in se nam v pesi smejejo. Res, zelo žalostno!
Delitev štajerskega deželnega šolskega sveta je stara slovenska zahteva, ker bi Slovenci imeli od tega lahko velikanske koristi. Oni bi sami odločevali v svojem šolstvu na Štajerskem, naši učitelji ne bi bili več odvisni od nemškega deželnega šolskega sveta in kmalu bi izginili iz vrst štajerskega slovenskega učiteljstva neznačajni nemškutarji, z njimi pa nem-škutarstvo sploh iz mnogih slovenskih krajev na Sp. Štajerskem. S kratka, razvoju slovenskega ljudskega šolstva na Šp. Štajerskem se ne bi stav-ljale nobene ovire več, ali pa vsaj take ne, kot so se do 'sedaj stavljale in se stavljajo še.
Ako bi vodili klerikalce pri akciji za delitev štajerskega deželnega šolskega sveta nesebični, čisto narodni motivi, bi pozdravil to njihovo akcijo in jo podpiral tudi vsak slovenski naprednjak — akcija bi postala gotovo splošno narodna in potem bi se moglo računati tudi na njen uspeh. Ali slovenski naprednjaki te vere v klerikalce nimajo in je, žalibog, niti imeti ne moiej ).
Kranjska nas uči! Klerikalci imajo na Kranjskem ljudsko šolstvo popolnoma v svoji oblasti in dajo to tudi čutiti vsakemu učitelju, ki noče prisegati na njihov strankarski program. Na Kranjskem so klerikalci pokazali, da jim šolstvo ni simpatično, da ga oni sploh samo tolerirajo, ker tolerirati morajo, ali za njegov razvoj nočejo skrbeti, nasprotno, ovirajo ga kjer le morejo, iz učiteljev pa hočejo napraviti — v kolikor tega še niso dosegli — sužnje farovžev, ki naj se brigajo za šolo samo toliko, kolikor se absolutno morajo brigati, sicer pa naj bodo oprode župnikov in kaplanov pri njihovi agitaciji za klerikalno stranko.
In tudi v narodnem oziru je kranjski deželni šolski svet, ki je v rokah slovenskih klerikalcev, kaj čuden. Ne enkrat samo se je že zgodilo, da je imenoval dež. šolski svet na kako mesto nemškega učitelja, četudi je bilo zmožnih slovenskih kom-petentov, ki so pa bili slučajno naprednjaki, kar klerikalcem, ki rajše vidijo nemškega luteranca od slovenskega naprednjaka, nikakor ne kon-venira.
Iz tega, kako delajo klerikalci na Kranjskem, se jasno vidi, kake namene zasledujejo z akcijo delitve štajerskega deželnega šolskega sveta v nemški in slovenski del. V svoje kremplje bi radi dobili slovensko
spodnještajersko šolstvo, persekucijo bi radi izvrševali nad naprednim štajerskim slovenskim učiteljstvom, kakor jo vršijo nad naprednim učiteljstvom na Kranjskem, narodne koristi so jim pa tudi tukaj kot povsod drugod — deveta skrb.
Prepričani smo, da klerikalci niti pomišljali ne bi na delitev štajerskega deželnega šolskega sveta, ko bi se nahajal ta v rokah nemških klerikalcev. Ne, v tem slučaju bi bili .slovenski* klerikalci z razmerami popolnoma zadovoljni, ker njim ni do tega, da bi bilo slovensko štajersko šolstvo prosto nemškega vpliva, nego samo in izključno do tega, da bi ono bilo
—	klerikalno.
Nič naravnejšega pa ni od tega, nego da se slovensko napredno učiteljstvo na Sp. Štajerskem temu upira, ker ono dobro ve, da Slovenci potem v narodnem oziru ne bi bili čisto nič na boljšem, ker bi klerikalci proteži-rali tudi nemškutarske učitelje, samo da bi mogli vršiti nad naprednim slovenskim učiteljstvom tako persekucijo kot jo vršijo na Kranjskem. Delitev štajerskega deželnega šolskega sveta v nemški in slovenski oddelek bi pa imel za Slovence pomena samo tedaj, ako bi imeli Slovenci od tega kakih narodnih koristi in ako bi imeli upanje, da se bo potem slovensko spodnještajersko šolstvo lepše razvijalo in napredovalo.
Ves slovenski narod bi bil samo za tako delitev štajerskega deželnega šolskega sveta, za tako delitev pa, kot si jo namišljajo klerikalci, oni ne bodo dobili na svojo stvar vsega slovenskega naroda, še manj pa spodnještajersko slovensko učiteljstvo.
Zelo žalostno je to, da se Slovenci niti v takih vprašanjih ne moremo zjediniti in sramota je za nas, da se Nemci radi tega norčujejo iz nas, ali dokler bodo klerikalci taki kot so danes, ni mogoče sklepati z njimi nobenih kompromisov. Ako je klerikalcem res samo do razvoja slovenskega šolstva in ne samo do njihovih strankarskih koristi — naj nam to pokažejo na Kranjskem, kjer imajo ljudsko šolstvo popolnoma v svojih rokah 1 Naj oni tukaj odpravijo korupcijo, naj jim bodo merodajne pri učiteljskih imenovanjih kvalifikacije kom-petentov in ne njihovo politično prepričanje, naj ne protežirajo Nemcev in vsi jim bomo verovali, da imajo s svojo akcijo za delitev štajerskega deželnega šolskega sveta dobre in čiste namene.
Dokler se pa to ne zgodi, bo smatrala napredna slovenska javnost vsako tozadevno akcijo klerikalne stranke za njeno strankarsko akcijo in jo s tega stališča tudi presojala. Žalibog, da je temu tako, splošna naša sramota je to, ki naj jo klerikalci popravijo s tem, da popravijo — sami sebe. Popravijo naj se klerikalci in naj ne kričijo — v naprednem izdajstvu, ki ga nikjer ni, ker naprednjaki so bili vedno tudi dobri narodnjaki.
Babilon mora pasti!
Iz Spodnje Šiške.
Občinske volitve so pred durmi. Naravno je, da hočejo pri bodočem občinskem gospodarstvu biti zastopane vse v občini se nahajajoče stranke. Po naravnem zakonu imajo tudi pravico po razmerju njih politične in davčne moči biti sodeležne pri občinski upravi.
Toda ta naravni zakon jednake pravice, jednake dolžnosti pa je vezan na drugi višji zakon, to je zakon ozirov do javnega blagra in koristi, ki morajo služiti v dobrobit vsem občanom, v prid občine tudi za bodoče čase.
Stranka, ki po svojih zastopnikih sicer opravičena soodločevati usodo občinskega gospodarstva, toda ki pa na drugi strani ni zmožna varovati obči blagor soobčanov, marveč je le zmožna občino in občane oškodovati, sebe pa na račun občanov okoristiti, delati zdraho med občani, ovirati de-
lo	v občinskem svetu, taka stranka je sama sebe oropala pravice do sodelovanja pri občinski upravi.
Taka stranka, nekaka politična babilonska zmes starokopitarjev in koristolovcev, je že odločevala usodo spod. šišenskih občanov.
In kaj je naredila?
Naredila je toliko, da se je občinska blagajna do zadnjega vinarja osušila za naprave, ki so temeljito zagrešene in ki so nosile dobiček le tistim, ki so izmetali zanje občinski denar nabran iz krvavih žuljev davkoplačevalcev. Naredila je ta stranka babiloncev, da če danes gospode kot so: Kreutzer, Oroszy, i. dr. zadene kaka nesreča ali kriza n. pr. konkurz, mora občina jutri zanje riskirati 65 tisoč kron, to je tista nesrečna garancija, ki so jo prejšnji občinski gospoda! ji kot zastopniki te babilonske stranke na račun občine dovolili za moiebitno pokritje njihovega morebiti kdaj praznega žepa. Kaj drugega potem še je naredila ta stranka ? Da so zgradili novo šolo, katero je treba že letos razširiti, da je s tem prisilila slovenske otroke v nemško šolo, da je takrat ko bi se bile vodovodne cevi po ceni napeljale v šolo, trmoglavost starokopitarjev pa tega ni hotela, kar je morala storiti sedaj z veliko večjimi nepotrebnimi stroški.
Drugega pa stranka babiloncev ni ničesar storila. Po Šiški vlada tema kot je bila pred 100 leti. Pri vsakem dežju plavamo sredi državne ceste in tik pred občinsko hišo v jezeru, tisti pa ki stanujejo tam blizo tega jezera, pri količkaj naplavi, če pride po noči, niti svojega življenja niso varni. Za javno varnost sploh je tako prokleto slabo preskrbljeno, da je postala naša Šiška že svetovno razvpita,
Taki gospodarji so dosedaj upravljali našo občino. In zdaj bi ravno ti gospodarji radi zopet naprej gospodarili v občini.
Šiškarji, tega ali onega politične-
ga prepričanja, izpreglejte, čas je tu, da se vam odpro oči in da z jasnim pogledom vidite pred seboj edinole občinske koristi, javne interese, ki so tudi vaši. Doslej ste še pri vsakih volitvah grešili, da, in še kako grešili, ko ste ali iz zgolj brezbrižnosti, ali iz zgolj svojih lastnih koristi prepuščali občinsko upravo možem, ki so z občinskim imetjem gospodarili kot leni hlapci ki ne gledajo na svojega gospodarja, marveč le na svoje lastne žepe. Pa odpustljivi so vsi vaši dosedanji grehi, ker niste bili za nje odgovornost in posledice dovolj in pravočasno opozorjeni.
Odkar pa so glavni krivci te zavožene šišenske gospodarske politike sramotno pometali puške v koruzo z namenom, da pod zanje še ugodnejšimi razmerami zopet zagospodarijo v občinski hiši, ste imeli pač dovolj prilike spoznati, da nobeden teh gospodarjev ni zmožen in nivreden, da semušekdaj izroči občinsko gospodarstvo v rokel
Treba je novih moči, nesebičnih mož, ki nam kot taki jamčijo, da se bode v Šiški začelo novo zdravo občinsko gospodarsko delovanje. T e može Vam je postavilo naše gospodarsko in politično društvo,Vodni k*. Neodpustljiv greh bi bil, kdor pravih n a r o d n o za ve d n i h Šiš-karjev ne bi z vso vnemo delal na to, da edino le ti možje pridejo na krmilo bodoče občinske upravel Gospodarji »Gospodarske stranke* ta babilon naših klerikalcev, Nemcev in koristolovcev pa mora pasti!
Iz slovenskih krajev.
Iz Hrastnika. Tukajšnja šulferajn-ska šola se otvori — kakor je sporočil dolski župnik s prižnice —
16.	t m. Opozarjamo naše ljudi, da pojasnijo še zadnji hip nevednežem, zakaj si je ustanovil Ammer to šolo, dg je njemu prokleto malo mar, ko-IfKo delavski otroci znajo, kajti podpora od Slidmarke in Schulvereina se dobi le, če se kolikor mogoče ljudi pripravi do tega, da postanejo nemškutarjil Dopovejte ljudem, da moža ne stori znanje nemščine, pač pa pridne roke ter poštenost in značajnostl Povejte ljudem, da so milijoni ljudi, ki govore nemško, pa so tudi le delavci, ter da je na Nemškem vsaj toliko, če ne več, beračev, ko na Slovenskem. Nam se čudno zdi, kako je mogoče najti ljudi, ki tako slepo verujejo tujcem — n. pr. Ammerju,
—	domačinom, ki jim pač vsega najboljšega želijo, pa nel Tudi vodstvo tukajšnje soc. demokracije se je po stavilo na stališče: slovenski otroci v slovensko šolo, ter je sklicalo tudi shod, kjer se je hotelo to ljudem dopovedati. Žal, da se je zopet našlo par mož, ki tudi tem niso verovali I Bog
pomagaj, da so nekateri tako zaslepljeni! Naj vendar pogledajo ti ljudje v druge kraje, kjer so nemške šole, n. pr. v Laško, Sevnico, Velenje itd. Te šole so od začetka prav lepo napredovale, a ljudje so se spametovali, sedaj so skoraj prazne, da, v enem kraju so morali letos že en razred opustiti, ker je zmanjkalo neumnih otrok! Nekateri starši pravijo, da jih je sram vzeti otroke nazaj iz nemške šole, ker so jih enkrat že dali tja. Tem rečemo to-Ie: V obraz pljunite onemu, ki bi vas zasmehoval! Človek pač išče, kje bi bilo bolje, a če pride potem na slabše, bo pač skušal priti zopet nazaj na prejšnje. Otrok ne sprašujte kam hočejo iti! Umevno je, da se leni otroci počutijo v nemški šoli dobro, kajti tam se potrati največ časa za stvari, ki jih imajo otroci radi, a jim niso v posebno korist, kakor za izlete, igre, petje itd., drugo učenje je pa postranska stvar. Otrok mora storiti to, kar hočeta oče in mati. Pripomnimo še, da ne zna pravilno slovensko noben učitelj oziroma učiteljica nemške šole ! Torej poučiti ljudi, in šulferajn bo kmalu zaprl tudi po-nemčevalnico v Hrastniku!
Iz Kočevskega. Iz Verčič se nam piše: V petek 8. L m. kot običajno imeli smo žegnanje, — navada je, da se ob teh prilikah okrasi cerkev s slov. trobojnicami in postavijo mlaji. Tako so tudi letos tukajšnja zavedna dekleta in fantje kupili mlaj ter ga okrasili s samo slov. trobojnicami. Prispevali so tudi fantje iz Semiča ter ga tudi prišli pomagat dvigniti. Seveda ni bilo Kočevarcem po volji, ker so bile slov. zastave, ker so prišli fantje iz Semiča oziroma »Sokoli* pomagat. Takoj ko so jeli fantje mlaj vzdigovati in so zapeli »Lepa naša domovina* privreli so Kočevarji ter hoteli preprečiti vzdigovanje, seveda so naleteli na kislo jabolko. Sprevideli so, da ničesar ne opravijo dasi je bilo Slovencev 6, a Kočevarjev okoli 20, ko so mlaj vzdignili, pridrvi zopet ta čreda Kočevskih smrkolinov oboroženih s samokresi, koli in našemljeni, posebno se je odlikoval Brunskole, ter planili na slov. fante in na mlaj, a bili so zopet tepeni. Videli so, da nič ne opravijo z napadi jeli so izzivati prav po kočevski izobrazbi, nakar jim da Venetič eno ostro suhe detelje, da so jo zažgali, ter jeli trobiti signale kot da je najhujši požar in s tem poklicali Kočevarje, ki so res prišli, misleč, da je res požar, a ko pridejo zraven, jih hitro pouči neki privan-drani slikar pod imenom Fran Marin, ki slika šulferajnsko šolo, še danes moramo te Windische Hunde pobiti itd. in res pridrvi kakih 40 kc t volkovi na slovenske fante, ki se pa še zmenili niso za to, ampak zapeli »Hej Slovenci*. Re,s vso čast ti zavednosti, sprevideli smo, da »Sokol* vrši svojo nalogo. Kočevarji niso vedeli, kaj storiti od jeze. Prinesli so si hrastovo vejo, ter nataknili nemško zastavo in postavili jo v zemljo. Od pritepencev
LISTEK.
M1CHEL ZEVACO:
ljubimca beneška.
^azumel je, da po tolikih nesrečah in tolikem trpljenju živi on samo še zato, ker živi še Leonora.
Ae JJmr5 ona, umre tudi on.
be.x • ela ona> bosta živela oba.
INiC ni pomagalo, da je obkladal njen spomin z zaniče-anjem in sovrastvotn. Dejstvo vseh dejstev, pred katerim ga je
or - £ro*a’' ie bilo, da se je njegovo življenje popolnoma »astlo z življenjem Leonore.
mani ^‘?10 IfS® ie Postalo vse, kar je prinesel današnji dan,
manj važno, da brezpomembno.
o odslej je bilo mogoče samo še eno vprašanje:
Rešiti Leonoro.
. Roland se je skoraj celo uro boril z občutkom, ki ga poznajo samo duše, ki jih je usoda obdarila s strašno zmožnostjo, slutiti nesrečo.
Videl je Grimanija, kako se bliža Leonori; videl ga je zamahniti z morilnim orožjem; videl je njo, kako leži na tleh znak, bleda in iztegnjena, ter kruto trpi in se mu smehlja vseeno . . . in ta namišljeni prizor ga je navdal s tolikšno bolečino, da ga ne bi bila mogla skeleti bolj, tudi če bi bila resnična.
Ta dan je bil eden najstrašnejših, kar jih je doživel dotlej ako izvzamemo tistega, ko je izvedel nezvestobo Leonore — ali vsaj to, kar je on imenoval njeno nezvestobo.
Kako je preživel ta dan? riai Ni dvoma, da je blodil precej časa po Benetkah semintja, cP Se v°diti samo misli, ki je bedela v njem. Gotovo je, da in at Cn*krat. med. tem časotn pokazal nedaleč od palače Altieri; viHoi t i k‘ na<k°roval po nalogu Gvida Džennara, ga je lače Gbrnan'^ ^ okr0g Petih popoldne dolgo časa v bližini pa-
lia- se Je zmračilo, ga najdemo zopet blizu Mostu Vzdih-I J • svojim bistrim duhom in svojo zmožnostjo izvajanja in
sklepanja je bil Roland naposled spoznal, da mora biti tukaj središče njegovih operacij in da se bo na tem kraju pripravila in odigrala vsa nocojšnja drama.
Nataknil si je črno krinko na lice. Tako je čakal, stoječ spredaj na majhni gondoli.
Na njegovi desnici je ležala vrsta nabrežij- Velikega Kanala s trgom Sv. Marka.
Na svoji levici, na ovinku pri doževski palači, je videl Most Vzdihljajev,
Naenkrat je zagledal, kako se porniče iz dalje po kanalu majhna barka, ki jo je obračal en sam veslač. In že sam pogled na lega moža ga je presunil s čudnim občutkom. Spoznal ga je še tisti hip. Bil je Grimani.
Coln je zdrčal mimo njega ter se ustavil nekoliko dalje, spredaj pred mostom. Tam je bila pravcata gneča senc, nakopičenih po visokih zgradbah jetnišnice, palače in Mostu Vzdihljajev.
Grimanijev čoln je prispel k jetnišničnemu zidu.
Na tem kraju ga ni bilo mogoče videti od nobene strani.
Toda nekdo ga je videl: Roland! Njegove plameneče oči so se bile prijele Grimanija in ga niso več izpustile.
Preteklo je nekaj minut.
Takrat je začul Roland pljuskanje vesel.
Samo oči so se mu nekoliko zakrvavile, in njegov obraz, ki je bil smrtnobled še pred par trenotki, se je pobarval z rahlo rdečico.
Rahel drhtljaj je stresel njegove roke; nato je mahoma zopet prebledel kakor zid. Počasi, počasi se je bližala gondola; spredaj je stal brezbrižno in nemo njen barkarol.
Leonora ni sedela pod šatorom, nego čisto zadaj.
Bila je sama.
Glavo zavito v črno šerpo, rame ogrnjene s plaščem, tako se je prepuščala zibanju svojega čolna.
Kaj je imela opraviti tu?
Zakaj so jo njene edine vožnje na izprehod vodile po dvakrat na teden pod Most Vzdihljajev?
Kakšnega premišljevanja, kakšnih očitkov vesti, ali kakšnih nad je prihajala iskat?
Kdo ve? Morda se ji je hotelo poslušati ječanje jetnikov, ki je včasih kalilo mračno tišino tega kotička . . .
Morda je hotela vedeti, kako je trpel on! . . .
Roland je ob pogledu na Leonoro začutil tisti nenavadni sunek, ki stare človeku vse ude in mu kar nekako izžme možgane.
Rolandov čoln se je dotaknil z bokom Leonorine gondole.
Leonora ga je videla.
In ga je spoznala.
In brez glasu, brez moči, vsa zamirajoča je čakala, kaj bo.
Ta sekunda je bila obema polna groze in slasti obenem.
In tudi zdaj, vzlic sili ljubezni, ki jih je tirala drugega k drugemu, vzlic svetlemu žarenju njunih oči, ki so se klicale s svojimi pogledi, topečimi se v nezavednih objemih hrepenenja, tudi zdaj si nista rekla ničesar izmed bistvenih reči, ki so jima trepetale v dnu src in duš.
Roland je poklical k sebi vse sile svoje volje, da je zadušil v sebi vzkrik svoje vzradoščene in bridke strasti.
In čudež, kljub	vsemu, kar	ga je	navdalo v tem trenotku,
se mu je ppsrečilo	izpregovoriti	. . .	izpregovoriti	hladno, z
glasom, ki mu je odmeval v lastni notranjosti in vzbudil njegovo začudenje:
— Bežite . . .	vrnite se v	svojo	palačo ...	za nič na
svetu se ne pokažite	v Benetkah,	preden mine mesec	dni . . .
Ali ga je Leonora slišala?
Slišala je njegov glas.
Toda — ali je razumela smisel njegovih besed ?
To ni verjetno.
Gotovo je samo to, da se je Leonorina gondola naglo obrnila nazaj ter zdrčala z vso brzino proti palači Altieri.
Slišal je bil barkarol!
Tudi on je spoznal Rolanda Kandiana. In ta opomin, ki je prišel tako nenadoma, ga je presunil s trepetom od nog do glave.
Barkarol je pogledal Rolanda s čudnim pogledom, polnim strahu, hvaležnosti in sočutja.
In spustil se je v beg proti palači Altieri.
(Dalje.)
Pisarna-UNIVERSAL-agenture
:	M.	MULLEY	:
i-da, uredi in založi edini popolni slovenski
jk "TV	^	A	za Kranjsko, Koroško, Spod. Štajersko in Primorsko.
ADK-hoAK Važno za inserente.
se pa ne bodemo pustili izzivati na svojih tleh in še od takih, ki živijo samo od Slovencev.
Iz Potokov pri Rožnem dolu. Dne 9. t m. se je opoldan kar naenkrat stemnilo in jelo grmeti. Vlila se je huda ploha s točo pomešana, slučajno je bila na njivi dekle Marija Mausar ter vedrila pod drevesom. Nesreča je hotela, da je treščilo v drevo, dekle je bila na mestu mrtva. Tudi v bližnji okolici je bila toča, ter napravila znatno škodo zlasti po vinogradih, kjer ravno sedaj zori grozdje.
Volilni boj v Sp. Šiški.
Klerikalci in njih pobratimi na delu. V četrtek večer so imeli šišenski klerikalci pod vodstvom dr. Pegana v gostilni pri Zajcu svoj zaupen shod, na katerem se je razgovarjalo, kako naj nastopajo pri bodočih obč. volitvah. Eni so bili mnenja, da podpirajo »Gospodarsko stranko*, češ, da je zdaj, ko je Pogačnik oficijelno po tal klerikalec in ko so klerikalci tudi v Ljubljani in pri vladi zvezani z Nemci, itak vseeno, če se skrivajo pod imenom .Gospodarske stranke" ali nastopijo oficijelno kot »Slov. ljud. stranka". Z ozirom na nezadostno število oficijelnih klerikalcev pa je za enkrat boljše, da se priklopijo »Gospodarski stranki", ki pod tem nedolžnim imenom vjame še marsika-, terega kalina iz drugih strank. Zopet drugi so bili za to, da podpirajo kandidate socijalno-demokratične stranke. Utemeljevali so to s tem, da so s socijalnimi demokrati že večkrat pak-tirali, da se je tak pakt še vselej dobro obnesel. Dokaz zadnje občinske volitve. Tudi so dejali, da socijalni demokrati tudi napram duhovnikom v resnici niso tako hudi, kot se sem-lertja delajo; vsaj to jim je Anton Kristan na zadnjem shodu socijalnih demokratov v gostilni pri Reinighausu sam očital v bridkih pritožbah. Kar pa je glavno, socijalni demokrati imajo v 3. razredu večino, klerikalci in njih zavezniki Nemci, ki so obenem zavezniki jugoslovanskih socijalnih demokratov, pa imajo zopet večino v ostalih razredih, posebno če v teh razredih tudi še socijalisti zraven »pritisnejo-. Tako so se čestiti gospodje razgovarjali semtertja, kar so tem lažje storili, ker jih je bilo le 8 in se dr. Peganu ni izljubilo izgubljati besedi. Slednjič so se odločili, da »pro forma* postavijo v vseh 3 razredih svoje kandidate, ki jih pa objavijo šele v soboto. To je bilo tem raje sprejeto, ker bodo istotako postopali tudi ostali 3 zavezniki: Gospodarska stranka, Nemci in jugoslo-slovanski socijalni demokrati. Vsi štirje pobratimi postavijo »pro forma" svoje kandidate, a v zadnjem hipu pred volitvah se vse štiri stranke zedinijo na eno skupno listo tako, da bode po razmerju vsaka stranka »nekaj imela od tega pakta", pri čemer dobe socijalni demokrati najlepši kos. Vse te zaveznike in kar si je treba zapomniti — posebno še socijalni demokrati, ki vedno vpijejo, da bodi Šiška naprednega značaja — veže edini cilj, da zasedejo brez naprednih kandidalov sedeže v občinski hiši. Toda gospoda slavna pije na kožo medveda, ki ga še niso ustrelili.
Atentat na ruskega ministr. predsednika.
Že dolgo Časa sem ni bilo iz Rusije nikakih krvavih poročil; bilo je kakor da je z podeljeno ustavo končan oni krvavi boj med absolutizmom in revolucijonarnim prebivalstvom. Pleh-we, Sipjagin, Bobnikov in drugi reprezentanti absolutizma so padli kot žrtve atentatov, in odločujoči krogi so uvideli, da bo boj proti vedno nara-ščujoči ustavni akciji brezuspešen. In oficijelna Rusija je poklonila narodu ustavo in ustavodajno korporacijo dume. A ravno zgodovina te dume dokazuje, kako malo vpoštevajo merodajni ruski krogi pomen in značaj ustave. Prva in druga duma sta bili brez vsakega vzroka razpuščeni in to radi tega, ker sta hoteli res prevzeti značaj in pomen ustavne korporacije ter ne samo paradirati pred svetom. S tretjo — sedanjo — rusko dumo ima vlada več sreče, ker si je znala prvi volitvah pomagati. Ministrski predsednik Stolypin, ki načeluje že od leta 1903 ruski vladi je razpustil obe pri dumi kar je povečalo njegov ugled na dvoru, a ruskemu narodu se je pokazal s temi svojimi odredbami kot reakcijonarec enak svojim prednikom! In to je bil tudi Stolypin v resnici I Neizprosen nasprotnik vsakega naprednega, svoboduega pokreta je znal v dumi in javnosti preprečiti vse ono, česar si želi ruski narodi V zadnjem času pa je prišel tudi s to svojo tretjo dumo v konflikt v debati o zemstvih. Duma mu je takorekoč izrekla nezaupnico, a Peter Arkadijevič Stolypin se je smejal vsemu, vse je govorilo, da se bližajo zadnji časi njegove moči.
A oficijelna Rusija je mislila in dokazala baš nasprotno. Car Nikolaj je sprejel svojega ministrskega predsednika z največjo prijaznostjo in naklonjenostjo, ter mu izrekel svoje popolno zaupanje. Stolypinovo stališče je bilo na ta način trdnejše nfcgo prej M
A ker oficijelna Rusija ni hotela odpraviti zla, ki ubija Rusijo, predramila se je zopet duša naroda in tako je prišlo včeraj do krvavega atentata v Kijevskem gledališču I V navzočnosti carja in njegovih otrok je član teroristične stranke Bagrev streljal na Sto-lypina in ga smrtno nevarno ranili Ta atentat je dokaz, da v Rusiji še davno ni končan boj med absolutizmom, ki se skriva pod krinko ruske ustave, med reakcijo in ruskim narodom, ki želi svobode, oddiha napredka po tolikih stoletjih robstva!
O atentatu so doslej znane sledeče podrobnosti: Car Nikolaj se je udeležil v Kijevskem gledališču operetne predstave »Car in sultan". V gledališču blizu carjeve lože je bil tudi ministrski predsednik Stolypin, ko se je ta v pavzi po drugem dejanju pogovarjal z vojnim in finančnim ministrom, je naenkrat počil strel, StoIypin je vstal, a v tem hipu je počil drugi strel in Stolypin se je dvignil nezavesten. Občinstvo je prvi trenotek mislilo, da velja napad carju, a ko se je ta prikazal v loži, mu je isto viharno aklamiralo, godba je zaigrala carsko himno. Car pa je hitel k ranjenemu ministrskemu predsedniku. En strel je zadel Stolypina v jetra, druga krogla pa mu je obtičala v hrbtu ter ranila tudi roko. Uradno poročilo, ki je bilo izdano danes predpoldne, označuje zdravstveno stanje ministrskega predsednika Stolypina kot povoljno. Zdravnikom se je posrečilo ustaviti krvavenje. Žila 70o. Ranjena je tudi prsna mrena. Stoly-pina so pienesli v bolnišnico in je prosil, da sporočijo carju, da je pripravljen za njega umreti. O atentatorju sodi policija, da je član teroristične socialistične organizacije in da je svoj čin izvršil iz politične maščevalnosti, zlasti ker je Stolypin zadnje čase dal carju podpisati več sto smrtnih obsodb in se je dejansko zadnje čase na Ruskem neprimerno veliko teroristov usmrtilo, oziroma izgnalo v Sibirijo. Pri zaslišanju je atentator tudi priznal da je streljal na Štolypina radi njegovega reakcijonarstva. Množica je hotela atentatorja linčati, da ga je komaj mogla čuvati policija. Po vsem mestu je policija priredila hišne preiskave, ker sodi da je z atentatom v zvezi yeč ljudi.
Na Stolypina je bil že leta 1906 vprizorjen atentat, ko je neki neznanec v vojaški obleki prišel v Stolypinovo vilo in iz svoje kape izpustil na tla bombo, ki se je razpočila in ubila 30 oseb, veliko jih pa ranila, med njimi Stolypinovo hčerko, kateri so morali amputirati nogo, takrat se Stolypinu ni zgodilo nič hudega, a sedaj bi padel kmalu kot žrtev svojega reakcionarnega prepričanja I
DNEVNE VESTI.
Razkrinkani klerikalni sleparji.
Danes se je na Dunaju vršila seja klubovih načelnikov, da se posvetuje o zahtevi socijalnih demokratov glede takojšnjega sklicanja državnega zbora, da stori isti primerne korake proti vedno naraščajoči draginji. Na ti seji je Korošec v imenu slovenskih klerikalcev izjavil, daje Šušteršičev klub proti takojšnjemu sklicanju državnega zbora! S tem so klerikalci pokazali, koliko jim je do ljudske blaginje! A njih početje je tudi skrajno nesramno. Pred par dnevi je »Slovenec* prinesel Žitnikov članek, v katerem priznava neznosno stanje in pretečo draginjo, ko so pa prišli na Dunaj, so videli, da vlada ni nič kaj posebno pripravljena sklicati državnega zbora pred oktobrom, so zlezli pred vlado pod klop in glasovali za njol Iz tega se jasno vidi, kako sleparijo uganjajo klerikalci, ko doma priznavajo draginjo in zahtevajo nenadoma odpomoči, na Dunaju se pa boje ljudskih izkoriščevalcev ter se protivijo ljudskim zahtevam. To postopanje klerikalcev je nekaj nezaslišanega, dokazuje jasno, kaj so klerikalcem mar ljudske korizti, samo da so polni njih lastni žepil Vsled postopanja slovenskih in čeških klerikalcev je sedaj pomožna akcija, ki naj bi jo podjzel parlament, preložena skoro za cel mesec, ljudstvonajstrada,trpi inpo-gine gladu,samo dase Šušteršič ne zameri vi adi! Postopanje klerikalcev je vnebovpijoč zločin nad ljudstvom, ki bo vendar že enkrat uvidelo komu zaupa!
Državni uradniki In .klerikalci. Kadar potrebujejo klerikalci uradniške glasove za politiko in volitve, se jim navadno laskajo in obljubljajo zboljšanje njih stanja. Drugače so pa uradniki tem ljudem in dr. Šušteršiču seveda samo zato na svetu, da ,žro"l Le poglejte pa si jih te dni te kleri-
kalne neznačajne duše. V nedeljo, 17, t. m. imajo ti uradniki shod z važnim in nujne rešitve zahtevajočim programom! Stavimo glavo, da bo prišlo na ta shod tudi par klerikalnih poslancev. In videli boste, kako bodo delali obljube uradnikom, Ali — ko bodo zunaj dvorane, bodo pa drug drugemu in raznim ljudem djali: Kako morejo uradniki kaj od nas zahtevati, ki smo »Slovenska ljudska, t. j. kmečka stranka!" — Ali zdaj je deželnozbor-ska nadomestna volitev tu. Dobro bi bilo si pridobiti — par glasov! Za to pa se gre! Uradniki pa niso naivni ljudje! Ne državni ne drugi! Samo v
—	deželnem dvorcu jih je nekaj, pa samo — nekaj!
Na adreso mestnega magistrata. Od starišev otrok všolanih na novi ljudski šoli v Prulah smo dobili sledečo pritožbo: Ko se je zidala nova šola, bi se moralo poskrbeti tudi za varnost otrok. Otroci, ki pridejo prezgodaj v šolo, ali ko pridejo iz šole, radi malo poskočijo, a tu pri novi šoli je prostor tako nesrečen, da se je bati, da otroci ne padejo v vodo. Zato prosimo mestni magistrat, da pusti ob Ljubljanici napraviti nemudoma ograjo, še predno se zgodi kaka nesreča.
Ravnateljstvo užltnlnskega zakupa nam je te dni poslalo z ozirom na neke naše vesti popravek, ki smo ga lojalno priobčili, dasi ni bil sestavljen po zakonitih predpisih. Informirali smo se o zadevi in zvedeli od najkom-petentnejše strani sledeče: Kar trdi ravnateljstvo užitninskega zakupa glede deputacije paznikov, ne odgovarja resnici. Na svojem sestanku so pazniki sklenili, da pošljejo deputacijo k Laschanu, a obenem dan poprej ob-veste ravnatelja o svojem koraku in zahtevah; ravnatelj pa ni hotel sprejeti odposlanca paznikov, ki se je zglasil pri njem. Torej je to. kar smo poročali mi, popolnoma resnično! Ravnateljstvo mestnega užitninskega zakupa nam pravi, da smo se pustili o celi zadevi mistificirati, mi pa sedaj prosimo, da naj nas slavno ravnateljstvo ne mistificira s svojimi popravki!
Vodovodna zadruga v Spodnji Šiški In ljubljanski vodovodni tarifi. Kaj je nekaterim ljudem v Spod. Šiški politika in narodnost na eni, koristi Občinarjev in lastni žep pa na drugi strani, se vidi najbolj it fakta, da so si gotovi ljudje ustanovili famozno vodovodno zadrugo samo zato, da so si stesali močno korito, iz katerega hočejo zdaj dobivati mastne stotake tekoče iz žepov lastnih soobči-narjev. Le poglejte to lepo nesebično, narodno-značajno in požrtvovalno družbo : V Ljubljani plačujemo 4 krajcarje od goldinarja vooarine. To nese mestni občini že lepe denarje. Ali v Sp. Šiški so drugi tiči pri vodovodnih hidrantih 1 Tam imajo tista korita po cestah za živino pod ključem, sami pa pobirajo od hišnih posestnikov po 50 odstot. in več od vode! Tako se v Spodnji Šiški nekaterim špekulantom objemata v najlepši harmoniji »gšeft", politika, občinsko gospodarstvo in narodna požrtvovalnost! Zdaj pa so občinske volitve pred pragom 1 In glejte, klerikalni šribar v »Vzajemnem podpornem društvu" Fr. Orehek je že ustanovil »Gospodarsko stranko", ki bo »vodovodni zadrugi" — vodo kalila, če se bo kak gimpel vsedel na to klerikalno-sirensko limanico 1 Zdaj pa je že tisti »angel varuh" in »schul-vereinovo" krdelce s svojim generalštabom v Ljubljani 1 — Prokleto draga je v Spodnji Šiški — voda, a še dražji so — značaji! Uboga občina!
»Mladika*. Slovenske dame so ustanovile v Ljubljani internat za deklice, da se izobražujejo in vzgajajo za praktično življenje. Ker so bili sedanji prostori pretesni, je moral odbor začeti z novo zgradbo, ki stoji v najlepšem delu mesta. Zgradba, ki se zdaj izroči svojemu namenu, je tako urejena, kakor je zdravje gojenk koristno in potrebno. Troški so ogromni. Odbor je vse storil kar je le mogel in se ne boji ne truda ne žrtev, samo da ga slovenska javnost podpira s tem, da priporoča naš edini slovenski dekliški zavod vsem narodnim rodbinam. Naloga slovenske obitelji je torej, da podpira z vsemi močmi ta slovenski internat. Sedaj ne pomaga nobena izjava več, ako se je pošiljalo slovenska dekleta v svrho izobrazbe v tuje internate ali na razne klošterske šole. Slovenci imamo svoj zavod, ki bofgotovo vršil isto nalogo, kot so jo vršili tuji in potujčevalni podpirati ga je treba, kar je sveta dolžnost vsake zavedne slovenske obitelji.
Srednješolskim abltur jentom.
Glasom statistike se je pri avilo za 48 suplentskih mest na kranjskih sred-ujih šolah za šolsko leto 1911/12 93 kandidatov, torej ostane na ta način 45 kandidatov (48*4°/0) brez namešče-nja; med 93. reflektanti je le po eden izprašan za verouk in eden za kemijo, klasičnih filologov je 24, moderni le 3, germanisti! 3, zgodovinarjev 14, prirodoslovcev 7. Največ je matema-tikarjev, za eno prosto suplentsko mesto na gimnaziji v Kranju se je prijavilo nič manj nego 23 kandidatov.
Iz teh dejstev je razvidno, da je filozofski študij v sedanjih razmerah jako riskiran, ker bo težavno doseči v dolgem času nameščenje. Tudi tehniškega študija za sedaj ni priporočati, ker so izgledi jako slabi. Srednješolski abitu-rijenti naj bodo tedaj jako pazlfivi pri izbiri svojih študij, da ne dožive po končanih študijah prevelikih razo-čeranj.
Osebne vesti. Okrajni šolski svet Ljubljana-okolica je imenoval kandidata Maksa Juvana za provizoričnega učitelja v Št. Vidu nad Ljubljano. Okrajni šolski svet v Krškem je provizoričnega učitelja Jožefa Trobiša prestavil na Bučko. Iz Kranja je prestavljen oficial Vincenc Škof k pro metnemu vodstvu Ljubljana - državni kolodvor. Na c. kr. realki v Ljubljani je razpisana suplentura za Izgodovino v zvezi z zemljepisom. Prošnja se mora vložiti takoj pri ravnateljstvu c. kr. realke v Ljubljani,
Srbski prestolonaslednik Alesan-der pride letošnjo zimo v Opatijo, kjer ostane do pozne pomladi. Prestolonaslednik bo živel v Opatiji v najstrožjem inkognitu.
Društvo za povzdlgo prometa tujcev na Bledu. Na Bledu obstoja že od leta 1894. ustanovljeno po nujni naravni potrebi društvo za povzdi-go prometa tujcev. Tekom let se je njega obstoj v več slučajih pokazal utemeljen in marsikaj, kar se je na Bledu in za Bled storilo je zasluga društva, ki je včlanjeno pri deželni zvezi za tujski promet, po kateri se dosegajo podpore od strani centralne vlade in le potom združenja je mogoče, da se dosežejo za Bled udobnosti, ki jih kot zdravilišče in letovišče najnujnejše potrebuje. Pomanjkljivosti, ki obstojajo po Gorenjskem z ozirom na tujski promet vedno očitneje stopajo na dan in v bodoče bode treba tem izdatnejšega delovanja, da se vsaj najnujnejše pomanjkljivosti odpravijo. Zato bodi vsacega Blejca in okoličana ter ljubitelja Bleda in sploh naše lepe domovine dolžnost, da podpira društvo v njegovem stremljenju. Posebej se še obrača podpisani odbor z vabilom za pristop k društvu na vse one, ki je tudi v njih življenskem interesu, da se povzdigne zadovoljstvo in število tujcev po Bledu, ter jih opominja na njihovo dolžnost, da pristopijo društvu kot člani. Vsak posestnik vile in hiše ali zemljišča na Gorenjskem, vsak obrtnik, vsak rokodelec, splošno vsak stan je interesiran na tujskem prometu bodisi posredno, bodisi neposredno; zato je njegova dolžnost, da pristopi kot član in izpolnjuje članske dolžnosti. Društvo si je za bližnjo bodočnost sestavilo spored svojega delovanja, med drugim je tudi prevzelo nalogo, da posreduje pri oblastnijah in zasebnikih v težnjah posameznih članov, ako v to člana potreba pripravi. Od tega si obetamo mnogo uspehov v raznih sporih v prid tujskega prometa. Načelstvo želi, da postane društvo zbirališče vseh interesentov, vir pospeševanja tujskega prometa in zavetišče v težkih vprašanjih se nahajajočih članov. Članarina je določena po lastnem preudarku na 4, 10 in 20 K letno. Pozivljete se s tem, da priglasite svoj pristop društvu in plačate sebi primerno članarino. Vsi na delo za povzdigo tujskega prometa! — Za odbor:	Dr. G. Hočevar, mp.,
načelnik. D. Repe mp., tajnik.
Šahovski turnir. Po končani XVII. seriji je situacija na šahovskem turnirju v Karlovih varih sledeča: Teich-mann 12‘/», (1), Rotlevy 12 '/2, Schlech-
ter IIV2 (1), Marshall 10'/*, Rubin-stein 10 (1), Alechin, Spielmann, dr. Vidmar, 9 'h. Dilras, Nemcovič 9, Cohn, L6wenfisch, dr. Perlis, SUchting, 8 '/2, Leonhardt, dr. Tartakover 8, Burn 7 (2), Chajes, Kostič 7, Chotimirsky, Fahrni 6 '/2, (1), Jaffe, Salve 6'/2, Alapin 5‘/2 (1), Johner, Rabinovič 5V2.
Leo Slezdk, prvi tenorist dunajske dvorne opere, po rodu Čeh iz Morave, zapusti s prvim novembrom dvorno opero. Prvega novembra poteče njegova pogodba; doslej je imel Slezšk za vsak nastop na odru dvorne opere 1600 K gaže, a sedaj je zahteval za vsak nastop malenkostno svoto v znesku 4000 K, ravnatelj mu je ponudil 2000 K, kar pa Slezšk ni hotel sprejeti ter tako zapusti dvorno operno.
Koče S. P. D. v Kamniških planinah se zatvorijo: na Kamniškem sedlu 17., na Veliki Planini pa 18. septembra t. 1. Restavracija v Kamniški Bistrici ostane še nadalje odprta ter se dan zatvoritve pravočasno naznani.
Koča na Begunjščlci se bode zatvorila dne 24. septembra 1911. 'Po zatvoritvi se bode dobival ključ pri načelniku podružnice g. L. Flirsagerju v Radovljici.
Člani okrajne bolniške blagajne ljubljanske si lahko nabavljajo zdravila v katerikoli ljubljanski lekarni, in sicer velja to že od 1. januarja 1911.
Pevski zbor slov. trgovskega društva »Merkur* priredi v nedeljo
17.	t. m. v slučaju lepega vremena izlet v Št. Vid pri Lukovici k gospodu Rusu. Odhod iz drž. kolodvora ob
11	'50 dopoldne. Gg. člane in prijatelje društva vabimo k mnogobrojni udeležbi.
Klub slovenskih blciklistov »Ljubljana* priredi v nedeljo dne 17. septembra t. 1. ob štirih popoldne za svoje Člane cestno dirko iz Medvod v Zgornjo Šiško. Dirkalo se bode na daljavo 10 km, in sicer iz Medvod pri 12 km do 2 km v Zgornji Šiški. Spored je naslednji: Ob 4-15 start v Medvodah (12 km) prihod na cilj v Zgornjo Šiško (2 km) ob 4 35. Po dirki bode prijateljski sestanek na vrtu restavracije pri »Novem svetu*, na katerega se vabijo vsi prijatelji kolesarskega športa. Tu bode tudi razdelitev nagrad, katere dobe prvi trije dirkači.
Idrijski odsek akad. fer. društva »Prosveta* naznanja svoj drugi redni občni zbor, ki se vrši dne 19. t. m. ob polu 9. zvečer pri gdč. Leni Lapajnetovi. Dnevni red zbora: 1. poročila odbora, 2. poročila preglednikov, 3. volitev odbora, 4. slučajnosti. Gosti dobrodošli.
O. BERN ATO VIC
Ljubljana. — Mestni trg. — Ljubljana. Velikanska zaloga narejenih oblek za gospode, gospe in otroke. Najnižje cene, solidna postrežba.
Elektroradiograf »Ideal*. Spored za popoldanske predstave v soboto, nedeljo in ponedeljek:	»Drznost
zmaga", (komično). »Vaje Kirasirjev*, (naravni posnetek). »Prevaran nasprotnik* (komedija v barvah). »Nepričakovane prireditve* (drama). »Rozalija ima trdno življenje*, Zvečer se pa igra velika drama iz umetniškega življenja »Model*, ki je bila v začetku na Dunaju policijsko prepovedano, pozneje pa prepoved preklicana. Čudovita nravna drama, umetniški film 950 m dolg. Po istoimenski gledališki drami; predstavljajo najboljše moči. Zelo učinkujoča predstava.
Junijska revolucija v Srbiji 1.1903.
(Spomini aktivnega udeleženca.)
Še isti dan sem javil Genčiču svoj razgovor z generalom Atanacko-vičem. Genčič je ta moj korak popolnoma odobraval ter mi rekel:
General Atanackovič je od danes naprej zarotnik, akoravno vsled prekinjenega razgovora še ni izrecno pristal nato.
Ko sem se drugi dan sestal z generalom Atanackovičem mi je dejal: »Jaz sem pripravljen, da stopim v krog zarotnikov, a ne kot srbski oficir in general, ampak kot politična osebnost. Z drugimi za sedaj še nočem razpravljati o ovi stvari, samo s teboj, pozneje stopim, ako bo potreba v dogovor še z drugimi politiki, toda z oficirji, ki so Člani zarote, nočem in ne morem o stvari govoriti, ker po mojem mnenju zadeva ni stvar armade ; jaz mislim tudi, da ni bilo prav pritegniti oficirjev zaroti, ali ker bi tega sedaj ne mogel preprečiti, se nočem tudi nadalje baviti s to zadevo; delajte z njimi tudi nadalje, jaz nočem in ne morem imeti z njimi nikakih dogovorov.
In tako je tudi bilo, mi drugi za-
rotniki smo se shajali, a on ni hotel imeti nobenih zvez z ni enim oficirjem. Glavni predmet naših dogovorov je tvorilo vprašanje, kaj bo storiti v slučaju, da se nam posreči prisiliti kralja Aleksandra do odpovedi. General Atanackovič se je popolnoma strinjal z mojimi predlogi, da se v revolucionarno vlado pokličejo vse štiri srbske politične stranke; on je propagiral to idejo do zadnjega in na dan prevrata se je tudi tako zgodilo.
Dr. Nikola Pašič in Lj. Živkovlč.
Za slučaj, da se naša akcija posreči in da pridobimo stranke za revolucionarno vlado, bilo je treba, da stopimo v sporazum z načelniki posameznih političnih strank. Kakor sem že omenil, dobil sem na svojo stran takratnega načelnika liberalne stranke Avakumoviča, treba je bilo pridobiti še vodje starih radikalcev dr. Nikolo Pa-šica ih samostojnih radikalcev Lj. Živkoviča.
Da stopim v dotiko s tema dvema politikoma, so odločili mene. Najprej sem govoril s Pašičem, srečal
Tolstovrško slatino
kt Je edina slovenska ter najboljša zdravilna In namizna kisla voda. Od vsakega zaboja podjetje v narodne namene 20 vinarjev, kamor naročnik določi. Naslov : Tolstorrih« pošta GnStanj, KoroSko, kjer ]e tudi gostilna, letovišče in prenočišče. Svoji k svojimi
Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte samo
sem ga na Terazijah in sem šel takoj v stvar samo.
Kaj mislite, g. Pašič — sem rekel, ali bo skoro konec tega neznosnega stanja v deželi? To je vrhunec sramote, kar se sedaj počne v Srbiji. Naša domovina je v zasmeh vsemu kulturnemu svetu; vi ste vodja največje politične stranke v Srbiji, vaša dolžnost kot politika in Srba je, da o tem resno premišljujete. Narod, ki vas je kot enega najodličnejših politikov izbral za svojega voditelja, mora najti pot in način, da napravi konec tem razmeram.
Pašič me je poslušal ter mi dejal:
Da, res je, kar pravite, to uvide-vamo tudi mi, nekaj je treba narediti, a treba je tudi skrajne previdnosti in opreznosti. Ali tukaj na ulici ni pripraven prostor, da se pogovarjamo o teh stvareh. Obiščem vas v vašem vinogradu, pa se pomeniva o ovi zadevi kaj natančneje. Ali opozarjam vas Se enkrat: bodite previdni in pazljivi.
Čez dva dni je odpotoval Pašič s svojo rodbino k morju, vsled česar tudi ni prišlo do najinega razgo-vora.v
Cez par dni dobim Lj. Zivkoviča, ter mu začnem govoriti isto, kar sem povedal Pašiču, Živkovič mi je pa odgovoril:
Da, vse je tako, kakor mi pripoveduješ, ali mi nimamo kandidata 1
Ta njegov odgovor me je tako razjezil, da nisem hotel več nadalje govoriti o stvari.
Genčič in jaz sva se prepričala, da Pašič in Živkovič nista preveč zanesljiva, zato sva sklenila, da delava na svojo roko naprej, da se več ne dogovarjava z voditelji teh strank. Dogovorila sva se pa tudi, da Pašiča in Zivkoviča v slučaju uspejega prevrata prisilimo, da pristaneta na vse to, kar storimo mi. To smo tudi storili, in danes jima gotovo ni žal, da smo takrat uporabili proti njima silo.	____________
Spomini gospe Toseili.
Lujiza se je slednjič s svojim bratom Leopolom dogovorila natanko glede bega v Švico. Po polnoči sta na tihem zapustila palačo in se z iz-voščkom odpeljala na bližnjo malo postajo V hotelu je pričakovala begunca pevka H. Adamovič,?, nevesta nadvojvode Leopolda. Lujiza pravi, da ji je bila H. Adamovič prvega dne, ko jo je opazila, skrajno antipatična. Lujiza se je kmalu prepričala, da od svojega brata nima pričakovati nobene pomoči, 011 je skrbel le zase in za svojo nevesto, ter se pripravljal na poroko. V teh okoliščinah se je še enkrat obrnila pismeno na svojega očeta, ki ji je pa brzojavno kaj kratko odgovoril: jaz imam tudi druge otroke in se ne morem brigati samo ža tebe, Tedaj ji ni preostajalo drugega nego storiti usodepolni korak in postati junakinja splošno evropskega škandala. Poklicala je Girona v Ztirich.
V	[svojem pozivu ga je spominjala njegove obljube in prisege, ko ji je prisegel, da ji bo vedno pomagal, t ko bo kdaj v zadregi. Giron je takoj dospel v Zurich, a začetkoma se je branil prevzeti ulogo, ki mu jo je Lujiza prisodila.
Gospa Toseili sodi sedaj o takratnih dogodkih takole: Ako trezno in premišljeno gledam nazaj na one Sase, moram priznati, kako smel in skoro prenagljen je bil moj načrt, danes se mi zdi nekaj nenormal nega.
Zadnja številka pariškega dnevnika »Matin«, kjer gospa Toseili priobčuje svoje spomine, je bila konfi-scirana v Avstriji, ker bivša saška prestolonaslednica govori o razmerah na avstrijskem cesarskem dvoru, in je državno pravdništvo našlo v teh spisih razžaljenje veličanstva ter list kon-tisciralo, zato tudi mi ne moremo podati čitateljem tega sicer jako zani niivega poglavja.
Lujiza je odpotovala z Gironom iz Zuriha v Ženovo. Po njenem nalogu je Giron brzojavil nekemu svojemu prijatelju v Draždane, da naj ta sporo?* na dvor, da se prestolonaslednica Lujiza ne vrne več nazaj. Dvor je podvizal vse mere, da bi švicarska vlada prijela begunca in jih izročila nazaj, kar se mu pa ni posrečilo. Lujiza odločno zanika, da bi zahtevala ražporoko, ona je le zahtevala ločitev od mize in postelje ter pravi, da je dvor njenega moža mistificiral ter ponaredil njeno izjavo. Njeni sovražniki na dvoru so poskusili vse, da bi jo Se bolj omrzeli na dvoru in na vsak način skušali preprečiti poravnavo.
Gospa Toseili konča po. lavje o svojem begu z opisovanjem razburjenja p0 Saški in drugod, ko se je zvedelo o njenem begu.
Slovenski stariši! Slovenske otroke v slovenske šole!
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Atentat na ruskega ministrskega predsednika.
Kijev, 15. septembra. Ob priliki odkritja spomenika ruskemu carju Aleksandru II. je revolucijonarec Ba-grev pri slavnostni gledališki predstavi, kljub pozornosti policije izvršil atentat na ruskega ministrskega predsednika Stolipina. Zadel ga je v trebušno mreno in mu prizadejal težko telesno poškodbo. (O vzrokih atentata in o atentatu samem poročamo na drugem mestu. Tu slede samo dodatna tele-onska poročila. Op. ured.)
Kijev, 15. septembra. Atentatorja Bagreva so takoj po atentatu na Sto-ipina aretirali in zaslišavali celo noč. Bagrev je med gledališko predstavo sedel v četrti vrsti v parterju. Med odmorom po drugem dejanju je odšel v Stolipinovo ložo. Stolipin je Bagreva sprejel kot kavalir in govoril ž njim )ar besedij. Kar naenkrat pa je poginoma nepričakovano padel na Stolipina strel, ki ga je zadel \ trebušno mreno. Car Nikolaj in navzoči ministri, ki so prisostvovali predstavi, so Sto-ipinu takoj priskočili na pomoč. Popolnoma gotovo je, da ima atentat politično ozadje.
Petrograd, 15. septembra. Bagrov je pri zaslišanju izjavil, da je revolucionarno socijalistična organizacija že pred par meseci sklenila umor grofa Stolipina.
Petrograd, 15. septembra. Med boleznijo .ministrskega predsednika grofa Stolipina bo vodil posle ministrskega predsedstva finančni minister Kokovcev.	*
Petrograd, 15. septembra. Atentat na grofa Stolipina je deloval na carja Nikolaja in njegovo soprogo naravnost uničujoče. Atentator je pri zaslišanju izjavil, da je revolucijonarna organizacija z umorom Stolipina hotela odstraniti naj večjega ruskega revoluci-jonarca.
Petrograd, 15. septembra. Policija je tekom današnjega dne aretirala v Kijevu še več sumljivih oseb, ki so bile udeležene pri atentatu.
Kijev, 15. septembra. Pri slavnostni gledališki predstavi povodom odkritja spomenika Aleksandru II. je bilo navzočih skoro več kot ena tretjina tajnih policistov, ki je strogo pazila, da se k predstavi ni mogla utihotapiti nobena sumljiva oseba. Toda kljub temu se je Bagrevu, ki je fingiral odvetnika posrečilo priti k predstavi in tudi izvršiti atentat.
Ogrska zbornica.
Budimpešta, 15. septembra. Današnja seja je bila spopolnjena s samimi poimenskimi glasovanji. Vložena je bila tudi draginjska interpelacija.
Gospa Toseili.
London* 15. septembra. Gospa Toseili se nahaja sedaj v Londonu in je baje s svojimi spomini jako zadovoljna. Angleška izdaja je popolnoma razprodana. V kratkem izidejo spomini v 8 jezikih.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik Milan Pint.
Tiska ,.Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Mali oglasi
Beseda 5 vin. — Za one, ki iščejo službe 4 »In. — Najmanjši znesek 60 »in. — Pismenim vprašanjem je priložiti snamko 20 Tin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji lnserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url »>e8er.
Dijak uli dijakinja se sprejme na hrano in stanovanje pod jako ugodnimi pogoji. Posebna, zračna soba. Ponudbe pod .P. J. 100* na upravništvo „Jutra*.
Spretnega akviziterju sprejme anončna pisarna .Hermes*, Kolodvorska ulica 41.	3-2
Štaiaže za trgovino proda D. Rovšek, Kolodvorska nlica 35.	553/3—1
Izurjenega ključavničarskega pomočnika sprejme J. Preželj, Novomesto. 389/3—1
Stanovanje z dvema sobama, kuhinjo, shrambo, vrtom in drugimi pritiklinami, ter stanovanje z eno sobo in kuhinjo, se odda za november. Poizve se v Rožni dolini št. 155.
390/3-1
Hiša z velikim vrtom se iz proste roke proda. Poizve se Mesarska cesta 1.	163/8—"
Hlev ln šupa za vozove se takoj odda Kje, pove .Prva anončna pisarna*. 525 4—1
Automatičnl gramofon skoraj nov s 36 ploščami ter omarico se ceno proda. Naslov pove .Prva anončna pisarna*.	555/2—1
V gradn „Tlvollu se odda meblovana soba s posebnim vhodom. Pojasnila pritličje, levo druga vrata.	554/2—1
Krasno
Stanovanje s 3 lepimi sobami se odda takoj ali z novembrom. Cena nizka. Več Kri' štofič-Bučar._____________________________________
Dvoje citer (Kiendl) ln dobro ohranjen Mayers Conversatlons Leksikon 21 knjig, nov veljal 200 K, sedaj samo 50 K se proda. Ponudbe pod 1. B., poste restante, Ljubljana, do 18. t. m.	546/2—1
Chrlstofov trgovski tečaj, Sodna ulica 2, vpisuje vsak dan od 12. do 3. ure popoldne. Zavod preskrbuje absolventinjam dobre službe. ___________________________________________359/4—1
Išče se meblovana mesečna soba za društvene namene v kolizejskem okraju. Ponudbe pod .Društvo* .Prva anočna pisarna*.
556/2-1
Spretne Šivilje in učenke se sprejme takoj. Kje pove uprava .Jutra*. 391/3—1
=stanovanje=
v sredini mesta, dve sobi brez kuhinje se odda takoj ali za novembrov termin mirni stranki. — Natančneje v »Prvi anončni pisarni*, Frančiškanska ulica štev. 8.
Klavir
jako dobro ohranjen, ki je veljal nov 1400 kron, se proti takojšnjemu plačilu za nizko ceno proda.
Naslov pove upravništvo »Jutra*.
Učenec
se sprejme takoj v drogerijo
Anton Kanc, Ljubljana
Židovska ulica št. 1.
„Narodna kavarna1'
V	soboto 16. t. m. in vsak dan
dunajski
damski orkester
Začetek ob pol 9. zvečer. Vstop prost. Fran Krapeš, kavarnar.
50—100 litrov
mleka
na dan kupi
M. VESELY
Cesarja Jožefa trg štev. 11.
Cena po dogovoru.
Kupuje se tudi sladka smetana.
Gospodične
(tudi dijakinje)
se sprejme na stanovanje in hrano. Klavir, vrt. Streliška ulica štev. 18?
Šolske knjige
za vse šole
v najnovejših odobrenih izdajah ter vse šolske potrebščine v najboljši kakovosti priporoča po zmerni ceni
L. Schvventner
v Ljubljani
Prešernova ulica štev. 3. Poslopje Mestne hranilnice.
Naznanil«.
Slav. občinstvu vljudno naznanjam da sem prevzela staroznano
gostilno pri „Židanu“
na Poljanski cesti štev. 87.
Točila bom vedno pristna vina, izvrstno žganje, sveže pivo in skrbela za dobro kuhinjo. — Sprejmem tudi več abonentov na hrano.
Za obilen poset se vljudno priporočam s spoštovanjem
Marija Gasporut, gostilničarka.
^t.Mttltl	I	ltl<tHtMtj	1*11*11«: 'ti-	1*110	‘	'tl	•	»M*	Iti	itUtt
NAZNANILO.
Udano podpisani si usojam slav. p. n. občinstvu naznaniti, da sem otvoril
cvetlični salon
v Zvezdi, Kongresni trg štev. 3,
kjer bom izdeloval sveže in suhe vence ter šopke s trakovi in napisi, kakor tudi vse druge v to stroko spadajoče predmete, po najnovejši obliki hitro in točno in zagotavljam najnižje cene. Zunanja naročila, točno in vestno. — Priporočam se za obilen poset in naročila in bilježim z velespoštovanjem
VIKTOR KORSIKA ml. umetni in trgovski vrtnar.
I:<ti'tti ittftMtnti.it iti itiTtntntritut itr(triti'tut ti (fr
Najcenejše in najboljše
se nakupi vse
šnkkein *;di f”?ifke auiaivc potrebščine
T7- trgroT7"I^-l ;pa,;piTja,
IV. BONAČ, LJUBLJANA
Šelenburgova ulica, nasproti glavne pošte.
Solidna postrežba. — Blago najboljše vrste v največji izberi.
Tvrdka
Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernova ulica 5-9
priporoča
svojo velikansko zalogo izgotovljenih oblek vsake vrste za gospode, dečke ■■■ ■	—	in	otroke.
Najnovejše v konfekciji Za dame in deklice.
Solidna in točna postrežba. Najnižje cene.
Lepota ženskega lica je ključ, ki odpira mnoga in mnoga vrata!
Lepo in belo lice
kakor tudi gladke in nežne roke podaja brez dvoma blagodišeča krema brez maščobe
——— OLIMPIA ......................
pripravljena na poseben način iz najfinejših in najneškodljivejših sestavin. Radi spretne kemične spojitve se porablja
—— OLIMPIA ..................
suha krema tudi kot najboljše milo. — Cena malemu lončku K 1‘20, velikemu K 2'—. — Glavna zaloga v
lekarni Trnkoczy v Ljubljani.
dor si ogleda najlepše, zgo- 71o4 ' dovinsko slovansko mesto:
naj prenočuje v
Trgovec ali obrtnik
mora, ako hoče napredovati, opozarjati občinstvo na svojo trgovino. Reklama je duša vsakega podjetja in vsak trgovec ali obrtnik,
ki noče biti skrit
samo v svoji ulici, ampak hoče dobiti odjemalce iz vseh delov mesta in tudi z dežele,
bo inseriral v,Jutru4
ki se Čita in je priljubljeno povsod po Slovenskem.
se poučuje
Sodna ulica št. 5, III., desno
lOO najmodernejše komfortovanih sob. Kavarna. Slovenski časopisi
V	delavske ndmosti.	Telefon interurban 1277.
Lastnik palače Vacl. Klofač, drž. posl.	Hotelir	ALOJZ	JUNGER.
M. RAVTAR
delikatesna trgovina in vinarna
Ljubljana, Jurčičev trg 3
priporoča svojo veliko zalogo raznih
jestvin, finih namiznih in desertnih vin, likerjev, konjaka in šampanjca.
FR. SEVCIK
= puškar ===
v Ljubljani,
Židovska ulica št. 7
priporoča svojo veliko zalogo najbojših pušk in samokresov najnovejšega zistema, kakor tudi municijo in vse druge lovske priprave po najnižjih cenah. Zaloga potrebščin za ribji lov.
Popravila se izvršujejo točno.
 ..... Cenovniki	na	zahtevanje zastonj in poštnine prosto.
Slav. društvom posebno nizke cene. Za veselice dam blago tudi v komisijsko prodajo.
Na drobno!
Na debelo!
vseh
pasem
razpošilja v izbrano krasnih čistokrvnih eksemplarih
vse šolske potrebščine ter vse šol ske zvezke in preparacije
po najnižjih cenah brez konkurence priporoča
PRAGA, Klamovka 25
   Ceniki gratis In franko. ——
na tukajšnjih in zunanjih učnih zavodih vpeljane
šolske knjige
v Ljubljani, na Mestnem trgu štev. 11—12
v][predpisanih izdajah, v veliki množini vedno v zalogi
v trgovini s knjigami in muzikalijami
Kleinmayr & Bamberg
Ljubljana, Kongresni trg št. 2.
po 5, 7, 9 in 12 K. — Barva za lase in brado „Neril“ od dr. Drallea v steklenicah po K 2-— velike K 4. Lasne podlage in vse vrste mrežice. Lasulje, brade, šminke in vse drugo za maskiranje priporoča po zmernih cenah S. STRMOLI, brivec in lasničar Ljubljana, Pod Trančo št. 1 (zraven čevljarskega mostu.) Izdelovalnica za vsa lasna dela. Cenik se pošilja na zahtevo zastonj.
Najbolj varno naložen denar I Največja slovenska hranilnica!
Denarnega prometa do 31. dec. 1910 nad 564 milijonov K.
Seznami učnih knjig se dobivajo zastonj
S «5 co d
Ravnokar do&lo sveže
Najmoderneje fino izvršene obleke, raglane, površnike in pelerine za gospode, dečke in otroke, kakor tudi :: konfekcija za dame in deklice, s
Prodajam najmoderneje klobuke od veleznamh tvrdk ===== Huckl, Pichler in Bos« po K 2*90. =====
Brez konkurence. — Priznano nizke cene.
:: Angleško skladišče oblek s
0. BERNATOVIČ, Ljubljana, Mestni trg Štev. K.
v Ljubljani, v lastni hiši, Prešernova ulica štev. 3.
sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po 4V4°/0 brez odbitka. Nevzdignjene obresti pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar. Denar in knjižice se lahko pošiljajo po pošti.
Za varnost naloženega denarja jamči zraven rezervnega za* klada še mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in z vso davčno močjo. Izguba vloženega denarja je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po c. kr. deželni vladi Izključena vsaka špekulacija z vloženim denarjem.
Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike, v podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov pa
Kreditno društvo
Posoja na zemljišča po 5"/o in proti poplačevanju dolga po najmanj	Dolžnik	pa mrve svoj dolg poplačati tudi poprej,
ako hoče. Posoja se tudi na me iiv in vrednostne papirje.
Zavaruje poslopja ta premičnine proti požarnim škodam p« najnižjih cenah Zavaruje proti tatvini, razbitju ogledal ta okenskih plošč.
Škod« cenjuje tekoj ta najkulantnejt. Uživa najbolj« ■><»"», koder poalu)e.
Dovoljuje 1c «Wo*a dobička izdatno podporo v narodne In občnokortstne namene.
,SLAVIJA*
'■ - -■ ■■■.■= vzajemno zavarovalna banka v Pragi .... .»:rs
Reserve in fondi K 54,000.000. Izplačane odškodnine in kapitalije K 109,856.860*58. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko - narodno upravo.  ...................... '	Vaa	pojasnila	daje:	........... ...........
Generalno zastopstvo v Ljubljani v Gosposki ulici it 12.
  .......... Pisarne so v lastni ban&U UM.	    —n—.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznavntnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica.
se sprejme na stanovanje in hrano, Naslov pove upravništvo .Jutra*.
Vea Cia« dobitek se razdeljuje zavarovancem; dosedaj sc ga ]• Izplačalo
K 2.495-719-—.
Podružnica „Jutra“
za Sp. Šiško in okolico
v Sp. Šiški, Celovška cesta št. 13, (v hiši g. Moharja) nasproti cerkve,
sprejema poročila za uredniški del lista, oglase, naročnino Itd. Uradne ure od 8.—12. in od 2.-6.