No. 19. Štev. 19. Chicago, III., 17. maja (May) 1916 Leto IL Volume II. Lokalne vesti. — Dne 10. t. m. je umrla v Wesley bolnišnici vsled ponesrečene operacije 29 let stara ogrska Slovenka Marija Bežek, doma iz lendovske fare. Tukaj zapušča svojega moža Josipa, v starem kraju pa enega otroka. K podpornemu društvu ni spadala po-kojniea nobenem. Pogreb se je vršil dne 12. t. m. z naše slovenske cerkve. X. v. m. p. — Odbor društva sv. Jurja št. !K)0 Katol. Borštnarjev se je obrnil na naš list s prošnjo za objavo sledečega naznanila: "Na zadnji mesečni seji se je sklenilo, da se vršijo zanaprej redne mesečne seje kakor običajno vsako drugo nedeljo pop. v cerkveni dvorani pol ure kasneje, kakor dosedaj, — Te dni je otvoril nek Italijan v našem mestu na So. 5. Ave. posebne vrste brivnico, brez kakega brivskega pomočnika in brez napitnine. Ta lokal je seveda samo za o-ne, ki se znajo sami briti. Za 10c odškodnine dobi sleherni gost: o-stro britev, kupico z milom, gor-ko vodo in obrisačo, da se lahko vsak poljubno obrije. Pravijo, da je ta ljudska brivnica edina te vrste na celem svetu. Ameriške vesti. Ameriški Radeckijev veteran umrl. Iz Sheboygan, Wis. se nam po roča, da so dne 13. t. in. ondi pokopali menda še edinega ameriš- . . , - -. , . kcjja Radeckijevega veterana, torej ob pol 3 uri pop. Sejo se je !jaka Josip VcrSčaia> rodom iz preložilo na kasneje vsled popol-1 Trebelnej,at na Doieujskem. danske službe božje v nasi slo- , ... . vv . . , ., venski cerkvi. ! . Po.kojnl1 Jos,ip ^ ersca.!. J« bl1 ro m i », , • k i + ;: jen isto leto kot avstrijski ccsai To društvo priredi v letošnji Q_ poletni sezoni prvi piknik in sicer dne 4. junija t. 1. v Zopelis (i rove. Summit, 111. Vstopnina za Slovence in Hrvate prosta. 1. 1830. torej je dosegel 86 let. Služil je 12 let pri vojakih in se je pod Radeckijem udeležil bitke na Laškem — R. I. P. Našega mi1 ill Jiiwuv piusm. : . .. . ~ . Prijateljem slovenske dra-! ^opisnlka " Sheboygana prosimo, matike se nudi v nedeljo pop. dne 21. t. m. lepa prilika ogledati si velezanimivo gledal, igro v 5. dejanjih " Požigalčeva hči," katero uprizori v Narodni dvorani na 18. cesti in Racine Ave ob 2. pop. Samost. Mlad. Bolniško Podp. Društvo "Danica'T Vstopnina znaša 35c in 50c. Po igri sledi prosta zabava in ples. Kakor se čuje, so vse uloge za to igro raz da nam izvoli o tem veteranu še bolj podrobno poročati. Velikanska patrijotična parada. New York, N. Y. 13. maja. Danes se je vršila v našem mestu tako velika patrijotična civilna parada, kakoršne se še ne pomni v zgodovini Zedinjcnih * držav. Parado se je priredilo v znak domoljubja in pripravljenosti, da se je na ta način pokazalo javnosti, deljene v najboljše roke, tako, da kako je newyorsko ljudstvo zav-ne bo nikomur žal, kdor si jo o- j zeto za večjo obrambo svoje do trleda movine. — Stavka pri Mc Cormieku Parade jc udcležUo okoli Internat. Harvester Co.) v na-!150 000 llloSkih \n žensk vseh slo- šeni mestu še vedno traja. V zadnji številki smo pomotoma poročali, da je v tej tovarni zaposlenih tudi okoli 80 Slovencev; pravilno število bi se moralo glasiti 200. Delavci vstrajajo v obče še vedno pri svojih zahtevah, da naj se jim poleg boljše plače dovoli jev in stanov; gledalcev je pa stalo ob cestah nad 2,000.000. ,Ta ogromna nianifestacijska armada se je delila v 64 divizij; parada se je vila celih 12 ur od Battery parka po 5. Ave do 59 ceste. Zanimiva je bila v tej paradi tudi velikanska ameriška zastava, raz tudi pristop v unijo, česar pa dm- t g A d katero J0 ko_ -t.......r.„ -----iu:f ' . ... žba noče dovoliti! Minuli petek je ravnateljstvo te družbe izdalo na vse svoje u-službence opomin, da naj se v ponedeljek, dne 15. t. ni. povrne- rakali udeleženci. Ta velikanska zastava meri 100 čevljev v dolžini in 52 čevljev v širini, ter tehta 250 funtov. V paradi je korakal tudi 69 letni Thoinas Edison, „ i------ — ------ ---------- jo na svoja stara mesta, inace « Gorenja slika nam kaže te Amazonke, stoječe v vrsti pred svojimi šotori, zdolej je pa slika Karol H. Sherill-a, glavnega maršala velike parade v New Yorku dne 13. t. m. Laredo, Texas, 12. maja. — Sinoči so naše čete na meji zaplenile veliko pošiljatev munieijc, namenjene mehiškim baiulitoni. Plen je bil izboren, ker se je pri tem konfisciralo nad milijon nabojev, ali patron. Ruske hranilnice v Zed. državah. Washing-ton, D. C. 15. maja. Ruski poslanik Bakhmetiev je dobil od svoje vlade naročilo, da naj skuša izposlovati od Zedinjcnih .držav dovoljenje, za ustanovitev podružnice ruskih državnih hranilnic. Te hranilnice naj bi vodili ruski konzulati v Chicagu, Pittsburgh!! in New Yorku, v ko-jih mestih živi več ruskih izseljencev. Xa ta način namerava ruska vlada spraviti skupaj od a-meriških Rusov vsako leto okoli 200 milijonov dolarjev, katere potrebuje za nakup vojnega ma-terijala in municije. Državni tajnik Lansing se dosedaj še ni izrazil, jeli bo naša vlada dovolila to Rusiji ali ne? Izid poskusne predsedniške volitve. New York, N. Y. 15. maja. Med 2000 političnimi voditelji republikanske in progresivne stranke v 38 raznih državah se je te dni vršila poskusna volitev za bodočega predsednika Zedinjenih držav. To volitev je vodil znani tednik "Literary Digest." Izid iste je sledeči: Vrhovni zvezni sodnik Hughes je dobil 894 glasov, The-odor Roosevelt 352, senator Root pa 181 glasov. V senatski in kongresni zborni-; ci v Washingtonu je 237 republikancev, ki delujejo vsi v prilog Hughesa; bivši predsednik Roosevelt nima torej dosti upanja, da bo zopet izvoljen. Poostrene določbe pri izdajanju potnih listov. Kdor izmed ameriških državljanov namerava sedaj potovati v Evropo, ima več sitnosti in težav pri pridobitvi potrebnega potnega lista v Washingtonu. Državni justični department je prišel namreč na sled, da angleška vlada pod roko sili in vabi Američane, da bi potovali preko morja; to pa samo vsled tega, da bi prišlo tem pre je do zopetnega nesporazuma in konflikta med Nemčijo in Ze-dinjenimi državami. Občutna kazen. Cheyenne, Wyo. 15. maja. Pred tukajšnjo sodnijo je bil danes obsojen v dosmrtno ječo zloglasni William L. Carlisle ker je letos dne 4. aprila napadel in oropal U. Pacific potniški vlak pri Corlett Junction. Smrt skupuha. Wyocena, Wis. 15. maja. Te dni so našli v nekem potoku blizu okrajne farme za ubožce že priletnega II. Wellington Willi-amsa, ki si jc sam končal življenje vsled tega, ker se mu ni na tej farmi dopadlo. Sedaj se je dognalo, da je imel skopi Wellington za $75.000 vrednosti premoženja. što iz Zedinjenih držav namenjeno v označene tri države. Upati je, da bode Anglija vsled tega to nepravilno postopanje ustavila. Izpred Verduna. Berlin, Nemčija, 14. maja. — Iz glavnega vojnega stana se o položaju pred Verdunom danes po roČa sledeče: Na zapadnem bregu reke Meu-se pri višini št, 304 je skušal včeraj napasti neki francoski oddelek naše predstraže z ročnimi granatami; ta napad se pa sovražniku ni posrečil, ker se je moral konečno vsled uspešnega streljanja naše infanterije in artilerije umakniti. Osobito občutno škodo smo prizadeli Francozom tudi na iztočni strani reke Meuse. Nad bourginškim gozdom juž-nozapadno od Laona je eden izmed naših letalcev pogodil na tla neki večji sovražni aeroplan; enaka usoda je zadela minuli četrtek tudi neki angleški letalni stroj. Angleško poročilo. London, Anglija, 14. maja. — Uradno se poroča, da so sinoči napadli naše čete 3 oddelki sovražne infanterije taboreče v Ploegstecrt gozdov ju. Eden izmed teh oddelkov se je približal že do naših strelskih jarkov in se je moral s precejšnjo izgubo umaknili nazaj; ostala dva sovražna oddelka so pa škotski strelci pognali nazaj. lo 300 civilistov ubitih in ranjenih. Važna misija nemškega diplomata. London, Anglija. 15. maja. — Nemški cesar Viljem namerava letos na spomlad odposlati bivšega državnega kancelarja princa von Buelow v Zedinjene države, da bi skušal s predsednikom Wil-sonom storiti potrebne korake v prilog svetovnega miru. Govori se tudi, da bo nemška vlada odpoklicala' sedanjega svojega poslanika iz Washingtona in da bo prevzel njegovo mesto princ Buelow. Odbiti napadi Italijanov. Berlin, Nemčija, 14. maja. Avstrijski glavni vojni stan poroča, da so sinoči skušali Italijani na soški fronti zopet napasti avstrijske pozicije; bili so pa konečno pognani nazaj. Tozadevno poročilo se glasi sledeče: "Na dober-dobški planoti zapadno od Sv. Martina je skušal sinoči večji oddelek Italijanov z ročnimi granatami zavzeti naše pozicije; po hudem boju in obstreljevanju se je moral konečno z velikimi izgubami umakniti nazaj. Sovražna artile-rija je zadnje dui tudi obstreljevala naše postojanke na Krasu pri Opačjem selu in Devetakik, toda — brezvspešno. Inozemske vesti. Posledice revolucije na Irskem. London, Anglija, 12. maja. — Do danes je bilo v Dublinu na Irskem ustreljenih že 14 glavnih vstašev; poleg tega je bilo obsojenih v večletno ječo 79 zarotnikov. Tako jc sporočil danes v parlamentu državni podtajnik H. J. Tennant. Dalje se poroča iz zanesljivih krogov, da je na potu semkaj v London 1000 Ircev, kateri so se tudi vdeležili zadnje revolucijej; tudi te čaka primerna kazen. Asquith v Dublinu. London, Anglija, 14. maja. — Ministrski predsednik Asquith se je podal te dni v Dublin, glavno mesto Irske, kjer namerava doseči po naročilu svoje vlade kompromis med razburjenimi Irci. V prvi vrsti se bode skušalo dovoliti Irslp že davno zahtevani "home rule". V ta namen se bode izbralo poseben narodni odbor ali odsek, ki bo imel vlado Irske v svojih rokah. Ministrski predsednik Asquith bode zahteval tudi od Ircev, da naj vsi odložijo svoje orožje v prilog miru; oboroženo bode po novi določbi samo ondot-no vojaštvo. Proti zaplembi pošte. Berlin, Nemčija, 15, maja. — Med Dansko, Švedsko in Norveško se je doseglo sporazum, da bodo te tri države ostro nastopile s protestom proti Angliji, ker je slednja zadnji čas ustavila več poštnih parnikov in zaplenila po- Velike izgube Nemcev pred Verdunom. Pariz, Francija, 13. maja. — Tekom 80 dnevnega bojevanja ožir. obleganja Verduna so Nemci izgubili že približno 240.000 mož, med kojimi je veliko število mrtvih. Ko so hoteli Nemci pred 10 dnevi zopet napasti verdunsko trdnjavo z obeh strani, so samo v tem času izgubili približno 20.000 ! mož. V zopet zavzetih naših pozicijah pri Le Morte Homme smo našteli pred kratkem en sam dan nekaj nad 1000 trupel padlih Xemcev. Kapitan Boy-Ed odlikovan. London, Anglija, 15. maja. — Preko Amsterdama se semkaj po-i roča. da je nemški cesar podelil I bivšemu mornariškemu atašeju, I kapitanu Boy-Ed visoko odliko-! vanje, — red Rdečega orla 111. vrste z mečem. Kapitan Boy-Ed je opravljal nad 4 leta diplomatično službo vojaškega atašeja v Washingtonu, D. C. Letos meseca marca je bil pa odslovljen iz te službe vsled zahteve vlade Zedinjenih držav, ker je nameraval s svojimi pristaši razstreliti wellandski prekop v Kanadi. Nemčija in Španija. Madrid, Španija, 15. maja. — Španska vlada je dobila od Nemčije naznanilo, da je parnik "Sussex" v resnici potopil neki nemški podmorski čoln; to pa vsled neljube pomote poveljnika dotičnega submarina. Nemška vlada ta korak zelo obžaluje in je pripravljena poravnati vso Spancem tozadevno prizadeto škodo. Kakor znaijo, se ie na "Sussexu" potopil med drugimi tudi sloveči španski skladatelj Enrique Gra-nados in njegova soproga. Demonstracije v Mannheimu. London, Anglija, 13. maja. Kakor se nekemu tuk. listu semkaj iz Švice poroča, so se vršile ravno pred enim tednom v mestu Mannheim na Nemškem velike demon-strajice vsled draginje in pomanjkanje živeža. Razburjeno ljudstvo je hotelo naskočiti mestno hišo, zahtevajoče kruha; pri tem je prišlo med vojaštvom in civilisti do krvavega spopada. Konečno je pričel vojaški oddelek streljati na ljudstvo s strojno puško, vsled česar je bi- Stevilne izgube italijanskih častnikov. Berlin, Nemčija, 15. maja. Glasom privatne, tu sestavljene statistike so Italijani izgubili od počet ka sedanje vojne že 3000 častnikov, ki so deloma ubiti, ranjeni in pogrešani. Med temi je pet generalov, 62 polkovnikov, 104 majorjev in 544 stotnikov. Hudi boji v Albaniji. Atene, Grška, 12. maja. Na severni strani albanskega mesta Va-lona so pričeli Avstrijci iznova napadati ondi taboreče Italijane in Srbe s tako silo, da sta se morala sovražnika daleč nazaj umakniti. Kakor znano, so Italijani svoječasno zasedli albansko mesto Drač; morali su se pa vsled pritiska Avstrijcev umakniti v Va-lono še meseca februarja t. 1. Kakor se semkaj poroča, namerava ostati srbski princ Albert še nadalje na otoku Krf, kjer bo s svojim generalnim štabom skušal reorganizirati preostalo srbsko, armado za ponovno bojevanje. V to svrho si je Srbija omislila neko manjšo bojno ladjo in en transportni parnik. Avstrijski potniški parnik potopljen. Berlin, Nemčija, 12. maja. Kakor se javlja "Prekomorski časnikarski agenciji" je bil zadnje dni v Jadranskom morju torpediran in potopljen avstrijski potniški parnik "Dubrovnik", ki je vozil iz Trsta v Dalmacijo. Ta parnik je potopil neki sovražni torpedni čoln brez kakega opomina. Koliko potnikov se je pri tem ponesrečilo, se dosedaj še ni zamoglo dognati." Pomenljiva zaroka. London, Anglija, 15. maja. Bul-garski prestolonaslednik princ Boris se bode podal zopet v kratkem na Dunaj, ker se bode zaročil z neko avstrijsko nadvojvodinjo. Ta nepričakovani korak je smatrati velepomenibnim, ker se namerava s tem za vedno utrditi zvezo in prijateljstvo med Avstro-Ogrsko in Bulgarijo. Grozne številke. New York, N. Y., 15. maja. Te dni se je v New York povrnil Robert Maverick, uradnik ameriške legacije na Srbskem. Glasom njegove izjave in poročila je umrlo na Srbskem vsega skupaj 54.000 avstrijskih ujetnikov vsled slabega ravnanja in malomarnosti Srbov. Naivečji slovenski tednik y Zedinjenih državah Ithaia vsako sredo. NASLOV uredništva in upravništva: 1951 W. 22nd Place Chicago, III.' The largest Slovenian Weekiy in the United States of America. Issued every Wednesday OFFICE: 1951 W. 22nd Place Chicago, BL OF THE GRAND CARNIOLIA1* SLOVENIAN CATHOLIC UNION Enferad m BmobA-Om Matt« Jaavary IS, ltlf, a* tk« Pdrt OfEeo at Chicago, Illinois, under tko Ae* of Aagmh M, lfl* J popisi in društvene vesti. Iz urada društva Marije Pomagaj št. 78 K. S. K. J., Chicago, m. Tem potom opominjam vse ti-ste članice, katere se niste opravičile in dolgujete društvu večje svote, da gotovo poravnate dolg v tekočem mesecu in sicer do 21. maja 1.1. Katere se ne boste zmenile za ta opomin, se boste suspendirale same in nad menoj se ni treba hudovati vsled tega. Nadalje opominjam tudi vse one članice, katere še niste opravile velikonočne dolžnosti, da to v kratkem storite in oddajte spovedne listke društv. tajniku najkasneje do 18. junija t. 1. Naznanjam, da po seji, ki se bo vršila dne 18. junija, bom jaz takoj odposlala poročilo o velikonočni dolžnosti na urad duhovnega vodje K. S. K. J. ker z omenjenim (Jnem se tudi konča velikonočna doba. Čudno se mi zdi, da nekatera članica ne more opraviti svoje verske dolžnosti v teku 99. dni in pri taki priložnosti, kakor je ravno v naši fari, kjer so domači g. župnik vsak dan pripravljeni spovedova-ti in pred velikonočnimi prazniki je celo spovedovalo sleherni teden po več duhovnikov v naši slovenski cerkvi. Zapomnite si torej take članice, tole: Katera ne bo imela spričevala o spovedi, se bo morala potem sama opravičevati, ako se ji bo morda prigodila kaka nepri-lika. Jaz pa pri tem nikakor ne bom kriva; pravila mi določajo, da moram vestno izvrševati svoje uradniške posle. Nadalje naznanjam, da imamo pri našem društvu za nedoločen čas prosti pristop; torej dragi mi sosestre, skušajte nagovarjati in dobiti Vaše prijateljice in znanke v naše dobro katol. podp. društvo '•Marije Pomagaj" štev. 78 K. S. K. J., kar bo Vašim prijateljicam v korist in pomoč, društvu pa v napredek. K sklepu Vas uljudno vabim, da pridete v obilnem številu na prihodnjo sejo, vršečo se dne 21. maja, ker imamo na tej seji več važnih točk za rešiti. Sestrski pozdrav. Marija Kobal, tajnica. 2040 \V. 22. Place. Končno želimo v teh 3 mesecih društvu veliko uspeha, da bi pridobili dosti novih članov v našo sredino; čim več nas bo, bolj trdno bomo stali lahko skupaj! Torej cenj bratje in sestre: Na noge! Odbor: Martin Golobič, predsednik Jakob Smrekar, tajnik R, F. Kompare, zastopnik. NAZNANILO. Članom društva sv. Štefana št. 1 K. S. K. J., Chicago. 111., se s tem naznanja, da priredi Slov. Mladeniško Samost. Podp. društvo 1 Danica'' dne 21. maja pop. ob 2 uri v Narodni dvorani (18. cesta in Racine Ave.) jako lepo in zanimivo dramatično igro "Poži-galčeva hči". Ker je bilo na to prideritev tudi naše društvo povabljeno, sc je na zadnji mesečni seji sklenilo, da naj se iste vsi člani po možnosti udeležijo. Po igri je prosta zabava in ples. Vsakemu se torej ta dan nudi dosti razvedrila in zabave, osobito sedaj, ko so ob nedeljah v našem mestu gostilne zaprte. Upati je torej, da se bodo člani našega društva te veselicc v obilnem številu udeležili. Pozdrav do vseh članov društva sv. Štefana št. 1. K. S. K. J. Anton Stonich,. II. tajnik. Iz urada društva Vitezi sv. Florjana št. 44 K. S. K. J. So. Chicago, 111. Tem potom naznanjamo članom in članicam našega društva, da se je na zadnji redni mesečni seji dne 7. maja sklenilo, da se za prihodnje 3 mesece zniža pristop v društvo za polovico, to pa radi tega, da imajo vsi oni, ki še ne spadajo v naše društvo lepo priliko, pristopiti zraven z malimi stroški. Torej cenj bratje in sestre na noge sedaj te 3 mesece, da bo vsak pripeljal enega novega kandidata v naše si. društvo Vit. sv. Florijana in v našo slavno K. S. K. J. • Zaeno opozarjamo naše člane, da se držite društvenih in Jed-notinih pravil, da bi svoje prispevke redno plačevali, s tem se prihrani dosti sitnosti društv. tajniku in samemu sebi; zakaj na zadnji seji se je tudi sklenilo, da kateri član redno ne plačuje, se mora istega opominjati, za ta o-pomin bo sam trpel 5 centov. Bodite torej v tem bolj točni! Dalje se je sklenilo na tej seji, da član, ki ne plačuje redno in ga ne bo enkrat tekom 3 mesecev na sejo mora plačati 25c v društv. blagajno. Pri tem so pa vsi oni, ki redno plačujejo izvzeti; prizadeti so le oni, ki plačujejo po 4—5 mesecev skupaj, ali pa po celo leto dolgujejo in jih ni nikdar na sejo; samo takim se bo pisala o-menjena kazen. Dragi nam sobratje in sestre, oziroma očetje in matere! Gotovo Vam je že znano, da smo na naši društv. seji dne . 2. sprejeli stroški oddelek; žal le, South Chicago, 111. Cenjeni sobrat urednik:— Morda boste mislili, da tu v South Chicagu vsi Slovenci spimo spanje pravičnega, ker se tako po-redkoma kdo oglasi s kakim dopisom? Vsled tega hočem jaz danes ob kratkem sporočiti, kako se imamo pri nas. Dela se sicer s polno paro pa kaj se hoče, ker nimajo pri tem delavci dosti koristi. Pregovor sicer pravi: j'Kjer se dela, je tudi jela." Res je, da revni delavec sedaj v Ameriki ravno toliko za služi, da se pošteno preživi pri današnji veliki draginji. Čeravno ti včasih kaka družba primakne 5 ali 10c pri plači, pride pa na drugem mestu mesarski trust, ki primakne za svoj žep ravno toliko, s tem da podraži meso za 5c pri e-nem funtu. Žal, da so take razmere v naši svobodni? domovini. Kapitalisti delajo vedno po svojem in svobodno, da jim več nese v žepe. Letošnje velikonočne praznike smo tudi v naši naselbini na primeren in lep način obhajali, osobito svečanost, ki se je vršila pri Vstajenju v naši slovenski cerkvi na Veliko nedeljo zjutraj. Kot vodja društva Vit. sv. Florijana št. 44 K. S. K. J., se s tem lepo zahvaljujem straži, ki so pri božjem grobu tako častno opravljali svojo službo, tako tudi pri vstajenju. Istotako gre tudi vsa čast in hvala našemu vrlemu cerkvenemu pevskemu zboru pod vodstvom našega organista Jakob Smrekarja za krasno petje. Naše Žensko oltarno društvo bo priredilo dne 28. maja zopet ve selico v korist tuk. slovenske cerkve in sicer zvečer ob pol 8mih v Frank Medoševi dvorani na Ew-ing cesti. Na to veselico so vabljeni vsi Slovenci in Slovenke iz So. Chicaga in bližine. Zabave bo ta večer, kakor običajno dovolj. Komur bo sreča mila, bo zadel lahko lepe dobitke pri tomboli; tudi za dekleta je določena lepa nagrada in sicer za ono, ki bo imela najlepši ali pa najgrši trak na glavi. Nagrada velja tudi za fante, kdor bo imel najlepšo ali najgršo kravato. S pozdravom do celega članstva K. S. K. J. Frank Gorenc. ženimi močmi mnogo dosegli. Sicer se nam zdi najbolj prijetno živeti takole brez vseh skrbi, držati roke križem in gledati. oddaleč, kaj delajo drugi, ne zmeneč se za naš skupni blagor in napredek. To bi še vse nekako slo, ko bi ne bilo smrti. Rojaki Slovenci 1 Pomislimo, d^ nismo ustvarjeni samo za ta svet, temuč da smo u-stvarjeni tudi za Boga; tudi nam bode enkrat bila zadnja ura, na kojo moramo biti vedno pripravljeni. Zatorej bodi naša glavna in prva skrb, da si ustanovimo prejkomogoče svojo lastno faro, ali župnijo; saj to ne bode nikaka sramota za nas, temuč v čast in ponos barbertonske naselbine. Res, da smo Slovenci tukaj znani, kot nekako samosvoji, da se ne moremo meriti glede napredka z drugimi slovenskimi naselbinami po Združenih državah. Temu pa nismo naravnost mi krivi, vzrok je le to, ker smo nekako bolj zapuščen narod. Rojaki Slovenci! Ako resno mislimo izboljšati naš, v verskem 0-ziru žalosten položaj, oklenimo se svoje lastne slovenske fare. V to svrho pridite na skupni sestanek, ali shod v nedeljo dne 21. maja t. 1. ob pol 9 uri dop. v prostorih g. Dormiša. Poživljam in prosim Vas vse, da pridete vsi oni, kolikor Vas je mnenja, da bi se naj ustanovila tukaj slovenska fara. Nikar se ne izgovarjajte, da nimate časa itd. Pridite vsi, brez razlike, da se bo videlo, koliko nas je skupaj za to idejo. Na ta shod se še enkrat uljudno vabite vsi možje in fantje iz Barbertona. Jaz sem prepričan, da je tukaj v Barbertonu najti dosti dobrih rojakov, ki jim srce še vedno zvesto bije za vero, dom in narod, ki tiho in udani v božjo voljo prenašajo svoje vsakdanje dušne in telesne skrbi v upanju 11a boljše dni. Sedaj je čas, čas, da pridemo tudi mi Slovenci enkrat na vrsto. Res je, da smo sicer zadnji, pa upam, ako se le nekoliko potrudimo, bomo lahko še druge dohiteli in jih morda celo še pustili zadaj, v kar pomozi Bog! A-li ni res, da smo bo bili dosedaj prepuščeni in navezani 11a tuje cerkve in narode? Zatorej stopimo vsi v eno trdno in nepremagljivo vrsto: vsi kakor eden in e-den kakor vsi! Konečno prosim vse skupaj, da mi oprostite že vnaprej da Vas podpisani vabim na ta shod. Le pridite na to sejo, kjer bomo že vse potrebno ukrenili, da bodejo to stvar dalje vodili bolj zmožni in boljši možje kakor sem pa jaz. Torej želim, da bi ta shod obrodil dober sad in imel veliko uspeha. Na svidenje dne 21. maja ob pol 9 uri dopoldne! S pozdravom Anton Kranjec. — Irec, res popolno zapuščene, zbegane ovce. Kako bi pa človek tudi imel veselje hoditi v cerkev, ako ne sliši besede božje v svojem materinskem jeziku in, kako bi se naj človek spovedal duhovniku, ki ga ne zastopi? Zato pa ni čuda, da je postajala cerkev vedno bolj prazna in spovednica vedno bolj zapuščena, mladina pa zbegana. A vsemu temu je zdaj opomagano, odkar imamo v svojej sredini lastnega slovenskega duhovnika č. g. Leskovica, ki je že pri prvem nastopu pokazal, da je mož na svojem mestu, in kakor nalašč' poslan v našo, versko bolj zapuščeno naselbino.- S svojim previdnim in dobro premišljenim nastopom si je že sedaj pridobil srca vseh dobrih rojakov, pa gotovo pridobil si je tudi zaupanje bolj mlačnih Slovencev s svojim prijaznim in prizanesljivim opominjanjem. Vse to se je pokazalo o velikonočnih praznikih, ki so bili za nas pra1' veseli. Imeli smo po dolgih letih zopet enkrat lepa opravila Velikega tedna v našej cerkvi, imeli smo pa tudi prvikrat Božji grob, napravljen prav po starokrajskem načinu, okinčan z raznimi svežimi cvetlicami, ki so jih darovale razne tukajšne blage rojakinje. Da, v srce nas je ganilo, ko smo zagledali na Veliki petek Božji grob v cerkvi, in ni čuda, da so ga celi dan mnogoštevilno ob-iskavali možje, žene in otroci, ter so počastili po starokrajski navadi našega Zveličarja v grobu. In Velika nedelja, kako se je razlikovala od Velike noči drugih let? Cerkev, lepo prebavana, oltar olepšan in bogato okinčan z raznimi svežimi lilijami in "nagel jčki" belimi in rudečimi, kako lepo je vplivalo vse to 11a versko čuteča srca. Imeli smo letos tudi Vstajenje v našej cerkvi in sicer v nedeljo zjutraj ob šesti uri, katero je privabilo vernike od vseh strani, tudi oddaljenih z avtomobili, tako da je bila cerkev natlačeno polna in ravno tako tudi ob desetih, kar še ni bilo nikdar prej Sčeni; v takem kraju je hvaležno delovati, tako si mislim jaz. Slišimo tudi, da se ustanavlja novi pevski zbor in se tudi že o-troci vadijo v petju, gotovo bo vse to uspevalo, ker je g. župnik kot vodja sam izvežban v petju. Pa naj bo za danes dovolj, dopis bo skoraj predolg; pa še drugič kaj, do tedaj pa z Bogom g. urednik! Aurorčan.. Sheboygan, Wi«. Žensko podporno društvo "Kraljica Majnika" št. 157 K. S. K. J. v Sheboygan, Wis., bo praznovalo svojo prvo obletnico v nedeljo dne 21. maja t. 1. V ta namen bo priredilo zabavo v cerkveni dvorani popoldne in zvečer. Zato si usojam v imenu društva "Kraljice Majnika" vabiti uljudno vsa bratska društva in vse druge, da se blagovolijo udeležiti tc prireditve, posebno pa vabimo tiste, ki imajo radi lepe ovratnice, ter okusen prigrizek; več pa ne smem izdati, ker drugače ne bo presenečenja. Da nam ne bo preveč dolg čas, bo skrbelo pevsko društvo "Kraljica Majnika", ter Hrvaška tamburaška godba. Društvo sv. Cirila in Metoda naj ne zameri, ker ni bilo uradno povabljeno. Krive pa so govorice, da se bo seja preložila na petek, to je dne 12. maja. Pa naj to povabilo zadostuje. Sedaj je torej leto preteklo, odkar se je ustanovilo naše društvo "Kraljica Majnika," ki je imelo toliko nasprotnikov, društvo pa kljub temu sedaj lepo napreduje. V teku leta je društvo doseglo lep uspeh pri članicah, kakor tudi v gmotnem oziru. Društvena blagajna premore $175.53, podpore se je izplačalo 35 dol. ter šieje društvo sedaj 32 članic. Društvo se je ustanovilo z ^tirni ženskami; čez 5 mesecev šele so pristopile prve 4 kandidatiuje. Kakor se vidi, začetek ni bil zelo j samezniki. Vstopnina znaša samo upapoln. Zato se pa društvo se- $1.00, pivo prosto. Torej na noge daj lepše razvija. Da je to druš- dragi mi Slovenci in bratje Hrvat-tvo zagledalo luč sveta, gre v pr- je dne 30. maja. Nadalje bi pripo-videti v tej cerkvi. Obe sv. maši j vrstj hvala našemu gospodu ročal, da bi Slovenci in Hrvatje še kje drugje zastopan, ne samo v kuhinji pri peči, ali pa v tovarni. S sosestrskim pozdravom in priporočilom za obilen posvet, Mary Prisland, tajnica. Rankin, Pa. Cenjeni sobrat urednik! Naznanjam Vam, da se je v naši mali slovenski naselbini začelo zopet malo boljše delat; kar je še stavkarjev, se bpdo gotovo vrnili zopet na svoja mesta, ker so jim družbe nekoliko plače povišale, delavci bodo pa menda tudi nekaj popustili, tako, da bo šlo spet vse v gladkem tiru dalje. Društev imamo tukaj tudi precej ; žal le, da je najti tudi pri nas še dosti takih, ki se za ista dosti ne zmenijo in niso nikjer zavarovani. Želel bi iskreno, da bi pristopili v našo sredino ali k društvu sv. Petra in Pavla št. 91 K. S. K. J., ker to društvo je na prav dobri podlagi. Zavarujete se lahko za $250, $500 ali $1000 kakor komu drago; to društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani. Priporočam pa tudi novo društvo "Danica", ker vidim da je dosti naših članov, ki plačujejo v razne tuje zavarovalne družbe. To društvo daje $8 boln. podpore in $100 pogrebnih stroškov, mesečni ases. znaša $1.00. Torej imate dva dobra domača društva na razpolago za posmrtnino in poškodbe in bolezni. Dragi mi Slovenci in Hrvatje! Ne pristopajte torej v tuja društva ali tuje organizacije, ker imate dovolj domačih tu na razpolago za isto, da, — še za man jo ceno. Ob enem naznanjam, da bode imelo društvo "Danica" veliko plesno veselico dne 30. maja v Mačkovi dvorani na 4. Ave. v Rankin, Pa. Na to veselico se uljudno vabijo vsa domača in sosedna društva tako tudi vsi po- Barberton, Ohio. aprila Cenjeni sobr. urednik! Izvolite obelodaniti ta moj da se za ta oddelek do danes še skromni in prvi dopis iz naše na-jeden kandidat ni oglasil. Pomni- selbine v cenjenem nam glasilu, te, da sedaj pri naši Jednoti svo- ker imam neko važno zadevo, ti-je otroke lahko zavarujete bolj po kajočo se Barbertona. — Kaj pa ceni in bolj sigurno kot drugje. S bode tako posebnega? — si bode tem pomagate sami sebi in naši morda ta, ali oni mislil. Cenjeni slavni K. S. K. J. da bo imela čez rojaki! le prečitajte te vrstice naleta več mladih članov(ic). Mi se tanko in prevideli boste, da imam bomo kmalu postarali, — pokli- prav. cala nas bo neizprosna smrt v Rojaki Slovenci! V imenu več večnost; treba je torej gledati na drugih Vas poživljam in prosim, to, da se ne bo članstvo naše Jed- začnimo že enkrat misliti in delo-note znižalo. — Torej vsi, ki i- vati za napredek naše naselbine, mate otroke od 1—16 leta, dajte Priznam, da je vsak tak pričetek jih vpisati, kakor hitro mogoče, težak in spojen z mnogimi napori ker Jednota bo začela kmalu s ter zaprekami. Imam pa pri tem tem oddelkom poslovati. trdno zaupanje, da bomo z zdru- Aurora, Minn. Spoštovani sobr. urednik:— Približala se nam je ljuba pomlad. Ptice pevke se zopet vračajo v naše gozde in nas razveseljujejo z lepo donečim žvrgole-njem. Narava se je začela ogrinjati v novo zeleno, upapolno o dejo. Povsod novo življenje, povsod vstajenje!-- Tudi naša Aurora se je začela prebujati iz zimskega spanja. Ne samo, da je tudi tukaj razgrnila narava svoj zeleni plašč in privabila v svoje okrilje dosti žvr-golečih ptičic, — prenovila se je naša Aurora tudi na narodnem in verskem polju. Tukajšnja društva so se oživela in se pripravljajo na razne zabave v korist svojih blagajn. Je pa tudi kaj prilično sedaj za društva, ker imamo tukajšnji Slovenci svoj lastni Narodni dom, ki je ponos te slovenske naselbine in zbirališče vsega slovenskega občinstva. Da bi se le vsi rojaki hoteli zavedati velikega pomena lastnega* Narodnega doma in bi se složno zedinili, da bi ^e odplačal še zadnji dolg, ki se še nahaja 11a njem. Upamo, da se bo to v bližnji bodočnosti storilo. Narodni dom ima tudi lepi gledališki oder, primeren tudi za razne velike dramatične igre, katerih se Slovenec nikdar ne naveliča in ki prinašajo tudi veliko gmotno korist. Pa tudi v verskem življenju se je postavil tu velik preobrat, ol-kar smo dobili stalnega slovenskega duhovnika č. g. Antona Lesko-vic-a, katerega smo z največjim veseljem sprejeli in pozdravili. Komu je še pač količkaj bilo za sv. vero in versko življenje, ta mora pač priznati, da smo bili Slovenci, odkar nas je obiskaval samo angleško govoreči duhovnik sta bili peti in so pevci in pevki-nje prav lepo popevali latinske pesmi. Med sv. mašama se je vršila kolekta po cerkvi, ki je prinesla prav lepo in nepričakovano veliko svoto, kakor se nam je še oznanila. Cela svota se bo porabila za izplačilo dolga 11a cerkvi. Tudi mesečna kolekta za april se je letos povzdignila, ka-kor se nam je povedalo, 11a $148.15. Tako je vzklilo res novo življenje tudi na verskem polju tu na Aurori. O-hrani nam le Bog č. g. župnika v našej sredini in vse se bo prenovilo. Ljudje tukaj nikakor niso nerodni, ampak bili smo le zapu- župniku. On sam se je trudil, da je pridobil omenjenih 12 kandi-datinj, da je bila omogočena u-stanovitev. Zato 11111 naše društvo na tem mestu izreka prisrčno hvalo. Dalje se zahvaljujemo tudi gospodu Mikoliču, tajniku dr. sv. Cirila in Metoda, ki nam jc razjasnil poslovanje z Jednoto, ter vsem tistim, ki so kaj pripomogli, že v tem ali onem oziru za društven napredek. Naše ženske in dekleta vedno bolj in bolj uvidevajo, da je društvo zanje koristno, zato tako prid- tukaj še vnaprej tako složno delovali, ker to bo naši naselbini v ponos in napredek. Pozdrav do vseh članov(ic) K. S. K. J. Frank Habich, zastopnik dr. sv. Petra in Pavla št. 91 K. S. K. J. 110 pristopajo. Le tako naprej, da bo tudi ženski spol v Shebovgauu ZAHVALA. V prvi vrsti se na tem mestu prav iskreno in lepo zahvaljujem cenjenemu odboru in društvu sv. Janeza Evang. št. 65 K. S. K. J. v Milwaukee, Wis., za vso izplačano mi bolniško podporo, katero sem tako v kratkem času in točno Beseda učenjaka. V LEKARNAH CENA $1.00 Armand Gautier, član Francoskega znanstvenega instituta in avtor sloveče knjige o prehranjevanju, je nedavno prečital pred Medicinsko akademijo svojo razpravo o zdravilni in redilni vrednosti vina; med drugim se je o tem sledeče izrazil: "Vino naj bi rabil vsak delavec, ki nima zadostne prehrane, vino naj bi jemal starček, kojemu že telesne moči pešajo, — rekonvalescent, planšar, raziskovalec, — oni, ki živijo v mrzlih, vlažnih in močvirnatih krajih, — vojaki v zimskih taboriščih" — skratka, vsi oni ki ne živijo v povoljnih razmerah, so prisiljeni posvetiti dosti eneržije da ohranijo svoje zdravje, oziroma da telesno krepost v kratkem zopet zadobijo,—" v takih slučajih da ravno vino človeku najbolj hitro moč in krepčilo. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino vsebuje vso redilno moč dozorelega rdečega vina in vse njegove zdravilne lastnosti. Te lastnosti izvirajo iz skrbno nabranih zdravilnih zelišč, prime-šanih temu vinu. To izvrstno zdravilo, ali lek IZČIŠČA ČREVESJE, ODPRAVLJA ZABASANOST, ZABRANJUJE BOLEZNI, GLAVOBOL, I.T.D. POSPEŠUJE BOLJŠO PREBAVO, VRAČA TEK (OKUS), KREPČA TELESNI SISTEM, ODPRAVLJA P0BIT08*, VRAČA TELESNO MOČ V OBUJA DELOVANJE ORGANIZMA, POVEČUJE NAŠO MOČ. Radi tega ako hočete, da boste okrevali in so dobro počutili, zahtevajte vedno zelo zanesljivo TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO. Pri izpahkih, oteklinah, bolečinah v mišicah, otrplih sklepih, poskusite TRINERJEV LINIMENT. Ta vam bo dal zadostilo. Cena 25c in 50c, po pošti 35c in 60e. K Jos. Triner _ 1K3-S9 S. ASHLAND AVENUE CTBCAGO, ILLINOIS 4823532348535323532348233253534823482353234823532353235323534853234823534848534823535353235353532348 4853234823232353534853485353234823532330232353484823485348235323532353235323484848484848535353234823484848534823 489053234823532348484823534853535353535348535353532353234848532323489053534832534848235323482353534848532348485353 prejel. Klicem torej vsem onim Slovencem in Hrvatom v Milwaukee, "Wis., ki še niste pri kakem podp. društvu: pristopite k našemu dr. sv. Janeza Evang. št. 65 K. S. K. J., ker človek ne ve, kje ga lahko doleti nesreča. Tako kličem tudi ostalim Slovencem po širni Ameriki: pristopajte pod našo zastavo slavne K. S. K. Jed-Inote. 1 & Sobratski pozdrav do vseh članov iu članic tega društva in K. S. K. J. John Ermenc, član društva št. 65 K. S. K. J. Red Wing, Minn, dne 13. maja 1916. ZAHVALA. Zdolaj podpisana se najlepše zahvaljujem društvu "Marije Pomagaj" št. 78 K. S. K. J., Chicago, 111., in vsaki Članici, posebno pa onim, katere ste mi še posebej kaj darovale, da sem si na ta način mogla pomagati v moji bolezni. Ilvala Bogu, sedaj sem dosti boljši. Se enkrat vsem: tisočera zahvala in Vas vse sestrsko pozdravljam. Marg. Černič, Roscommon, Mich., dne 24. prila 1916. a- apostolski misijonar med Indijanci v Severni Ameriki. (Konec.) Razjasnil sem jej, da mrlič ne potrebuje živeža, ker počiva v tihem spanju, dokler ne bode sodni dan vzbujen ter bode kakor lep angelj vstal živ iz groba. Njegova lepa duša pa se razveseljuje v nebeški svitlobi pri ljubem Stvarniku vsa srečna ter je vedno nasi-tovana in nikoli ne trpi lakote. Tako potolažena mi reče: "Če je ta- misijonsko šego upam tudi divje Očipvane sklicati v občestvo svetnikov. Tukaj pa gre to delo veliko bolj počasi, kakor tamkaj; ker tukaj je moj vinograd veliko večji, misijonski pomočki pa so veliko manjši in tudi moja moč dOsti slabša mimo tamkaj. Da bi pred smrtjo videl Očipvanski narod spreobrnen! — naj se zgodi!'' Med tem tudi domovina ni poza- ko, ljubi oče, prineseni ti tudi svo-bila svojega slavnega rojaka. Roja druga otroka h krstu in potem jaki so mu po prizadevanju ured-sprejmev« sv. vero in krst tudijništva "Danice" marljivo pošilja-j.i/ in moj mož, da pridemo vsi k svojemu zajčku v nebesa in ne bodemo (trpeli nikoli več lakote." — Tako je najmanjši otrok v mojo tolažbo v kratkem času k sv. veri in krstu za seboj potegnil vso družino. ' * Ne smem pozabiti, da bi še jed-neua lepega, tukaj primernega dogodka ne omenil. V Grand Traversu v Michiga-nu je živel pri Otavanih prav imeniten nejevernik s svojo ženo in li podpore za njegove misijonske potrebščine. "Katoliška družba" v Ljubljani ga je izvolila častnim članom, odbor "Slovenske Matice" pa ga je hotel počastiti s tem, da mu je leta 1871. poslal vse po "Matici" izdane knjige. PETNAJSTO POGLAVJE. Zadnji dnevi Pirčevega življenja; njegova smrt in pogreb. Če tudi na večer njegovega živ- deseterinii otročiči. Večkrat sem ljenja še ni bila izpolnjena njego- Naglo je pa bil pripravljen Na Indijansko se podat, Med nevernike postavljen Evangelj oznanovat. Bog misijon je blagoslovil. Divje ajde razsvetlil. So duhovna poslušali, Ker lepo jih je učil. Brez števila jih je krstil Za Gorenjim jezerom, Prav veliko duš pridobil, Veselil se s Jezusom. Baragu je čas pretekel. Zbolel je ino umrl, Lepo je ta svet zapustil In gorak v nebesa šel. Lep izgled je misijonarjem, Vsem Indijanom pomočnik; Svitla slava tudi Kranjcem: Ker v nebesih je svetnik. Mnogozaslužni misijonar Franc Pire si je v svoji domovini izbral začetkoma za svoje bivališče svoj rojstni kraj Kamnik, kjer je bival v samostanu očetov frančiškanov. O tej priliki je imel tudi pisatelj tel\ vrstic priliko spoznati slavnega moža ter občudovati njegovo ponižnost in radodarnost, kakor sploh njegovo globoko pobožnost. Tudi je čul marsikatero črtico o njegovem življenju iz ust ljubeznivega starčka. Na prizadevanje cerkvene gosposke je dobil kot bivši župnik pokojnino, od ktere je živel. Na spomlad naslednjega leta se je iz Kamnika preselil v Ljubljano, kjer je bival v šenklav-ški duhovniški hiši. Tu je dne 22. januarja leta 1880. v 94. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal ter šel po plačilo za dela, ki si'jih | poti in stezi, seda j pa je polno cest j je nabral v 40. letih svojega tru-|in mostov. Takrat je bilo videti le | dapolnega delovanja med Indijanci v Ameriki. Frank Petkovšek 780 WAUXMAX, zllbkosm. ZMtopnik ranih »arobrodalb Oral* P0Š1I3 a denar j« t staro domovlat i* » pravlja notar*« »osla. 8« toplo priporo8a SloTaaoea * Viv kogan in okoiiaL MARIJA SLUGA 1828 W. 22nd SI. Chicago, III. Telephone Can*l 4739 izkušena in z državnim dovoljenjem potrjena BABICA M uljudno priporoča al*, venskim in hrvmikim ženam. Dr. Martin J. Slovenski zdravnik |VI6 isrftta Vrhovni zdravnik M. 8. M. J. 900 N. Chicago St Corner Clay St., JOL1ET, ILL. Urad zraven alov. Uradno nro: 10—12; 1-4) T—S. Chicago telefon: 4295. Dom 2192 L. = jancev, tukaj v blagoslovljeni zemlji svoje ljube domovine! Tako počivaš tukaj med mažniki božjimi in služabniki Kristusovimi, goreči duhovni pastir, neutrudijivi, božje ljubezni vneti, mnogozaslužni misijonar amerikanskih Indijancev. Tako počivaš, visokočasti-ti rojak, med duhovnimi brati in sodelavci v Gospodovem vinogradu, na strani prečast. škofa, ki so te v mašnika posvetili. Ti z njimi vred spiš. Jeden pa nad vami ču-je, Jezus Kristus, dobri pastir, ki ste k njegovim nogam položeni, ki vam s križa kliče: "Jaz sem vstajenje in življenje; kdor v me veruje, bode živel, če tudi umrje". Počivaj torej, goreči delavec v Gospodovem vinogradu, počivaj od truda svojega dolgega, težke-..... „ w ga dela, od teže in vročine, ki si jo prenašal! In veselo naj zabuei; v tvoj grob trobenta angel jeva, ki te bode iz spanja vzbudila in veli-j ko jutro vstajenja vsega mesa v sveti raj poklicala na desnico božjega Sodnika, v kraljestvo nebeškega Očeta". Tudi v Ameriki se hvaležno spominjajo našega slavnega možju Dne 20. maja 1885. leta je katoliška občina v St. Claud, Minn, slavila stoletnico njegovega rojstva in tridesetletnico, kar je maševal j prvikrat na tem kraju. 4'In kak razloček med takrat in sedaj!" piše o tem Čast. g. misijonar Jos. Buh. — "Takrat so se vlačile cele tople divjih Indija-nov, vojskujočih se jeden proti drugemu, po še neobdelani pokrajini, — sedaj si podajajo omikani narodi spravljivo roke v dežel-! skem in gospodarskem življenju. Takrat ni bilo ne duha ne sluha o NIKDAR niso bile avstrijske krone tako po ceni kakor sedaj; Poslužite se torej teugodne prilike in se spominjajte svojcev v stari domovini s kakim denarnim zneskom. Pošiljatve so jamčene. Sedaj Vam pošljem K 100 samo za $13.95 Tudi izdelujem vsakovrstne pravoveljavne listine in izvršujem vse, v notarsko stroko spadajoče zadeve za Združene države in staro domovino. Se Vara priporočam spoštovanjem JOSIP ZALAE, 1004 N. Chicago St., Joliet, HI. ga o svojem misijonar j en ju obiskal in iskal ga pridobiti sv. veri z učenjem in opominjanjem. Vselej mi je dal sumljiv odgovor: "Panima nagač" — potlej pozneje! Okrajšati njegov "panima nagač", svetujem dobremu možu, jva gorka želja, da bi bil pripeljal v -hlev Kristusov vse Ochipwe-Indijane, kakor je Ottawa-Indija-ne, vendar je postavil temu trden temelj.Zapustil je v svojih indijan skih misijonih dva goreča misijonarja in naša rojaka, da dovršita naj mi da precej sedaj krstili le delo. Crowing, Leech Lake, Cass svojega najmanjšega otroka in ga darovati Velikemu Duhu, pozneje pa vsak mesec jednega večjih o-trok za njim, dokler ne pride vrsta na mater in njega. Privolivši v to mi da smejo roko. Tako se je res godilo. Mali ljubljenček je privabil blagoslov božji v hišo. Od i-stega časa dobri stariši niso nikdar zamudili krščanskega nauka. Otroci so pa pridno hodili v šolo in skozi leto in dan je bila prav dobro podučena družina krščena in .olikana ali civilizirana. Ker se je pa s krščanstvom ljubezen te dobre družine vnela še veliko bolj, rekla je mati te družine, da ne lu imela miru, ko bi ne videla svojih otrok vse svoje žive dni pobožno skupaj živeti. Pridni mož je zidal torej dvonadstropno hišo za svoje otroke in vnuke, da z vnuki vred lahko do smrti starišev vsi skupaj ostanejo. Pač sem bil vesel o svojem odhodu iz Michigana, ko sem imel samo v tisti hiši štirideset oseb jedne same prav pobožne družine, ktere sem vse jaz krstil. Tudi druge nejeverske družine so jele posnemati zgled one obla-godarjene družine in moja šega v spreobračanju nejevernikov je bila od Boga tako obilno oblagodar-jena, da je bila imenovana srenja v dveh letih vsa katoliška. Jedna-ko se je godilo z drugimi misijon- j skimi občinami pri Otavanih petnajst letih je bilo spreobrnenje skoro čisto dopolnjeno. Njegov pogreb je bil slovesen, I kakor gre tolikan j zaslužnemu možu, kterega slava se razlega po starem in novem svetu. Zadnjo čats mu je skazala ljubljanska duhovščina z knezoškofom dr. J. K. Pogačarjem na čelu, razna društva in zastopništva. Kakev je biia olepšana z znamenji mašnikovega stanu in z lepimi venci. Pred njo pa je nesel služabnik na blazini lavorjev venec z zlatim napisom na črnih svilnih trakovih: "Očetu umne sadjereje. Kmetijska družba kranjska". Pač veljajo o njem besede, s \\v >1".11 v 'V"-'" vtw.MWTi.Ljr kterjmi je poslavil stolni proššt J. . misijonarjem Cebuloni, iskat r, v Zupan slavnega moža na grobu: Lake, Red Lake in druge postaje ob Misisipi je prevzel v obskrbo-vanje čast. g. Jos. Buh, zahodne pokrajine okoli Otter-Taila in drugod pa čast. g. Ig. Tomazin. Že jeseni leta 1872. bi se bil čast. g. oče Pire vrnil v svojo domovino z si tu groba, a zadržala ga je se "Knjiga zmernosti", ki še ni bila gotova za tisk. Hotel je pred svo-ysa jih odhodom še ustanoviti v Min-nesoti bratovščino zmernosti. Ko pa je poravnal vse reči, poda se mnogozaslužni 88-letni starček v spremstvu svojega namestnika g. Tomazina na daljno pot v Evropo, da preživi večer svojega življenja v tihem pokoju v svoji domovini. Dne 3. septembra 1873. leta se poslovi od čast. g. J. Čebula, prišed-šega ravno iz domovine; dne G. septembra pa sta odrinila iz New Yorka na širno morje. Milosti j ivi škof je imel namreč toliko spoštovanje do "očaka indijanskih misijonarjev", da mu je odločil za spremljevalca njegovega dosedanjega vikarija in naslednika. V Ljubljano sta dospela dne 3. oktobra. Koliko se je trudil blagi starček koristiti tudi še pozneje iz Amerike svojemu narodu, videli smo iz mnogih njegovih poročil, če tudi vseh nismo zamogli posneti. V y kmetijskih in gospodarskih zadevah sta si prav marljivo dopisovala z gosp. F. Smidom. Ni dopovedati, s kolikim veseljem sta se sta- Ravno ta misijonska šega pri .. . . divjakov mi služi ra prijatelja objela in pozdravila, ko sta se zopet videla. Kako neumorno delaven je bil 88-letni starček, svedočijo nam pesmi, ki jih je koval na barki grede domu. Postavimo tu-le: Pesem od misijonarja Baraga. ("Danica" 1. 1873, str. 333.) Poslušajte ljubi Kranjci, Kaj vam dobrega povem, spreohraeanju tukaj pri Očipvanih. Odraščene začnem učiti, otroke pa precej kr-ščevati, če mi je le stariši privolijo. Tako vselej po najkrajši poti dosežem svoj namen. Misijonar mora delati z divjaki svojega mi-sijona, kakor priden pastir s svojo čredo. V lepem novem ovčjaku pripravi svojim ovčicam dobre pi-če za zimo; kliče in vabi jih noter — pa zastonj. Tudi za brezovec ne Kar v deželi indijanski marajo, da bi vanj šle, ker se jim bolj prileže prosto okrog letati in po navadi na zelenem pasti se. O-bide pa pastirja dobra misel, vzame v naročje najlepše jagnje in ga nese v ovčjak. Starka bleketa za svojim ljubljencem, za njo gre oven, pa tudi vse druge jednako store ter gredo noter, kjer so mraza in volkov odvarovane, kjer jih ljubi pastir oskrbuje z vsem, da pri dobri klaji žive prav zadovoljno. Po taki poti sem svoje ljube Otava-Indijane v Michiganu v kratkem času z božjo pomočjo spravil v ovčjak Kristusov, in 3 to Videl sam sem ino vem. Bog duhovne zvoli kranjske Indijane spreobrnit; Pošlje jih za misijonarje, Divje ajde pokrstit. Prvi zvoljen in poslani Bil je gospod Baraga, Modri ino prav učeni Misjonar iz Kranjskega. Velik dar zares je storil On za to vero, za Boga, Ker grajščino je popustil. Odpovedal se blaga. t "Blagor mrtvim, ki v Gospodu zaspe, zakaj njih dela gredo za njimi". — Teh besed sv. pisma sera se spominjal, kolikokrat sem mislil na slavnega mrtveca. S tem čutilom sem ga sera spremil, te besede mu kličem tukaj v grob. In vi, ki ste mu skazali slednjo čast, gotovo z menoj vred kličete: Blagor mrtvim, ki v Gospodu umrjo, zakaj njih dela gredo za njimi. Moj Bog! kako mnoga so dela, ki jih je dovrševal ranjki kot misijonar v Ameriki skozi štirideset let med divjimi Indijanci! Koliko dela v noju svojega obraza, koliko skrbi, koliko truda je imel na potovanju, pri podučevanju divjakov, pri pridigovanju v nemškem, francoskem, angleškem in indijanskem jeziku! Kolikokrat je trpel lakoto, žejo, mraz in vročino! Koliko nevarnosti j je prestal, da bi le divjakov pridobil naši sv. veri, — da bi rešil le obilno duš! Koliko je storil tudi v kmetijstvu ubogim Indijancem v prid! — Prebivalci po mestih, vaseh in kočah, po hribih in dolinah amerikanskih bodo vse to pripovedovali od roda do roda, — mi ne vemo za vsa njegova dela, pa zapisana so v bukvah večnosti, kamor so ga spremila. Slavni ranjki je bil veselje, lepota in čast misijonarjem, mašnikoni naše sv. cerkve, naše škofije, naše kranjske dežele! Katoliški cerkvi, posebno jJa prečast. rajneega duhovnim otrokom v Ameriki in tudi nam so tolažilo besede, ktere so govorili u-čeni papež Benedikt XIV.. ko so jim. naznanili, da je umrl sedaj svetnikom prišteti misijonar Leonard Portomavriški; rekli so: "Veliko srao z njim zgubili, pa za-dobili modrega besednika v nebesih". V oziru pobožnega življenja, bogate delavnosti v Gospodnjem vinogradu, žive vere, ki jo je ohranil in nejevernikom oznanoval, dobre vojske, ki jo je vojskoval rajnki misijonar, mislim, smemo zaklicati z besedami sv. cerkve: '' Frančišek, tukaj ubog in ponižen, gre bogat v nebesa, češčen je z nebeškimi pesmimi". Tako tedaj počivaš, dragi brat v Kristusu, Frančišek, daleč od svojih ljubih otrok, svojih Indi- indijanskih ladjic iz brezovega lu-1 bja na Mississippi, sedaj pasemo oči s pogledom na ponosne parni-ke. Takrat so bila velikanska plc-j sišča — "Midevivin" — malikora '' na čast, sedaj pa krasne, • preča-stitljivc verkve, iz .kterih Vladarju sveta doni slava neprenehoma.! Le 30 let je preteklo... in danes je sv. Klavdij (St. Claud) imenitno mesto v Minnesoti in sedež pr-J vega škofa severne Minnesote. Da j se je morala tema umakniti luči, gre hvala očetu Frančišku PircuJ kteremu bodi blagi spomin!" Kakor dve svetli zvezdi na jasnem nebu lesketali se bodete ved-1 no v zgodovini Indijancev imeni: | Baraga in Pire — Sloveniji v po- V^. nos, da ima tako vrle sinove! JOSIP PERKO SLOVENSKA GOSTILNA 2236 S. WOOD STR. CHICAGO, ILLINOIS. Telefon Canal 298 Se priporoča rojakom Slovencem za obilen poset. "Dobra postrežba in dobra pijača", to j« moj« gtilo. Pozor gge tajniki krajevnih društev! Kadar potrebujete nova društvena pravila, lično izdelana piama, koverte, vabila in vstopnice za veselice, ali kake drupe tiskovine, obrnit« se na največjo slovansko linijsko tiskarno v Ameriki, na NARODNO TISKARNO, 2146 50 Bine Island Ave., Chicago, IU. Ta Vam bode izgotovila vse tiskovine v popolno zadovoljnost glede cene, točnosti in okusnega dela. Osobito Vam priporočamo zelo pripravno Vplačilne knjižice za člane in članice, izdelane v malem žepnem formatu in trdo vezane. Palje imamo v zalogi zelo prikladne Nakaznic« za blagajnike za izplačevanje bolniške podpore in drugih izdatkov, ter Pobotnice. Tiskane imamo tudi Bolniške liste, večje in manjg« in poaobna pole za vodstvo Članov, da se ima na podlagi teb pol lahko vedno natančen pregled števila članov po skladih, ali razredih. ter Na zahtevo pošljemo vsakemu društvu vzoVec gorlnavedenlh tiskovin na ogled brezplačno! 'OPOMBA: V naši tiskarni se tiska "Glasilo K. S. K. Jednoto". Izučena slovenska babica se priporoča slovenskim ženam v La Salle, 111., in okolici; pomagam j tudi slabokrvnim ženam. ^\\\\\\\A\\\\\\\\\V \\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\V\ !WON 24 KATARINA TRLEP, 5th St. Telefon št. 452. Vtan Slovencem in Hrvatom pri. poročam mojo goctilno "Hotel Flajnik", 3329 Parni Avenue, v kateri točim vedno aveie PIVO, ŽGANJE, VINO IN RAZNOVRSTNE DRUGE PIJAČE. Priporočam se cenjenemu otcia-atvu v naj obilnejši obiak. —-V«i znanci in neznanci vedno dobrodošli 1 NA SVIDENJE! C«0. FLAJNIK, LASTNIK, 3889 Penita Ave. . .Pftfa&ufe Pa. 8 i ž 99« zaboj, najboljše pive "OLD LAGER" katero izdeluje Citizens Brewing Co v Joliet, III. North Collins Street. Both Plume.: 272. J 1\\\\\\> ^XXXXVXXXVVXX\X\X\X\XNX\* \V\VSXV\\\\\\\ OBLASTI ZDRUŽENIH DRŽAV REDNO PREGLEDUJEJO DENARNI ZAVOD. PRVA-DRUGA NARODNA BANKA V PITTSBURGU. > USTANOVLJENA L. 1852. SPREJEMAMO DENAR NA ULOŽKE IN PLAČUJEMO OBRESTI. — ULOŽKE IZPLAČUJEMO BREZ KAKE ODPOVEDI. INOZEMSKI ODDELEK BANKE. Zdaj pošiljamo v staro domovino pod garancijo 100 KRON ZA $14.00 POZOR: Denar pošiljamo v kraj brez posredovanja drugih bank. Denarne pošiljatve za slovenske kraje izplačuje v našem imenu ljubljanska podružnica C. KR. PRIV. KREDITNEGA ZAVODA ZA TRGOVINO IN OBRT NA DUNAJU. THE FIRST-SECOND NATIONAL BANK CORNER FIFTH AVENUE AND WOOD ST. PITTSBURG, PA. Pišite po tiskovine za pošiljanje denarja v stari kraj. Kuverte in papir . yam pošljemo takoj brezplačno na VaS naslov. Lastno poslopje. Izhaja vsako sredo. nekaterih apostolov "suše'? so skoraj vsi drugi moški za osebno svobodo, torej tudi za to, da o-stane mesto Chicago mokro, i Skoraj gotovo se je vršila zadnja volitev v našem, bližnjem Waukeganu in North Chicagu na jednak način, kakor v gorinave-denem trgu Orlando, eigar volitev bo sedaj sodnija skoraj gotovo razveljavila, da ostane ta trg še vnaprej moker. . Morda bodo sledili zavednim trem gostilničarjem iz Orlanda tudi gostilničarji OFFICIAL-MORGAN j iz drugih krajev, kjer se je s po- GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN močjo sufragetk uvedlo prohibi-CATHOUC UNION cijo pri zadnjih volitvah? ___©f the UNITED STATES OF AMERICA -~ Lutnina Kranj sko-Slovenska Katoliške Jednote v Združenih ___državah ameriških. •_ Uredništvo in upravništvo: lt61 West 22nd Place, Chicago, I1L Telefon: Canal 2487. Naročnin*: Za Slane, na leto.............$0.60 Za nedlan«.................$1.00 Za inozemstvo..............$1.60 Issued every Wednesday. Pod rusko krnilo. Owned by the Grand Carniolian Slo-venion Catholic Union of tha United States of America. 31 Začetkom maja tekočega leta OFFICE* ~ iSO Priobčili razni listi v Skandi- 1951 West 22nd Plač«, Chicago, IIL naviji zanimivo pritožbo, katero _____Phone: Canal 2487._ jo odposlala te dni "Liga ruskih Subscription rate: podanikov" našemu predsedniku f*' wilsonupritožba se nanasa For Foreign Countries........$1.50 na nezaslišano krivično ravnanje --'ruske vlade z nekaterimi narodi, ___ 1 ki morajo prestati toliko gorja j pod neusmiljeno rusko knuto. V tej pritožbi se prosi tudi predsednika Zedinjenih držav za ! blagohotno posredovanje in pomoč. To se je zgodilo prvič v zgodovini, da so se razni ruski podaniki zedinili in na javnem mestu dvignili pritožbo napram ruske- Naše sufragelke v zadregi. Kakor znano, so se vršile letos dne 4. aprila tudi v državi Illinois občinske in mestne volitve; ta dan se je glasovalo po mnogih našel-1 niu absolutizmu in zatiranju do binah in mestih tudi za prohibi- mačih narodov. To pritožbo je cijo; izmed slovenskih naselbin | podpisalo 17 zastopnikov raznih I ^d^Wn^^^ nase države je postalo suho pri narodnih lig in zvez iz Ruskega, ,ln w no AnvnUltitt ntkitkon tem glasovanju mesto \Y aukegan j sedaj sč nahajajoeih v Švici. Med in North Chicago. Da je prišlo do temi so zastopniki Fincev, Lit- Rusija, kmalu po izbruhu vojne obljubila Poljski svojo avtonomijo, ni v tem oziru dosedaj še ničesar ukrenila, ali izvršila. Ni bil sovražnik, temuč ruske čete, ki so opustošile razne poljske e-kraje in naselbine. Rusija ima na vesti številne žrtve, katere so bile , pregnane iz Poljske daleč drugam, kier so umrle od bede, mraza in ^lada. — Mi ruslci judje smo sužnji, kakor nobeno drugo ljudstvo na zemlji. Nam se na Ruskem pre-poVednje obiskovati šole in univerze. Moramo živeti skupaj v posebnih, od vlade določenih dis-triktih, kjer trpimo vsled pritiska vlade revščino in pomanjkanje. aNad ubogo judovsko ljudstvo se je ščuvalo rusko vojaštvo, da ga je klalo kakor živino brez povoda. Tekom sedanje vojne je bilo že na tisoče judov pregnanih iz njih domovanj, na tisoče in tisoče jih je tudi že vsled tega umrlo. — Nas Ukrajince, stanovnike na gališkem in bukovinskem o-zemlju 30,000.000 po številu se je tudi oropalo avtonomije po ruski vladi. Naš jezik izginja v javnem življenju vsled višjega pritiska; šole in cerkve so nam zaprli. Petrograjska vlada je dala zapreti vse naše domoljube in narodne voditelje, mnogo od teh, je bilo celo na smrt obsojenih. — Tudi mi ruski moslimi (Turki) 25,000.000 po številu moramo tega koraka, so k temu največ pripomogle ženske, ki so po večini vaneev, Poljakov, Židov, Ukrajincev in ruskih iposlimov, bivši vo> glasovale za prohihicijo. .Morda ditelji teh narodov, ki so zbežali so volile letos ženske v naši dr- j vsled sedanje vojne v Švico. Go-žavi slednjič za tako točko? ker tovo, če bi se bil ta protest skoval se bo to važno vprašanje tekom dandanes na Ruskem; bi bili ti nekaj dni rešilo pred tukajšnjim možje že davno obešeni, ali pre-sodiščem, če so ženske sploh o-! gnani v Sibirijo, pravicene glasovati za kaj tacega. Tukaj hočemo navesti oh krat-O tem posnemamo nekaj podat- kem vsebino protesta zatiranih kov iz sledeče zadeve: ruskih podanikov, kojega so posla- Med raznimi kraji, ki so posta-i ij predsedniku Wilsonu v nadi, 11 pri zadnjih volitvah suhi, je tu- da jini bo ta diplomatičnim podi Orlancl v Cook okraju (Coun- tom kaj pomagal. Protest, oz. t v); ondi se je zaprlo vsled nove prošnja se glasi sledeče: prohibit;ijske postave troje go- "Ker vemo, da ste Vi g. pred-stiln. Tudi ti gostilničarji se ima- Sednik goreč prijatelj ljudomilo-jo znhvaliti sufragetkam, ali volil-isti, človekoljubja in pravice, se kam, da so morali svojo obrt opu- j obračamo s tem do Vas za pomoč stiti. Ker se pa da v Ameriki ju posredovanje. Obračamo se do marsikaka postava zasukati, ali yas in vseh gojiteljev eloveko-celo o v reč if so ti trije gostilničar- ljirbja vsled tega, da boste uvideli, ji najeli v Chicagu izbornega od- koliko morajo naši sobrat je na vetnika, Alfred S. Austriana, kij Ruskem pretrpeti, ker so razcep-se je v njih imenu pritožil na pri-! ljeni v razne narodnosti in vero-stojnem mestu. Ta zadeva pride izpovedanja. Prosimo Vas uljud-na dnevni red pred našim okraj- n0, skušajte jim pomagati, če mo-nim sodnikom Seullijem tekoči goče, ker je tudi njim svoboda teden in se bode najbrž ugodno jn pravica sveta stvar. Mi za-iztekla za tožitelje, ali gostilni- stopniki raznih ruskih narodov čar je iz Orlanda. obsojamo rusko vlado pred vsem Po vestnem študiranju sufraget- svetom radi njenega krivičnega škili postav je prišel chieaški od- postopanja z revnim ljudstvom, vetnik Austrian do zaključka, da — Mi Finci obsojamo rusko ženske nimajo pravice nastopati v i vlado, ker je prekršila našo usta-takih zadevah. vo. Naše stare pravice in postave do, ki nam ne dovoljuje našega verskega mišljenja. Ruska via PATRICK H. PEARSE, revolucijonar in enodnevni predsednik Irske, nedavno ustreljen. -... --m._ umrlo, ali pa so jih, ker niso mogli več naprej, enostavno pobili. To poročilo se izpopolnjuje s sto drugimi zapisniki z osebami, ki so bile same v ujetništvu in so osebno pričale o barbarstvu proti ujetnikom. Polkovni zdravnik dr. Ivan Gagulič, katerega so poslali v Debro, poroča: "Tu radi bolezni zaostale avstrijske vojne ujetnike, okoli 250 po številu, so našli Bolgari v bednem stanju. Prepuščeni milosti njim prijaznega prebivalstva, jih je ko so vsled večtedenskega pomanjkanja in mraza postali pravi kostnjaki, spočetkoma umrlo po Naše ujetnike zlorabljali pri naj-umazanejših delih. Na tisoče ujetnikov umrlo radi pomanjkanja in prenapornega dela. Kakor kaznjence so zaposljeva-li naše vojne ujetnike pri naju-mazanejših in pri najnižjih delih, tudi za čiščenje kanalov. Ozirali se niso čisto nič na inteligenco in na Šarže. Kršili so mednarodno pravo,' ker je moralo veliko vojnih ujetnikov kopati strelske jarke tik za bojno črto. Izučeni delavci so morali trdo delati v državnih in v zasebnih delavnicah. Večina je trdo delala na polju. Na tisoče ujetnikov je umrlo radi predolge delovne dobe, radi pomanjkljive hrane in ker niso imeli nobenega počitka. Delati so morali zastonj kot sužnji, le pri zgradbi železnice Niš—Knjaževac so i jih plačevali. Preteklo je več mesecev, predno so določili delavno dobo in dneve počitka. Tudi radi nezadostne hrane jih u-mrlo na tisoče. Hrano so določila povsod divi-zijska poveljstva. Dobivati bi bili | morali vsak dan en kilogram kruha in dvakrat na dan toplo jed, a I dobivali so manj, kolikor je bilo predpisano. Na tisoče jih je radi nezadostne hrane umrlo na posledicah lahkih bolezni, ki bi jih bili premagali, če bi ne bili popolno-; tna izstradani. Križev pot naših ujetnikov skozi Albanijo. Ko so vlačili naše vojne ujetni- JAMES M. SULLIVAN, bivši ameriški minister za San Domingo aretovan na Irskem, ker je bil v zvezi z revolucionarji. tednov niso dobili jesti, da so se jih usmilili Albanci in jim dali juhe in kruha, so jih zvijačno izvabili v bolnišnico, a mesto kruha in obvez so jim dali na njih ozeb-le noge 15 do 30 udarcev z bičem! V hlevih zdravili ranjence! Avstrijski vojni ujetniki so bili večinoma oslabljeni po naporih o-fenzive. Potrebovali so dol»re preskrbe in bivališča. Nastanili so jih da nam je zaplenila vsa naša po- 20 na dan vsled splošno oslabelo-sestva in ni dala zato nikake od- ati ali črevesnih bolezni. Brez pe- ke skozi Albanijo, je prenehala ; pa v smfdečih, umaznih hlevih in rila in obleke, brez obuvala so ležali yboici v tukajšnjih zapuščenih hišah skriti in čakali na skorajšnjo rešitev od nadčloveških bolečin". Zdravniku se je posrečilo rešiti preživele ujetnike. Mnogo več kot ta kratka poročila pove resnična žaloigra ogromnega gorja, ki jo vsebuje poročilo enoletnega prostovoljca me-dicinca nadlovca Karla Guenther- škodnine. Za nas nima Rusija nikake človekoljubne pravice. — Mi prebivalci na Kavkazu trpimo hudo pod ruskim žczlom, ker se nam krati narodne, politične in cerkvene pravice. Leta 1905-6 so Rusi našo domovino brez kakega vzroka napadli in opust tišin; tedaj je rusko vojaštvo zlorabilo naše žene in ni celo nunam prizanašalo. Telconi sedanje vojne je moralo iti v ječe dosti na- , j" ki se mora označiti kot ših narodnih voditeljev, nad 50,- morite v naših ujetnikov. 000 osel) je pa zbežalo drugam, r, . A .. ■ . .Vi . . .,.,,,: bnoletnik le prišel v uietnistvo kjer trpe grozno pomanjkanje. . . / .. . . ... . .j. , , ; in so ga kot mediemca uporabili Iz tega razvidimo, kako postopa-l . , . , ....... 1 x... t» ... , .. . T , | v srbski glavni bolnišnici v Nisu. Rusija s svojinu podaniki in kakfV-. > . ® ... . . . .. . , n j. - Iz inegovega poročila podamo sle- krši pravice narodov. Postava je , . . »» . , , .• „ , , dece glavne toeke: postala Judi na Ruskem nemorala. * Rusija sili sedaj z železno roko Srbi ropali ujetnike, razne vernike, da morajo prizna- (žo brez siamnic m hrez o-29. novembra v Dibn 1 kg. koruz-jdej so bolnike v staro ne- ne moke. V 18 dneh so izdali 2 snago> kjer je mrg0iPi0 na tisoče dinarja za enega vojnega ujetni- in tis0(V u-j Srbom< ka. ka. Zalog živeža je bilo med pot- kor je reM nek srhski sanitetni jo veliko, poveljniki so dobili iz-i major, le za to, "da umro bolniki plačane popolne pristojbine za na kraju> kj nosj vsaj jmp bo]ni-. vse vojne ujetnike. .Jasno je zatp, njce" 4 da so poveljniki še v zadnji uri brez sramu spravili ujetnikom na- Bolnišnice prava kužna gnezda, men jen denar v svoje žepe. Pove-1 Zdravila niso zadoščala: pre-Ijevala sta podpolkovnik Rado- skrbljevali so ujetnike, kot izven mir M.* Kavamarkovič in stotnik bolnišnice. Nekaj sto korakov za Urban. Lahko se trdi, da je osta- bolniškimi hlevi so se nahajale lo živih od vseh avstrijskih voj- odprte izkopane latrine, a večino-nih ujetnikov v Srbiji komaj ne-|raa bolniki niso mogli iti tja in so kaj nad 20 proc. ' iežaH v svojih odpadkih. Bolniš- Poštne in denarne pošiljatve. ' nicf so Postale tako prava gnezda ..... , , .. kužnih bolezni. Brez krst so vpri- \ eliko ljudi je umrlo, ker jim v , , v... ,.v » ,- , , , co drugih naložili mrliče na niso vroeili od doma poslanega & I denarja. Le skozi Bern po višji poštni kontroli poslani denar, se je v treh tetinih redno dostavil. vo- . , . n .. . , . Bodimo torej veseli, da nismo ski častniki so si dovolili šalo, da Daje prišlo vprašanje glede j na Finskem je Rusija poteptala in; j y1ado h| da s() ^^ ,[n y yrsto jn 'suše' v Or land u na volitev, je »vedla svoje Naso avtonomijo momla ^ ^ n(k bomo? ggL lo treba prej 70 podpisov na toza-l** bo kmalu odpravilo, naso admi- devni prošnji, katero se je uročilo! nistracijo uničilo, ker se pošilja klerku trga Orlando, 111. Petici-inaše sodnike in uradnike, ki so o-j jim dajali zaušnice. jo je res podpisalo 40 ženskih in stali zvesti stari konstituciji — v 41 moških voliicev. Pri glasova- ruske ječe, ali v Sibirijo, nju dne 4. aprila so glasovali ran- — Mi stanovniki v baltiških ški, da naj ostane njih trg še za- provincah smo bili dolgo časa naprej moker; pri tem je bilo 20 podložni ruski vladi, a navzlic te- oddanih moških glasov večine; mu se nam ni dovolilo zajamče- ker so pa ta dan glasovale tudi nih narodnih pravic; vsled tega ženske in sicer za uvedbo suše je nastala splošna nevolja med (prohibicije) so zmagale z 23 gla- našim ljudstvom. Tekom sedanje sovi večine. vojne je rusko vojaštvo opustoši-Gorinavedeni odvetnik je sedaj i lo in požgalo naša domov ja; po- pronašel, da genske sploh niso i- leg tega je bilo več naših domo- mele pravice podpisati se na oni ljubov poslanih brez prave kriv- petieiji in da je torej smatrati vo- de v sibirsko pregnanstvo, litev v Orlandn dne 4. aprila ne- — Mi Litvani se pritožujemo Pretresljiva obtožba. Postopanje z našimi ujetniki v Srbiji. veljavnim in nepravilnim, ker ni bilo zadostno število moških podpisov na isti peticiji ali prošnji za to volitev. Ženske imajo pač pravico voliti v takih zadevah, nikakor pa ne smejo podpisavati peticij za kake posebne volitve. Volilna pravica in pravica podpisovanja pcticije sta dve povsem različni točki. V naši postavi glede volilne pravice sufragetek je o-značeno, da ženske lahko volijo pri mestnih volitvah za razne tirade, izjemno mestnih policijskih sodnikov; pri tem pa nimajo su-1'ragetke pravice podpisavati kake peticije, kakor že gori omenjeno. Odvetnik Austrian zatrjuje končno, da v Chicagu in sploh v nobenem drugem mestu naše države ne bo prišlo kedaj še do kake volitve glede prohibicije s pomočjo žensk. V tem slučaju je treba dobiti četrtino moških podpisov vseli voliicev (moških in ženskih) in teh se n. pr. v Chicagu vsled tega. ker se nas je popolnoma oropalo narodnih pravic in neodvisnosti. Dasiravno "smo protestirali, je nam Rusija naše katoliške cerkve s silo ugrajiila in iste izpremenila v orfodoške; zaplenilo se je tudi Vse cerkveno premoženje v Litvaniji. Pri nas nam ruska vlada ustavlja vsak korak glede naobrazbe; zaprli so nam naše šole in prepovedali gfK voriti naš litvanski jfzik. Kdorkoli ima pri sebi kako mašno knjigo v litvanskem jeziku, se ga pošlje v Sibirijo. Dosti zemljišč je nam ruska vlada zaplenila in dala ista svojim vladnim naklo-njencem, ali samemu carju. Ruska armada je zadnji čas tudi s silo pregnala naše rojake s svojih domovanj; nekdaj tako cvetoča Litvanija je dandanes prazna in opustošena. — Tudi mi, na Ruskem živeči Poljaki smo morali trpeti stoletja nasilstva ruske vlade. Rusija je s knuto uničila naše politično in ne bo nikoli nabralo, kajti razun1 narodno življenje. Čeravno j« Ujetniki spali v blatu: in mrazu na prostem. j Za stanovanje ujetnikov v Nišu so vporabili hleve, skladišča in , skednje. V prostorih, ki bi zadostovali kvečjemu za 8000 mož, T. ... .. <401 ,, -v so stlačili 20,000 ujetnikov. V Ljubljanski "Slovenec pise z!,, ^_ , . . ... - . .. , , . , , , , v hlevu za !)0 konj je bilo stisnjenih dne 14. aprila t. 1. sledeče: v XT J; . ... .J T» j ... , 2000 moz. Na stotine jih je mo- L radno poročilo: Ze med voj- , , , . , , a \ • i i • i ralo meseca decembra v globo- sko s Srbijo so dohajala najza- , , , , . . v. , . v, v, ' kem blatu in največjem mrazu ce- lostnej*a poročila o nečloveškem!, , • v . 'J ...... ... le tedne ležati ponoči na pros- postopanju z avstrijskimi ujetni- ^ , '.v \ I . i • j » r a * •• i i! tem. Poleg tega je se neprestano ki v tej deželi. Avstrijska vlada . . . ^ . J ... . , ,, . . . • , ; deževalo. Sele po Bo/.ieu je bilo jc ponovno odločno protestirala; .... , ,r .... . . , ... .r , , ! nekoliko boljše, v Nisu je osta-proti tej kršitvi- mednarodnega1. * „ . , . ' . . ______ .,„„ ;____lo samo 8000 moz v hlevih in lopah. Kako so ti izgledali, se ne da popisati. Pol leta je spalo v njih na tisoče ujetnikov, nikoli jih niso očistili, niti enkrat niso dali sveže slame. Povsodi je kar Te neznosne raz- prava. Se le zadhji čas je postal znan ves obseg barbarstva proti neoboroženim vojnim ujetnikom. Ko je bila srbska armada pregnana z Balkana, je vojno ministrstvo najhitrejše odposlalo pomož-, . , , , c . .. . ,r ! mrgolelo usi na poslanstva v Srbijo in Mace- , , , i t , i , f. , ... '! . . , mere so vladale po dohodu de- donijo, da resi tam tiste zaostale! . ... .■ 0 ... icemberskih ujetnikov po ccli Sr-vojne uietnike, ki so prestali ne-;,... , .. .. v, . • m i " bni. Povsod so bili najbolj uma-človeško postopanje. Ta poslan- d . . „. tl . , ... , v, i i v .. zani in raspadh hlevi dovolj do- stva so našla razmere, kakršnih , . , , . ... . ;' .. bn„ da so notri spravili ujetnike. Takratni poveljniki se niso prav nič brigali za usodo ujetnikov, lovske vozove in jih odpeljali v skupne gomile, kjer so pokopali večkrat naenkrat do 130 mrličev. Tako strašne so bile razmere, da Kakor s sužnji so postopali z na- so oboleli na legarju vsi zdravni-šimi vojnimi ujetniki. — Nepre- ki in medieinci. V drugi hlevni stano je žvižgal nad njimi iz vo- bolnišnici št. 7. je umrlo 2000 bol-lovskih žil spleteni bič! nikov! Avstrijski zdravniki so Bič je imel vsak srbski črnovoj- stanovali v kotu hleva. Šele maj-nik, vsak podčastnik in veliko »ika jc odpravil novi srbski po-I častnikov, ki so bili ž njim tu- veljnik odločno najhujše stvari in I di po glavah in zadajalitrevežem omejile so se nalezljive bolezni, ki rane. Celo Američani so brez vsa-1 so tudi med civilnim .prebival-kega uspeha protestirali proti tem stvom pomorile že 4000 ljudi, grozovitostim. Sklicavali so se. Pozno šele so pripustili ameri-da je v srbski armadi tepenje na- ški Rdeči križ; tudi angleško po-I vadno. Kazen se je napovedala za shfnstvo in marsikatero rusko se najmanjši prestopek na licu me-j je .oziralo tudi na vojne ujetnike, sta in so jo izvedli posebni za te- Pošiljatev avstrijskega Rdečega; penje določeni orožniki. Tudi srh-j križa so se večinoma polastili ski častniki se niso sramovali in Srbi. so sami izvedli kazen. Nekaj vsak- • • danjega so bili udarci s pestjo v j Tako poročila korespondenčne-obraz, brce z nogami proti prsim, „a ura(la. Strašen je ta opis, a in trebuhu, udarci s kopiti pušk je ne 0pjsuj0 vsoh grozodej- in z gorjačami. Z udarci so muči li posebno ujete pobegle ujetnike in take, ki so izvajali slabo. Be- stev. Včeraj nJim je pripovedoval g. Potnik, ki je ušel iz srbskega vojnega ujetništva, še groznej- bi si noben kulturni človek v 20 stoletju ne mogel predstavljati. "Umrli ali pobiti". zdelo se je celo, da sq želeli, da Eno teh poslanstev je šlo pod kolikor mogoče veliko osovraže-poveljstvom majorja Otakarja nih "švabov" umrje. Še-le ko je Caska v Skoplje in od tam proti Bitolju. Posrečilo se mu je rešiti več sto vojnih ujetnikov in jih poslati v bolnišnico. Major Časka poroča, da so na pomožna postajališča prihajali vojni ujetniki v skrajno slabih oblekah, popolnoma shujšani in oslabljeni, sestradani, pogosto z odmrznjenimi udi. Ti ujetniki so poročali, da je mnogo tisoč vojnih ujetnikov poseh* no v Albaniji vsled pomanjkanja, trpinčenja in nalezljivih bolezni pričel divjati pegasti legar, so napravili nekaj protiodredb. Se-le sedaj so slušali opomine avstrijskih zdravnikov, razdelili ujetnike po deželi, jim dali boljšo hrano in postrežbo, vsled česar je u-mrljivost ponehala. Pravega u-jetniškega tabora pa niso napravili. Moštvo so enostavno razdelili v bataljone in stotnije, ne da bi delali kaj razlike med šarži, ali pri enoletnih prostovoljcih in kadetih. gunce so sodila vojna sodišča. Ob- «e stvari. Omejimo se le na dej sojeni so bili nekateri v ječo 3 do stvo> da so Srbi ob umikanju sko 17 let. Pobeglim častnikom, če so, zi Albanijo kar z bajoneti klali jih prijeli, so ustavili preskrb -'vojne ujetnike, ki so zaostali. Sr-ninski prispevek 3 dinarjev in so bi so tako grdo postopali z našimi postopali ž njimi kot z navadnimi ujetniki, da se to'sploh ne da po-kaznjenci. < pisati. V kaj so pač bili zavero- Mesto kruha in obvez vojakom vani tisti ljudje, ki so se široko- ustili, da sta Srbija in Belgrad "središče jugoslovanske kultu- __y y re . udarca na ozeble noge. Najstrašnejše so pa postopali s tistimi ubogimi vojaki, ki niso mogli med transportom skozi Al-j banijo naprej. Srbski vojak in Duhovniki — vojaki na Franco- posebno orožniki so bili po njih s puškinimi kopiti in z gorjačami in jih gonili naprej, dokler niso počepali. Brez čevljev; brez o-dej in sukenj je moralo na stotine vojnih ujetnikov graditi ceste čez albanske gore v največjem mrazu, v siiegu, visokem en meter in več. Poveljniki so se zabavali s tem, da so izgnali najslabše oblečene v največjem snežnem viharju na delo. Ko so naleteli v Elbassanu na ujetnike, ki po več skem. Listi naštevajo, da je takih duhovnikov, kj se morajo boriti z orožjem, 13.441. Izmed teh jih je padlo 1408, ranjenih je bilo 6322, ujetih 811. — Razen teh so poveljniki, ki so verni in bolje misleči, uvrstili 12.000 duhovnikov med zdravniške in sanitejske oddelke. Za dušno pasiirstvo jih je ostalo še 32.500. — Pravih vojnih kura-tov imajo francoske armade v vojnem času do 300. Z Z ^^ '/- Ustanovljena v Jolietn, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporirana v Jo-lietu, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898. GLAVNI URAD: JOLIET, ILL. Telefon 1048 Od ustanovitve do 1. maja 1916 skupna izplačana podpora 91,153.059.77. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: Paul Schneller, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. I. Podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N. Chicago, St., Joliet, 111. II. Podpredsednik: Anton Grdina, 6127 St. Clair Ave.* Clveland, 0. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Jolipt, 111. Pomožni tajnik: Josip Rems, 2327 Putnam Ave., Brooklyn, N. Y. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Jak. Oerne, 820 New Jersey Av., Sheboygan, Wis. Pooblaščenec: Martin Muhič, box 537, Forest City, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago, St., Joliet, 111. NADZORNIKI: Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111. Geo. Thomas, 904 East B. St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311—3. Ave., Ilibbing, Minn. Frank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, 111. Frank Frančič, 318 Pierce St., Milwaukee, Wis. POROTNI ODBOR: Mihael Kraker, 614 E. 3. St., Anaconda, Mont Geo. Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorioh, 2027 W. 23. St., Chicago, 111. PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 6712 Bonna Ave. N. E. Cleveland, Ohio. Frank Svete, 38—10th St., North Chicago, III. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo. 1 UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago ,111. Telefon: Canal 2487. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. dopise> društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 1951 W. 22nd PI., Chicago, 111. Iz urada gl. tajnika K. S. K. Jednote. Poslovanje z otroškim oddelkom se bode pričelo kakor do sedaj vse kaže s 1. junijem t. 1. Precejšnje število društev prav marljivo nabira nove kandidate in kandidatinje, za kar jim vso čast in hvalo. Upati je, da se bodo vsa krajevna društva zato zavzela in pridobila kar največ mogoče veliko število otrok. Cenjene tajnike(iee) prosim, da pošljejo kartice prosilcev(ilk)-otrok na urad Jednote, kakor hitro so pravilno izpopolnjene. Apeliram na člane in članice (stariše), da se potrudijo in vpišejo svoje otroke pri društvenih tajnikih(ieah). Vsak naj si misli, da je biti bolje prvi nego zadnji, kadar se gre za dobrobit samega sebe in svoje družine. Prilika Vam je dana, ne zamudite torej časa. S pozdravom JOSIP ZALAR, gl. tajnik. 77 78...... 7 9...... 8 0...... 81...... 83..'.... 84...... 85;..... 86...... 8 7...... 8 8...... 8 9...... 9 0_______ 9 1...... 9 2...... 9 3...... 9 4...... 9 5...... 9 6...... 9 7...... 9 8...... 100...... ioi..:... 102...... 10 3____ 10 4...... 10 5...... 108...... 10 9...... 11 0...... 111...... 112...... 11 3...... 11 4...... 11 5...... 118...... 11 9...... 12 0...... 121...... 122...... 12 3...... 12 4...... 12C...... 12 7...... 12 8...... 12 9...... 13 0...... 13 1...... 13 2...... 13 3...... 13 4...... 13 5...... 13 6...... 13 7...... 13 9...... 14 0...... 14 2...... 14 3...... 14 4...... 14 5...... 14 6...... 14 7...... 14 8....... 15 0...... 15 1...... 15 2...... 15 3...... 15 4...... 15 6...... 15 7...... 15 8...... 15 9______ . v.9. • ' 22.68 71.82 24.62 34.42 137.68 28.14 109.46 64.36 80.56 111.76 266.16 210.87 141.91 204.38 192.93 77.87 115.50 40.17 57.23 137.95 46.20 184.95 36.70 144.57 84.18 175.23 51.58 131.63 54.35 65.37 98.57 27.74 65.90 9.31 110.99 81.37 58.25 118.78 53.17 55.98 29.34 132.72 97.32 36.93 108.34 37.98 36.10 93.09 49.36 34.00 73.06 10.10 47.79 102.64 54.22 15.49 8.19 99.98 72.63 33.89 26.02 93.03 50.34 40.47 40.55 41.55 20.16 49.70 140.07 35.53 77.39 39.25 58.54 30.10 22.65 72.30 29.57 27.07 62.45 42.46 21.48 22.95 $15,175.67 750.00 1,000.00 800.00 i. .. I 300.00 Ijenju, četudi hudobneži tulijo, ali pa moraš biti somišljenik proti-verske stranke, ki te vodi v odpad od vere. Pri verskem vprašanju m nikake srednje poti. Praviš, da nerad prenašaš psovke. Če si pošteh, se boš vendar raje zameril hudobnim propalicam kakor Bogu? Ali boš kakor Juda Iškarijot prodal svojo vero samo za to, da te bodo verski sovražniki šteli za svojega prijatelja? No, s čednimi ljudmi se ti bratiš! — Res je. da hudobni, brezverni ljudje so bogati na psovkah, toda to ni ni-kako znamenje izobrazbe in napredka, če imajo ti ljudje neizčrp-Ijiv zaklad psovk. Psovati, zmerjati, priimke dajati zna vsak kravji pastir in za to mu ni treba ni-kakih šol. Hudoben človek lahko zasmehuje in psuje očeta ali mater, bolnika ali starčka, siromaka ali bogatina, kaplana ali župnika ali škofa ali papeža. Tudi jaz lahko zaničujem ali zasmehujem brezverce ali socialiste ali svobo-domiselee, če le hočem. Kakor brezverci zaničujejo celo ime cerkvenega lista "Ave Maria", tako tudi lahko jaz njihov list imenujem zaničljivo: Glas Grdobe. ali: Glas Gnjusobe. č'e pa ti misliš, da je tisti bolj imeniten, kdor bolj meče blato okrog sebe, evo ti! Tudi jaz znam to: ničvredna socialistična, ušiva banda; tele-gentue napredne šeme; svobodomiselni cepci; slape, bedaki, ma-garaci, lopovi, čenče, cigani, osli 0a kvadrat, zarunkanei, šleve, pa-j jaci, tolpa, drnhal... skozi telefon i slišijo, kakor trava raste, možga-I ni se jim kisajo, imajo slamo v glavi .. . Takih nečednih izrazov j ima na# slovenski jezik na razpo Slovenske šole v Ameriki so u-stanovili narodno-zavedni slovenski duhovniki. Zgodovino slovenskega naroda — najboljše delo o tem predmetu — je spisal duhovnik Dr. Jos. Gruden. V teh par vrstah je natresenih samo par drobtin s kulturne mize, katero so s svojimi deli bogatao-bložili zaslužni katoliški možje in duhovniki. Z gotovostjo lahko trdimo, da slovenski narod, ki je drugi, najbolj kulturni slovanski narod, se ima za to lepo ime zahvaliti največ slovenski katoliški duhovščini, ki je sama delovala za vsestranski napredek naroda in ki je vzgojila in izučila na svoje stroške najbolj nadarjene naše inože-prvake. — S tem je na kratko povedano, da človek veren, je ob enem lahko tudi napreden. Molitev in katoliško življenje ali vera sploh ne ovira nobenega učenjaka aH 11-metnika, da bi ne mogel jifokazati svojih talentov, ali da bi ne mogel s svojimi deli ovekovečiti svojega imena. Največji učenjaki so navadno bili globoko pobožni možje. Uradni izkazi izgub. Izg-ube 87. pešpolka. Mrtvi: Inf. Bračič Andrej, 13. s., Sp. Leskovec, 1892 (6.-7. 1915); inf. Brezovar Josip, 1. s., Št. Pavel, 1884 (16.-2. 1916); inf. Čater Franc. 12. s., Št. Jurij, 1885 (9.-2. 1916); inf. Cepin Jurij, 1. s.. Sv. Hema, 1893 (11.-2. 1916); inf. $8,200.00 $200.00 Skupaj.......... Preostanek 1. aprila 1916...........:...,................$394,558.86 Prejemki tekom mkeec* aprile 1916 Plačanega od društev.........................$15,175.67 Obresti .............................;...... 227.73 Najemnina ........................ ....:.. .. 68.50 $ 15,471.90 Cirič Ivan, 1. s.. Ptuj, 1892 (16.- iago *ja ko veliko*; "toda časnikar, i T" Iva»- h s-> Ki bi se takih izidov v listu p«: 1881 1916) ; inf. služeval, ne spada drugam kot v Rovini' 1887 hlev. Zato se pa pameten človek ' »"t Dobrina Josip, na take psovke ne ozira. Tudi 116 s < St' 1895 (16-21.-10. psovka "farški pod—" prihaja iz ust* človeka, ki ne spada drugam j kot v hlev. Nekaj drugega je pa, s čemur se verski nasprotniki radi bahajo, in "to je, da so brezverci več sto- irili za napredek narodov na polju, . .. . Vd., umetnosti itd. kakor k.to-! (l?f A?16'; poddesetnik ..... . . . Handej Rok, 13. s.. Železna Kapla hcani. m za to se ti brezverci sa- 1915); inf. Gajser Franc, 16. s., Nadole 1888 (7.-14.-10.1915); inf. Goličnik Jakob. 14. s., Slove-nij gradeč, 1881 (16. do 21.-10. 1915); poddesetnik Gotnik Ivan, 16. s., Celje (23.-10.—1.-11. 1915); inf. Habjanič Peter, 2. s., Vej. Ne- • mi sebe imenujejo.: napredne; katoličanom pa so dali ime: nazad-njaki, mračnjaki, ker so po nji- Vsa krajevna društva vštevši številko 60, ki mi do sedaj še niso poslala certifikatov v zameno z novimi, se tem potom opozarja in prosi, da certifikate pošljejo na urad Jednote, nakar se bodo izdali novi.. Društva od 1. do vštevši 20. številke so poslala certifikate v zameno 7. novimi, toda ne še vseh. Vsled tega se opozarja vse člane in članice teh društev, ki še niso vposlali certifikatov, da to storijo in jih oddajo društvenim tajnikom(icam) v najkrajšem času tako, da bodo v glavnem uradu najkasneje do 31. t. nf. Za vse certf. teh društev, ki bodo vposlani po 31. maju 1910, se bode računalo 50c pristojbine za vsaeega. Torej, člani in članice do vštevši 20. številke kiajevnih društev, ki še niso Addali certf. in si želijo prihraniti znesek ">0e, naj to vpoštevajo, da ne bode pozneje kacega govorjenja in oporekanja, da se jim ni dalo zadostne prilike in pojasnila o tem. Z bratskim pozdravom Josip Zalar, gl. tajnik. 1 $410,030.26 Izdelki Plačana posmrtnina..........................$ 8,200.00 Plačana poškodnina................................................200.00 Razni upravni stroški .............,.,... .C?____ 2,580.49 $ 10,980.49 Handej Rok, 13. s.. Železna Kapla (9.-14.-10. 1915); inf. Herzl Fr., polk. štab. Št. Peter (9—14.10. 1915); inf. Hriberšek Josip, 16. s., Topolšica, 1895 (7.-14.-10. 1915); Preostanek 30. aprila 1916.......................... $399,049.77 Joliet, 111., 10. maja 1916. JOS. ZALAR, gl. tajnik, K. S. K. J. hovem mnenju tj za napredek na- . . . ... ., j i , t , •» * m- »nt. Ivacic rranc, 11. s., Rajhen- rodov irialo ali sploh mc storili. , 1U_„ ,.0 0 , . T Ta trditev je velikanska laž. ,U[V (U;f 19,®>J;,,nf- £ rr, j • i kob Lovrenc, 13. s.. Skale, 1893 Kdor poena zgodovino narodov,: • * T » , . ji i ......i i- (9.—14.-10. 191o); int. Janzekovie ta bo vedel, da največji in najbolj AI ' . ,Qn, ,. ,, . j j. .... Martin, 16. s., Ptuj, 1894 (i.—14.- klavni možje med narodi so buiiin . t v r 4 i .. t,-. . .. v. , 10. 191o); int. Karen Ivan, 14. s., i možje, kt so imeli živo versko pre- „ . '' ,0 0, ' ... .. . p - ... A i . Dreznica, 18/8 (16.—21.-10 lo : ! pričanje. Kaj je storila katoliška cerkev po Svojih papežih, škofih, g 1916)- duhovnikih in ss-etnih možeh za; "" 1 Finančno poročilo K. S. K. Jednote za mesec april 1916 Dr. štev. 8 10 11 12 13 14. 15 10 17 20 21 23 24 •>r, 29 30. 33. 38. 39. 40. 41. 42. 43. 44. 45. 16. 47. 49. 50. 51. 53. 54. 55. 56. 57. 58. 59. 60. 61. 62. 63. 64. 65. i Prejeli na račun ! ises. štev. 4-16, 7.a mesec april 1 1 6.__ I $ 339.34 523.07 189.93 113.59 178.26 582.35 158.28 23.50 79.58 421.24 61.79 254.02 231.75 225.85 36.79 77.31 101.35 47.71 33.36 533.32 401.96 365.05 93.15 185.84 108.03 26.28 141.03 111.86 142.08 195.89 293.29 80.54 47.56 117.21 89.50 337.49 101.84 72.34 293.08 86.00 123*11 263.57 131.95 90.96 278.30 68.94 183.54 30.64 227.24 113.69 159.23 Izplačali Smrtnma Poškod. Bolezen li. II. $ 50.00 $ 500.00 1,000.00 1,000.00 1,000.00 1,000.00 50.00 500.00 1 '50.66 ' ........ .......... ........ .......... 50.00' • • ..... ........... ........ .......... "Glasilo K. S. K. Jednote", najboljši agitator za našo organizacijo. Ako zasledujem delovanje in napredek naše si. podporne organizacije tekom zadnjih 17 mesecev, moram priznati, da smo dobili trikrat toliko novih članov in članic v našo K. S. K. J. kakor kedaj poprej v desetih letih v i-stem času in odkar sem jaz v uradu te Jednote. Kot edini vzrok tega napredka smatram dejstvo, ker je pričela naša si. Jednota pred 17 meseci izdajati svoje lastno glasilo. Nepobitna je torej resnica, da je lastno glasilo najbolj-i ši agitator za K. S. K. J. Čeravno izhaja samo po enkrat na teden, je to danes največji slovenski katol. list v Zedinjenih državah. Nad 12,500 članov K. S» K. J. ga redno čita, poleg tega pa še dosti takih, ki niso člani te organizacije. Jaz pravim in trdim le toliko, ako bi imela naša K. S. K. J. svoje lastno glasilo že pred desetimi leti, bi ista štela sedaj gotovo 25,-000 članov in članic. Le ozrimo se naokrog in videli bomo, da so tudi razne druge ameriške podp'. organizacije vsled tega napredovale, ker imajo že leta in leta svoje lastno glasilo. Odkar imamo svoj lastni list, vlada med raznimi krajevnimi društvi in Jednoto lepa sloga, mir in red, da si boljšega ne moremo misliti in želeti. Dolžnost vsakega člana in članice je, da "Glasilo K. S. K. Jednote" pazljivo in vestno čita, potem naj ga da pa še svojim znancem in prijateljem v roke, kar jih bo morda napotilo, da postanejo sčasoma tudi člani naše organizacije. Da bode naše glasilo še bolj na svojem mestu, bi bilo želeti, da bi stopili v vrsto sotrudnikov in do, pisnikov vsi oni, ki se čutijo zato poklicane. V vsaki slovenski na- selbini naj bi bil en stalni poro-ičevalec ali dopisnik, ki bi od časa do časa poročal o delavskih razmerah iste naselbine, družabnem in društvenem življenju i. t. d. kar splošno javnost zanima. Stran-karstvo, osebnosti in slično naj se v člankih in dopisih popolnoma izpusti, kakor se je to delalo do-sihmal. Jaz sem dalje mišljenja, da naj bi se na prihodnji konvenciji gledalo na to, da se naše glasilo poveča; v prvi vrsti pa, da bi se isto "tiskalo v svoji lastni tiskarni. A-}:o opazujemo druge razne lokalne liste vidimo, da izhajajo po 2 do 3krat na teden in se vsled tega dobro izplačujejo, ker se tiskajo v lastni režiji. To je moje odkrito mnenje. Skrbimo še za večji ugled in napredek našega tednika, ker s tem delujemo tudi za procvit naše si. K. S. K. Jednote. Z bratskim pozdravom Dr. Martin Ivec, vrhovni zdravnik K. S. K. J. : včdo: in umetnost, o tem so napi-sane velike, debele knjige. Za naš Pogovor z brezvercem. Brezverec: Skoro pri vsakem narodu imajo dve stranki: Pri eni stranki so klečeplazci, nazad-njaki, farški podrepniki ... pri drugi stranki so pa neodvisni, svobodomiselni, napredni možje. Jaz se prištevam k drugi stranki, ker ne maram biti imenovan ''farški podrepnik." Odgovor: Noben človek ne prenaša rad psovk, Če me pa hudoben človek zasmehuje, ker verujem in ker hodim v cerkev in če me ta neolikanee obklada s surovimi psovkami—kaj drugega morem storiti, kakor da se takega neotesanega človeka ogibam kolikor največ morem? Vsem ljudem je nemogoče ustreči in nihče ne more dvema gospodoma slu-j žiti. V verskem vprašanju se mo- j ra£ na vsak način obrniti na enoj ali druga stran: bodi katoličan j doma in tudi zunaj v javnem živ-1 inf. Klančnik Blaž, 9. s., Konjice inf. Kovačič Andrej, 16. s., Ljutomer 1874 16. -21.-10. 1915); inf. Križnik Ivan, , , . . 4 , . '13. s., Brežice, 1885 (9.-14.-10. namen naj navedemo tukaj samo inf K nekaj prav malega ^ Audraž ]890 1 9._14.io. i' Ajneriko je ^kril pobožni ka- m5) narednik Magtnak F ; toheau Kristot Kolumb s pomočjo ? ^ Jurij 2 kompasa, ki ga je znašel katoliški . e A1 . — , ^ , ' .. Tf . .v. .. . . | mf. Matejcic Josip, 13. s., Kasta v, | duhovnik. Ko je Krištof Kolumb j lg95 (9 _M _10 1915) iuf M po dolgi vožnji na morju stopil T „ , r ,Qft. 1 , j . j., , .. ver Ivan, polk. stab, Kolarje, 1894 na suha tla, je zasadil tris v ze"'~ (<|—14.-10. 1915); inf. Mc nik 1,0 m je pokleknil m mohl in dal . lotoku line: San Salvador (Sveti 1A ini. .. v . , A 10. 1915); nit. Nareks Mihael, ; Odresenik). polk. štab, Olje, 1895 (9.—14.10. Slovanom sta prinesla luč svete l915); inf Xedok Simou> 14 s ? , vere in pismeni jezik duhovnika Zg Radgona) m\. (10.-2. 1916); j sveta brata Ciril in Metod. iOrel Josip, 16, š„ Mozirje, Za splošno izobrazbo slovenske- 1892 (7._i4..io. 1915); inf. Pelko j ga naroda je največ storila Druž-;Kare, polk Stal)> Celje 1895 (9 _ I ba sv. Mohorja, književno podje- 14 .10 1915); inf. Podergais Fr., t je katoliških duhovnikov in ka- 23 s Celje, 1891 (9.-14.-10. tollških mož. 1915);' inf. Praznik Franc, 13. s., Največji slovenski slovar (be- Remš„ik, 1875 (9.-14.-10. 1915); sednjuk) je bil izdan na stroške, iuf Praznik Ivan> s., Celje, škofa Antona Alojzija AVolfa. 189^ (f).—14.-10. 1915); desetnik j Največji slovenski jezikoslovec j Rahuza Avgust, 16. s., Št. Jurij, I je frančiškan Pater Stanislav 1891 (7 _]410. 1915); inf. Ra-Skrabec,čis|an in občudovan vsled kun jvan^ o. s., Celje, 1891 (13.-2. svoje učenosti od vseh slovenskih 1916). inf Ranta^a Martin, 14. s., in slovanskih jezikoslovcev. Ljutomer, 1889 (16.-^21.10. 15); Prvi'slovenski pesnik je bil du- inf Rihi- Lovrenc, 13. s., Slovenji hovnik: Valentin Vodnik. gradeč, 1892 (9.-14.-10. 1915); Najbolj slaven in najbolj plo- inf Rožič Anton, 13. 8.t Brežice, dovit skladatelj slovenski je fran-i ]895 (9._h..io.) ; inf. Runovc čiškan Pat^»r Hugolin Sattner. j Franc, 4. s., Celje, 1894 (9.-2. Kadar poješ pesem: Pogled v ne-|1916) . inf Sagmeister Ivan, 13. dolžno oko, ti morda niti na misel H Brežice, 1892 (9.-14.-10. 15); ne pride, da je to pesem zložil du- inf Skoherne Ivan, 16. s., Blanča. hovnik .^imon Gregorčič, uglasbil 11896 (7._i4..io. 1915); inf. Slu-pa jo je Pater Hugolin. ga lvan, 16. s., Mostec, 1895 (7.— Med pesniki slovijo duhovniki: 14.-10. 1915); inf. Strašek Vinko, Simon Gregorčič, Anton Medved,! 16. s., Ptuj. 1873 (16.-21.-10, Dr. Alojzij Merbar; med pisatelji 1915); inf. Tifnja Franc, 11. s.. duhovnika Fr. Finžgar in Fr. Me-Ško. ; Kje se je lepo petje in slikarska umethost bolj gojila in razvijala kakor v naših cerkvah? Prvi slovenski časopis v Ameriki ;:Amerikanski Slovenec" se je list a no Vil 'pod pokroviteljstvom duhovnika Monsign. Jos. Buh-a. Prvo slovensko K. S. K. J. so u-stano^ili katoliški možje s pomočjo in sodelovanjem duhovnikov. Radislav, 1886 (11.2. 1916); inf. Tkalec Franc, 16. s., Ptuj 1895 (7.-14.-10. 19150; desetnik Vido-vič Ivan, 7. s., Slatina, 1889 (3.-2. 1916); inf. Vreže Anton, 13. s., Šmartno, 1896 (9.-14.-10. 1915); inf. Wressnig Mihael, polk. štab, Sv. Primož (9.—14.10. 1915); inf. Zapušek Josip, 9. s., Slovenji gradeč, 1883 (8.-2. 1916); inf. Žgang Valentin, 2. s., Sv. Pavel pri Preboldu, 1894 (13.-2. 1916). Praznovanje petletnice slovenske fare v Sheboygan, Wis. "Oj srečna naselbina taka ,kjer mir in sloga sta domg!" — tako sem vzkliknil ko sem se dne 7. maja t. 1. prvič mudil v prijazni slovenski naselbini Sheboygan, Wis. Ker mi je nemogoče, podati na tem mestu obširno zgodovino te naselbine,naj služijo sledeče vrstice kot površen opis iste. Mesto Sheboygan, Wis. se pro-stira proti severu okoli 140 milj oddaljeno od C'hicaga in leži ob romantičnem Miehiganskem jezeru; prebivalcev šteje nekaj nad .'»0,000. Lega tega mesta je krasna in menda v tem ni Sheboyganu para v celem Wisconsinu. Mesto naredi vsled tega na tujca tako; lep vtis, ker vlada v snaga. Vse ulice so drevoredi in zelo čiste domovja, sveži zrak podnebje! Mesto Sheboygan je menda največje tovarniško mesto za stole v Zedinjenih državav, ker je ondi številno stolarn; poleg tega se izdeluje v tem mestu tudi dosti usnja. Nekaj Slovencev se je v Sheboygan naselilo že pred kakimi 25 leti, sedaj pa šteje ta naselbina o-koli .'»."iO slovenskih in hrvaških družin. Slovenci in Hrvatje živijo lu tako složno,kakor pravi bratje; imajo več podp. društev, pevsko društvo, dramatično društvo in tamburaško društvo. Ker so naši rojaki povsod podjetni, je najti njem taka široke kot pa ta lična in krasno Na tej seji se je tudi sklenilo, da se ima vršiti letos na praznik Kinčanja grobov, 30. maja) ob 8ih sv. maša zadušnica za vse padle slovenske in hrvaške vojake v stari domovini. Tega opravila se bodo korporativno udeležila vsa domača društva. Po sv. maši je skupno korakanje na pokopališče, kjer se bodo opravile običajne molitve za pokojnike, zapelo se bo tem povodom ondi tudi nekaj žalostink. Za ranjene vojake in sirote v stare domovini se je konečno na tej seji tudi zavzel cerkveni odbor. Sklenilo se je, da naj v ta namen vsako društvo določi 3 može in ti naj s cerkvenim odborom za-počnejo to pomožno akcijo, kar je vse hvale in posnemanja vredno. Želeti bi bilo, da bi se za to plemenito idejo zavzele še ostale .naše slovenske naselbine širom Ameri- ker Kakor že zadnjič omenjeno, so bili na to cerkveno slovesnost povabljeni glavni predsednik K. S. K ..J. sob. Paul Schneller, gl. tajnik sobr. .Tos. Zalar in urednik našega lista, ki si se prijaznemu povabilu odzvali. Cerkev sv. Cirila in Metoda je bila dne 7. maja, na praznik 5. letnice lepo okinča-na in okrašena s slovenskimi, hrvaškimi in amerikanškimi zastavami. Slovesne službe božje ob 10. uri so se korporativno z zastavami udeležila sledeča domača društva: Društvo "Ilirija", društvo sv. Janeza Krstn. J. S. K. J. Društvo Bratje, "Zaveze Sloga". Društvo sv. Ivana Nepom. Druš- Slovenska cerkev sv. Cirila in Metoda v Sheboygan, Wis. tudi v Sheboyganu več trgovin, gostiln in drugih podjetij v slovenskih rokah; nad 120 Slovencev in Hrvatov ima ondi svoja lastna lična domovja. . • Leta nazaj je vladala v Shebovganu med takratnimi Slovenci nekaka napetost, mržnja in nesloga, ker je bilo med njimi baje preveč nepravih narodnih voditeljev? Pravo življenje, zastopnost in sloga se je pričela v tej naselbini šele leta 1910 ko se je sprožilo misel za ustanovitev slovenske fare sv. Cirila in Metoda in gradbe nove cerkve. Ta župnija se je pričela v marcu 1910, prva sv. maša v novi cerkvi se je brala dne 9. aprila 1911, cerkev ie bila posvečena dne 26. nov. 1911'po škofu Koudelki. In danes se vidijo očitno sadovi prenovljene slovenske sheboygan-ske naselbine kakor smo že omenili. Kako ponosno se dviga krasna domača cerkvica na onem hribčku ! Res, lepšega prostora za cerkev se ni moglo izbrati. Cerkev je zgrajena iz cementnega, kamenu podobnega materijala; kaj lična in okiisna je njena notranjščina in pa v pritličju prostrana cerkvena dvorana; tudi župnišče je lično in lepo. Skupno vrednost cerkvenega premoženja te fare se ceni na $40,000; dolga je pa menda samo .še za polovico. Na zadnji cerkveni seji dne 7. t. m. se je določilo, da naj se ugodi raznim slovenskim društvom iz Shcbovgana s tem, da se omisli še lastno slovensko pokopališče. Podarili ga bodo cerkvi domači g. župnik Rev. Jak Cerne, rojak M. Skok in A. Suša. Sedaj ima župnik nalogo poiskati primeren prostor v to svrho. tvo sv. Treh Kraljev in Društvo sv. Ciril in Met. št. 144. K. S. K. J. Sv. mašo je daroval domači g. župnik in duh. vodja K. S. K. J. Rev. Jakob Černe, ob asistenci jolict-skega slov. župnika Rev. John Plevnika in Rev. J. Rainela. Nad vse ganljiva in lepa je bila slavnostna pridiga Rev. J. Plevnika, ki je nam razložil pomen in korist hramov božjih, ko je povdar-jal, da je cerkev mnogim v korist in izveličanje, nekaterim pa tudi v pogubo, ker se je nočejo okleniti. Naravno, da je bila pri tej službi božji cerkev natlačeno polna vernikov. Domači cerkveni pevci so v mešanem, tako tudi v moškem zboru pod vodstvom neumornega orga-nista in pevovodje Ivan Kovači-ča ta dan častno nastopili. Zbor se sme ponašati s takimi pevkami in pevci. Popoldne ob 2. uri so se udeležili glavni uradniki K. S. K. J. mesečne seje društva sv. Cirila in Metoda št. 144 K. S. K. J. da pozdravijo svoje »obrate. Tem povodom je držal gl. predsednik, gl. tajnik in urednik "Glasila K. S. K. Jed-note" navzočim primeren nagovor o pomenu bratskih organizacij, delovanju K. S. K. J. o novem otroškem oddeluku in ljubezni do naše nove domovine. Govorniki so želi buren aplavz. Zvečer o pol 8 uri se je pa vršila veselica v cerkveni dvorani povodom 5. letnice obstanka fare in v počast povabljenim gostom. Rev. Jak. Černe je najprvo pozdravil vse navzoče občinstvo, tako tudi gl. urednike K.S.K.J. Naznanil je, da se igra "Županova Micka iz Ljubljane" ne bo zamo-gla uprizoriti vsled gotovih ■ zaprek, bo se pa uprizorila zato Županova Micka iz Sheboygana," katero se prevzeli ministrantje, a-li domači slovenski dečki v izvršitev. Vspored tega slavnostnega večera je bil sledeči:. 1)' "Kukavica", pesem nieš. zbor; 2) "Siromak" deklamiral Josip Križaj; 3) "V boj!" moški zbor; 4) "Na materinem grobu" (Stritar) deklamirala gdč. Annie Turk, 5) Nastop kvarteta slovenskih dečkov v primernih unifor mah (Tony Stiglic, Math. June, Lud. Sebanc in Louis tJdovič), Tony Stiglic vodja), ki so v lepi slo-venčini pozdravili občinstvo in navzoče goste in kot novi kandidatje K. S. K. J. klicali z odra: "Živela najstarejša in najmočnejša slovenska podp. organizacija K. S. K. J.! Živeli njeni člani in glavni uradniki! — Temu je sledila igra "Županova Micka"; seveda ne v celem obsegu. Imeli smo pač čast videti nje mlade pogumne igralce v starosti od 7—14 let. Režiser, Tony Stiglic je kar na odru klical : "Živijo! Županova Micka se ženi", nakar je poživljal posamezne igralce da nastopijo. I v Kratka predelana uprizoritev 'Županove Micke iz Sheboygana' je naredila ta vefer največ zabave in smeha. Nastopili so sledeči dečki v sledečih vlogah": Jaka Kremen, župan M. June; Micka, njegova hči, Frank Kaker; Anže Po tokar, ženin, D. Udovič; Podgorska, mlada vdova, Frank Adlešič, Blažek pisač, Frank June v osebi Charlie Chaplin. Nismo imeli še dosedaj prilike videti na od ni humorista CHiarlie Chaplina, ki bi ga predstavljal kak Slovenec. V Sheboyganu ga imajo, pa šo zelo originalnega. ITboga Micka je morala pa konečno le samo ostati, čeravno je imela toliko "fejst" ženinov. Da so ti tečki tako lepo in izborno rešili svojo nalogo v govoru, gre zahvala domačemu g. župniku, ker jih je lansko leto v počitnicah po-dučeval tudi v slovenščini. Točka 7) je bila krasna pesem "Bledi mesec" v meš. zboru; 8) Deklamacija "Velikonočna" (S. Gregorčič) deklamiral Karol Breznar; 9) Stritarjeva enodejan-ska : "Blaga duša". Nastopili so: Anton Košir g. Karol Breznar; Katarina njegova žena, g. Nežika Staric—Malka njuna hči, gdč. Annie Turk; Mirko Ledenik, g. Jos. Križaj. Vsa čast igralcem in igralkam, k?r so svoje naloge izborno izpeljali, dasiravno je bila doba. za vaje tako kratka. Tej točki je sledila pesem "Jaz sem Slovan" v moškem zboru, št. 11) deklamacija "Železna cesta" zložil Fr. Pre šeren (stric matere Rev. Jak Čer-neta.) Deklamirala sta jo dokaj lepo Jos. Križaj in g. Nežika Starič-Skrube. In konečna točka: "Pod oknom" (Luna sije) moški zbor. Pevske točke je proizvajalo nad vse fino domače pevsko društvo "Danica" pod vodstvom rojaka I-van Kovačiča. Za godbo so ta večer skrbeli hrvatski tamburaši pod vodstvom g. Steve Mikulina. Videlo m čulo se je, da so Hrvatje pravi mojstri na tamburicah, ker so bile razne skladbe proizvajane povsem dovršeno in mojstrsko. Vsa čast bratom Hrvatom, da tako složno delujejo z našimi Slovenci v tej. naselbini, kar se žal drugod tako ne opaža. Med pcogramom so bili vsi trije povabljeni gostje (gl. Jed. uradniki) pozvani na oder, katerim so izročile 3 belo oblečene male deklice, hčerka tajnice društva "Kralj. Majnika" in 2 hčerke blagajničar ke tega društva lepe sveže liopke v spomin na njih prvi obisk v Sheboyganu. Tem povodom je držal primeren govor gl. predsednik sobr. Paul Schneller, gl. tajnik sobr. Jos. Zalar in urednik "Glasila K. S. K. Jednote". Konečni slavnostni govor ta večer je $ržal Rev. John Plevnik iz Jolieta; hvalil je osobito složnost med Slovenci in Hrvati v Sheboyganu in pa miloubrano tamburiranje ,bratov Hrvatov. Cela prireditev je ta večer izpadla v splošno zadovoljnost občinstva in povabljenih gostov in bode gotovo vsak Slovenec ohranil še dolgo časa v prijetnem spominu praznovanje 5. letnice slovenske fare v tej naselbini. Vsa čast zavednim tamošnjim faranom in društvom ker živijo tako složno skupaj, osobito pa u-stanovitelju in očetu te fare, Rev. Jak. Cernetu, ki vedno tako neumorno deluje v Vinogradu Gospo dovem ter v blagor, procvit in napredek svoje fare! I. Z. Iz Tolmina, ali temeljni kamen nove cerkve v JaVbrci pri Tolminn. (Iavirno poročilo "Slovencu.") Marija Leban št. 32 (Valjavka) na glavo in nogo. • Smrtna kosa je obiskala Do-lenjčevo hišo v Žabčah št. 7; pobrala mu je zadnjo hčerko in potem še vrlo gospodinio Marijo Leban. • Po posredovanju župnega urada in blagohotnosti kornega poveljnika bodo tukajšnji prebivalci dobili živila od tukajšne vojaščine. Za enkrat pride 200 q bele moke, 20 centov sladkorja, 20,000 kavnih konzerv, soli itd. To le izjemoma, ker so ti ljudje od drugega sveta odrezani. Tolmin, aprila 1916. Italijani nam cerkve podirajo, naši vojaki nam pa nove zidajo. Tako se je dne 4. aprila postavil temeljni kamen cerkvi, ki še zida v J;.v spomin onih, ki so padli na Mrzlem in Vodilem Vrhu kakor tudi onih, ki so padli na Slemenu. Bilo je krasno jutro. Vreme je bilo prav ugodno. V dolini Tolminke je odmevala godba, ki je pozdravljala prihajajoče goste. Teh je bilo mnogo. Bilo je okoli 100-častnikov, med njimi trije generali. Zadnji je pri jahal eksce-lenca, korni poveljnik s svojim spremstvom, kateremu sem se tu Ves čas V'danje vojske se več-di jaz pridružil s konjem, katere- krat govori o Besarabiji. Največ-ga so mi vojaki blagohotno poso j krat vsekako na Rumunskem, za-dili. kaj Rurauni si prisvajajo veliko Potem ko je korni poveljnik pravic na rečeno deželo. V Besa pregledal častno kompanijo, se je rabi ji živi mnogo Rumunov, in je začela sveta maša na prostem. Mo- ta dežela svoje dni tvorila del til nas je neki zrakoplov, ki je Moldavije. Dandanes je Besara Besarabija. prišel pogledat, kaj se tam godi. Pomirjeni smo bili vsi, ko smo zapazili, da ni sovražen, ampak naš« Po sveti maši je brigadir razlagal vsem navzočim oficirjem in moštvu, zakaj se cerkev zida. Dol- DENARJE V STAEO DOMOVINO Vam pošlje najsigurneje, najhitreje in najtočneje naša stara in zanesljiva do-« ma?a tvrdka, in sicer po najnižji dnevni ceni. Mi imamo najsigurnejšo in najboljšo zvezo. Denar izplača* c. k. poŠta potoni c. k. poštne hranilnice na Dunaju ali Prve Hrvatske Štedionice u Zagrobu brez odbitka. Mi garantiramo vsako pošiljate v, da denar ne bo izgubljen. Ko smo prepričani, da ni bil izplačan, denar vrnemo. Ne jamčimo pa cen, ki se nepričakovano višajo ali nižajo, zato bomo poslali prejeti denar po ceni onega dne, ko denar prejmemo — včasi manj ali več kron, kakor bodo razmere zahtevale, kolikor bo prav, da ne bo zgube na eno ne drugo stran. Denar nam pošljite po bančnem " Draftu", ki ga dobite v vsaki banki skoro popolnoma zastonj, poštnem ali ekspres Money Order-om ali pa v priporočenem pismu kar gotov papirnat denar. Danes pošljemo v staro domovino: bija ruska pokrajina. Rusija jo je dobila šele 1. 1812. V 7. stoletju pred Kr. je bila ta dežela ob-j ljudena s Sciti. To dokazujejo in pričajo premnogi grobovi ob Pru-tovi delti. Besarabija je bila znana že Feničanom, ki so v njej u- Kronen Kronen .$ 27.90 5 za. .$• .75 200 za. 10 " . . 1.49 300 " . 41.85 15 " . . 2.18 400 << 55.80 20 " . . 2.88, 500 . 69.75 25 " . . 3.58 600 . 83.70 30 " . . 4.28 700 << 97.65 35 " . . 4.97 800 . 111.60 40 . 5.67 900 . 125.55 45 " . . 6.37 1,000 u . 139.50 50 " . . 7.07 2,000 << . 278.90 60 " . . 8.47 3,000 K . 418.50 70 " . . 9.87 5,000 m . 697.50 80 " . . . 11.26 6,000 m . 837.00 90 " . . . 12.65 8,000 m .1,116.00 100 " . . 13.95 10,000 <« .1,395.00 AMERIKANSKI SLOVENEC V tisti! bančni oddelek, že izva 1006 X. Chicago St., JOLIET, ILL. Že v 4. stol. pred ----- gl/ J/ « V »III»JiJ V » III 0|7\/IHV » nik bi bili postavili padlim za do->ino Ofmuzo na mestu, kjer stoji movino, na koncu so prišli k skle- sedanje mesto Akerman. pu, da glede na dejstvo, da se ni- dobi so Grki iz Besarabije ž mamo zahvaljevati le naši hrabri žali žito in les. armadi, ampak v prvi vrsti Bogu, Kr. so bili tukaj Dačani, ki jib | tel.: canal cor. ki nam je pomagal zadržati so- j« 1- 106. podjarmil rimski cesar nnyi S L 0 V E N S K H R VATS K A vražnika, je najboljše zidati cer- Trajan. Njih zemlja je postala FKARMA kvieo Bogu v čast, padlim v spo-j rimska pokrajina Dacija.. Danda- j fV* ^ ^^^ ** mjn< našnji Rumuni so potomci Dača j p DAIRY 'Zbrali smo prostor tukaj v J.,' nov in Rimljanov. V 3. stol. po ISIS w' 22f%d Si chicajo. III. Kr. je postala Besarabija široka Pozor gospodinje! Ako rabit« pri cesta za veliko preseljevanje na- gospodinjstvu sveže mleko, dobro m i.............. , „ , • „„ o„i:i: sladko, ali kislo smetano, (Cream) branilci padli, in zato, da bo vsak rouov- 1 reK0 nJe so se seim uou'! ali okusno, doma narejeno maslo. 1 bojevnik, ki bo šel še v one pošto- 1Il,ni> Bol*ari in Slovani. Slovan- s (Butter) oglasite v moji mlekarni. inhWp 1 nliIfn/1 ,lnW. /n^loilnl plemena so podjarmili kijev- Jaz prodajem mleko, ki je pastenli-jlthke, lahko od daleč zagledal t * _nr.vi«; i zirano; dobivam ga naravnost od far- cerkvico in se Bogu priporočili SK1 K»ezi- uijo so *,,r»vi.. merje^ Mleko je preje natančno pre- pred bojem, oni pa, ki se bo zdrav pozne)? pod svojo, oblast Tartan, skušeno in pregledano od Mestnega m • i • • ii V 13 stol no Krfie Besarab ia z zdravstvenega urada (Health Depart- vrnil iz boja, se bo pri pogledu na N l \ »l01-V° J° »rsarauijci /- meRt) predno gre iz mlekarne. tor#J cerkvico zahvaljeval Bogu za o-1 današnjo Rumunqo tvorila skupi- ^ariintiritm ali jamčim, da je naravno. hranjeno življenje in zmago." 110 kneževin, jn je po nekem knezu Mlek^takejrrste je posebno priporo- l'otem je korni poveljnik sam rad prevzel nalogo položiti meljni kamen. je rekel, "ker od tukaj se vidi na vse one postojanke, pri katerih so prejela današnji svoj nazev - Be- otrokom re|cncem. , Mleko razvažam po hišah točno vsak sarabija. V 14. stol. se je spojila dan o pravem času. z Moldavijo v eno deželo, ali km a- Za obilna naročila se toplo priporo- Poslu-ževal se je kladbe, ki je \n f «f * »\ri*,a V**™?*1 | ^A^ CH/LL .. • »i t. L. 1812. ie bila priklonjena k Ru- .k>T*n.ko-hrT»t»ki »uu napravljena iz vojaške puške. \ jamico j«, položil pe^ament, do-j »'J' Po dogovoru med Rusijo in kument, ki v latinskem jeziku po- Turčijo. L. 1856. je bila po pari- DRUŠTVO "MARIJE SEDEM ŽALOSTI" ŠT. 50. K. S. K. J., ALLEGHENY, PA. bija meri 455.230 kvadr. km z 2,- j 441.200 prebivalci, od katerih živi ve vzrok zidanja cerkve. škem miru prideljena Moldaviji, a K tej cerkvi bodo mnogi romali že 1. 1873. po berolinskem kongre-po vojski, posebno tisti, ki bodo | su 8pet spojena z Rusijo. Besara hoteli znati, kje so padli dragi prijatelji ali sorodniki. t-tl.-uu niMMu v h 11*1, ou nuirnii /.ivi t . , ... • I Ima svojo redno mesečno sejo vsako Tisti in prejšnji večer so spet :*57-800 liudi P° mestih. Rumunov drugo nedeljo v mesecu v Kranjsko t 4 ii i- rr i v. jd n^ctntknv TCncnv n» 1»> Slovenskem Domu, 57 in Butler St., obstreljevali Tolmin ponoči. Za- .1* oustoiko\, ivusov pa n Pittsburgh Pa deta je bila slučajno, to je neho- odstotkov vsega prebivalstva. Ob- , ., , , "... . , . , Uradniki z.a leto 1916: te, vila t barona Winkler in ka- deianc zemlje je 3,834.824 desetin Predsednik: John Mravintz, 1107 pelica. V kapelici se je razpočil (1 aesetina—1.01 hekterja), od Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. šrapnel. Najsvetejšemu, taberna- ^ odstotkov v rokah j I- tajnik: Frank Trem push, 4628 kiju, poflobi Matere božje in pi- J J Hatfield St., Pittsburgh, Pa. tarju se ni nič zgodilo. Drobcev I veleposestnikov, 48.b odst. % pose- „ c„0 je pa bilo okoli 200. ! sti kmetov, a 8.4 odst. je državna ^stopnik: Nikolaj Prokselj, 572 JC . . ., , . .,...!, . Butler St., Etna, Pa. Ranjena je bila ob tej priliki lastnina. _ Vi , ' ^ , „ , J J * i __Društ. zdravnik: Dr. C. J. Syber, __ g25 Lockal gt j N g pittsburght Pa> Člani so sprejemajo v društvo od 16. do 50. leta; posmrtnina je $1000., $500. ali $250. Naše društvo plačuje $5.00 bolniške podpore na teden pri vsaki redni mesečni seji. Slovenci in Hrvati, kteri še niste pri nobenem društvu, spadajoče h K. S. K. J. se uljudno vobijo pod zastavo zgoraj obenjenega društva. Za vsa pojasnila se obrnite na zgo-1 raj imenovane uradnike društva. V slučaju bolezni se mora vsak član tega društva oglasiti pri II. tajniku Josip Kajin, 5104 Butler St., Pittsburgh, Pa., isti dan ko zboli in ravno tako zopet do ozdravi. Ravno pravi pisalni stroj za Vas PRODAJA SE NA VAM PRIKLADNO LAHKA ODPLAČILA. To je DEMINGTOVT Mm JUNIOR 1^1 NM Naš najnovejši izdelek, to je najnovejši pisalni stroj, ali stroj kterega ste že dolgo pričakovali. Ta "Junior" pisalni stroj je manjši in lažji kakor stalni "Remington" stroj, — ker telita samo 17 funtov. Je bolj enostaven, tako da se lahko vsakdo nauči pisati na njem brez vsake posebne šole in muje. Narejen je ravno tako, kakor vsak drugi "Remington" stroj glede tipk, črk in pisave, samo da je cenejši, lahko se ga primerja stroju, kteri stane sto dolarjev. Prodaja se po $50.00. Ta stroj je eden izmed prvih te vrste, kteri se prodajajo po tako nizki ceni. Te stroje prodajamo ali za gotov denar, ali pa na lahka odplačila in sicer $5.00 takoj, ostalo svoto pa po $5.00 na mesečne obroke. Mi od Vas ne zahtevamo da kupite ta "Remington Junior" stroj poprej, dokler se ne prepričate o resničnosti naše trditve. Mi ga pošljemo na vsak naslov po "parcel" pošti, od vseh naših "Remington" zalog, (prodajaln) v okrožju I. in II. zone, za deset dni za poskušnjo in pregled. Če ne boste zadovoljni s tem strojem, potem nam ga lahko nazaj pošljete, v teku desetih dni brez kakšne odgovornosti za vas. Tukaj imate prvo lepo priložnost si nabaviti pisalni stroj, kterega ste mogoče pričakovali že dlje časa. Izrežite ta kupon in ga nam pošljite z vašim podpisom in naslovom. Mail The Conpon Today Remington Typewriter Company, (Incorporated) 327 Broadway, New York, N. Y. Send me a Remington Junior Typewriter, price $50, on free examination. It is understood that I may return the machine, if I choose, within ten days. If I decide to purchase it, I agree to pay for it in 10 monthly pav-ments of $5 each. Stavbinsko in posojilno društvo SLOVENSKI DOM' Chicago, m. Domače podjetje. Ustanovljeno in inkorporirano po zakonih države Illinois. Sprejema hranilne uloge in po-sojuje denar na posestva in na delnice tega društva. Delnice se plačujejo po 25c na teden in vrednost teake delnice naraste v teku 6 let in 4 mesecev na $100.00 (sto) dolarjev.. Rojaki 1 Posluiite se tega izbor-»ega načina pri hranjevanju! Rojaki izven Chicaga 1 — Piiite za pojasnila 1 Louis Duller, predsednik. Jos. Steblayr tajnik, 1840 W. 23. St Frank Banich, blagajnik. KRANJSKO. [ Umrli so v Ljubljani: Dne 13. aprila: Adolf Pavlica in Mihael Ogrodnik, pešca, v rezervni vojaški bolnišnici v Marijanišču. — Marija Balog, vdova železniškega čuvaja, 73 let. — Dne 14. aprila: Aleksander Heger, hotelier v Švi-cariji, 55 let. Pod turnom 4. — Zlatka Podpac, hči trgovskega sotrudnika, 9 mesecev, Streliška ulica 15. — Ivana Pavliček, žena vpokojenega železniškega revizorja, 69 let. Cesta na južno železnico 42. — Marija Zor, žena vpokojenega železniškega sprevodnika, 45 let, Krakovski nasip 10. —- V deželni bolnišnici: Dne 11. aprila: Ivan Kisiček, gojenec Mahrove trgovske šole iz Varaždina, J 7 let. — Olga Kuehrer, rejenka, 1. dan. — Dne 12. aprila: Marija Grebene, vdova davčnega upravitelja, 62 let. — Umrla jc v Tržiču dne S. a-prila gdčna. Jaenette Pollak, sestra t inženirja Vilkota Pollak. Pokopana je bila 10. aprila ni tr-žiškem pokopališču. Naj počiva v miru! — Umrla je v Ljubljani gospa Marija Grebene, roj. Kos, \dova c. kr. davčnega nadupravitelja. i — Nagla smrt. Ko je šel dne 11. aprila okoli 3. ure popoldne po Cesti na južno železnico SOletni železniški čuvaj Pavel Zalar, sc je nenadoma zgrudil in onesvetil. Starčka so takoj prepeljali z avtomobilom Rdečega križa v bolnišnico, kjer je kmalu nato umrl. — Umrl je gospod Aleksander Hoeger, restavrater v Ti\oIiju ii prej najemnik hotela Ilirije, vrl C' Ii, čigar hčerka je poročena z bančnim ravnateljem g. Balzer-jem. — Umrl je bivši trgovec g. Karel Weber, miren in prijazen mož, ki je užival splošne simpatije. Imel je pred leti špecerijsko trgovino v nekdanji Špitalski u-lici pod tvrdko Schusnigg & Weber. — Umrla je na Krakovskem nasipu št. 10 gospa Marija Zor rojena Nagu v starosti 45 let. — Smrtna nesreča v tovarni za lep. Dne 12. aprila pop. okoli 4. ure je 531etni delavec Mihael Pur-kart, rodom iz Slap pri Devici Mariji v Polju v tovarni za lep zmetaval z voza vreče. Pri delu mu je spodrsnilo in je padel z voza na opekini tlak, kjer se je na glavi tako pobil, da je na mestu mrtev obležal. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu. — Slovenski junak. Poročali smo že kratko, da je na južnoza-i hodnem bojišču padel četovodja g. Frančišek Novak, posestnik v Tacnu. Zapustil je ženo s sedmimi malimi otroci, ki močno žalujejo po rajnemu očetu ker jih je vzgojeval vzorno. Pokojni Fran-celj je bil odličen mož v celi župniji. Vse ga je visoko čislalo ker je bil mož povsod na pravem mestu. Krepko je pomagal orati njivo na socijalnem polju. Zato je bil član-odbornik izobraž. društva Orlov,, Slov. Straže, domače Hranilnice, občinski odbornik. Pa tudi povsod je pridno in neumorno sodeloval. Odločen v nastopu kot kremenit značaj. Vselej pa pravičen prijatelju in nasprotniku. "Taki bi morali biti vsi." Tako ga je opisal mož, ko je čul vest, da je Francelj prelil srčno kri za iskreno-ljubljeno domovino. Čul je zvesto udan Bogu in cesarju na slovenski straži, kjer v bolnico, kjer je po groznih mukah izdihnil. Zapušča ženo z nepreskrbljenimi otroci. — Strela. Dne 14. aprila zjutraj je udarila strela v Dolenji vasi pri Cerknici v skedenj Janeza Brinovca (vulgo Brinarja). Pogorela sta tudi skednja njegovih sosedov Štefana Mele (Razdreha) in kovača Brenčiča, ki je pri vojakih. Pogorelo jim je skoraj vse gospodarsko orodje, seno itd. Škoda se ceni na 9000 K. Zavarovani so bili pa za veliko manjše svote — Nevaren tat prijet. Nepo boljšljiv tat je leta 1861. v Dom Žalah rojeni hlapec Mihael Hribar, ki je bil že 14krat kaznovan, tudi že na več let težke ječe. Zagrešil je sedaj razne tatvine, ne katere prav na predrzen način. Sedaj so tega nevarnega človeka prijeli in izročili v zapore okrajnega sodišča v Kamniku. — Oljski pozdrav s soške fronte. Cvetno nedeljo so letos praznovali v Ljubljani v znamenju prelestnega pozdrava, ki so ga poslali junaki od soške fronte. Vagon oljkinih vejic je dospel v Ljubljano in te vejice so se prodajale po vsem mestu in v predkra-jih v soboto in na cvetno nedeljo na korist hrabrim vojakom, ki tako sijajno branijo našo domovino. Vsakdo je pač rad vzel oljkino vejico, ki je zrasla tam, koder sedaj krvavo teče naša Soča. Sredi strahovitega grmenja topov so vojaki nabrali oljkine vejice ter jih za velikonočni pozdrav poslali v domovino. — Instaliran je bil dne 13. a-prila v ljubljanski stolnici na Co-dellijev kanonikat č. g. dr. Franc Kiinovec, stolni kaplan in korni vikar v Ljubljani. — Kranjske zadeve. "Prager Tagbl." poroča 10. aprila iz Dunaja: Kakor se sliši v političnih krogih, bo kranjski deželni predsednik Božidar baron Schvvarz v kratkem na lastno prošnjo odstopil. Na njegovo mesto pride sedanji podpredsednik tržaškega namestništva *grof. Henrik At-tems. Tudi deželni glavar kranjski dr. Susteršič se bo odpovedal svojemu mestu. — Glede izpre-membe v kranjskem deželnem predsedstvu poroča tudi "Grazer Tagblatt," ki pa stavka o kranjskem deželnem glavarju niina. I-ma tudi popolnoma prav. — Martin Zupet, Josip Štrukelj in njih sc/aivci pred ljubljanskim deželnim sodiščem. V ponedeljek, dne 17. aprila se je pričela pri ljubljanskem c .kr. deželnim kot izjemnem sodišču razprava proti Martinu Zupet iz Zaboršta, Josipu Štrukelj iz Brega, Josipu Štrukelj ml. iz Št. Ruperta, Antonu Godec iz Grobelna, Francetu Slugovec iz Preddvora, Janezu Zupet iz Močvirja, Loreneu Strniša iz Podgrada, Gašperju Strniša iz Sv. Križa in Frančišku Strniša iz Radgonce. Razprava se vrši vsled znanega umora 1 orožnika v Radečah na Dolenjskem. — Sosed umoril soseda.. Na Snečem vrhu pri Črnomlju je 12. aprila zvečer z nožem smrtno zabodel invalid Jure Butala soseda Jožeta Štrbenc, tudi invalida, to pa iz samega dolgoletnega sovraštva. Oba sta bila v sedanji vojski na rokah hudo ranjena in su-perarbitrarirana. Morilec se je še isti večer sam naznanil sodni-ji. Prej pa je še v neki gostilni v Črnomlju vse povedal in kazal krvavi nož. — IV. nejso ohleko in živeža za tri dni, si je vsakdo vzel le nekaj malenkosti, a v hipni razburjenosti pobral v najvei slučajih le manj vredne stvari, dočim je kaj boljšega popustil. Tolažili smo drug drugega, da se itak kmalu zopet vrnemo in prav zato nismo hoteli bežati predaleč. Pomikali smo se iz ene vasi v drugo, oddaljujoč se vedno bolj od domačega kraja Konečno smo se ustavili pod Man gartom, v prijaznem trgu Bela peč kjer je obširna tovarna «a veri ge (Stahlwprke Weissentels) in je bilo torej upati na delo in zaslužek. Res je dobil marsikateri delo v tej tovarni, drugi so pomagali na polju, zopet drugi v gozdu pri lesu i. t. d. Toda kaj je ob tej neznosni draginji zaslužek ubogega dninarja, ki nima niti za pe-denj zemlje, na kateri bi si pridelal vsaj nekoliko zelenjadi ali krompirja! Bela peč ima jako malo polja, tako da pridelek ne zadošča niti potrebam domačinov. Kljub temu so nam vrli Belopeča-ni pomagali, kolikor so le mogli. Toda kaj boš dal, ko sam več nimaš ? V tej hudi stiski pa nam je pomagal Bog po tukajšnjem preČ. gosp. župniku Franc Zajcu. Imenovani gospod je nam ubogim beguncem ves čas našega bivanja v njegovi fari prav po očetovsko naklonjen. Le sam Bog ve, kolikokrat je skrivaj in na tihem pomagal zdaj enemu, zdaj drugemu, a to tako skromno, da ni vedela niti levica, kaj je storila desnica. Po posredovanju tega blagega gospoda dobivamo tudi mi koruzno moko gotovo množino, kakor domačini, kar je neprecenljiva dobrota, posebno tukaj v tem kraju, kjer že cele mesece ni videti kruha. Naš preblagi dobrotnik pa ni bil zadovoljen samo s tem, ampak deloval jc dalje za nas. Ni se ustrašil ne truda, ne potov, ne stroškov, dokler nismo dobili tudi nekaj denarja, obleke in krompirja. — Štejemo si v sveto dolžnost, preč. g. župniku Fr. Zajcu izreči najtoplejšo zahvalo za vso njegovo požrtvovalnost, za vso njegovo očetovsko skrb napram nam ubogim Bovškim beguncem. Bog mu stotero povrni! Prišli smo ob vse, zapustili smo dom in imetje, šli smo po svetu ne vedoč kam in tem prinesli svojo Žrtev na bltar domovine; a Bog nas je vodil in nam na'klonil blaga srca, ki imajo sočutje z nami in nam zkušajo o-niiliti žalostno sedanjost. Pozabili teh naših dobrotnikov ne bomo, zlasti bomo v trajnem in hvaležnem spominu ohranili predobrega č. g. župnika Franca Zajca, kateremu kličemo v globoki udanosti in prisrčni hvaležnosti: "Sam večni Bog bodi Vaš obilni plačnik. Jožefi Kravanja iz Bovca št. 43. tako da sosedne hiše niso prišle v nevarnost. — Plaz je zasul na jugozapadni fronti desetnika, trgovca Antona Zorčiča iz Kapel pri Brežičah. Zorčič je bil v gorovju na patrulji. — V Mariboru se vrše odslej zopet sejmi za živino kakor po navadi. Klavne živine ni dovoljeno izvažati, temveč le plemensko--Umrl je v Spodnjih Poljčanah gostilničar in posestnik Anton Fijavž. I* Ribnice na Štajerskem: Dne 23. februarja je na domačem posestvu v kapelici sv. Jožefa obhajal g. Josip Lenarčič na tihem svojo šestdesetletnico. — 8. marca. je nagle smrti umrl Lah internirani delavec Peter Scramoncin, baje vsled pijače. Ni bil zločin* kakor so poročali nekateri časo-i pisi. Poročil se je v Limbušu pri Mariboru gosp. Srečko Robič, c. kr. oskrbovalni oficijal v rezervi in veleposestnik, sin pokojnega štajerskega deželnega odbornika Frana Robiča, z gospodično Pavlo Rotter, hčerko c. kr. poštarja na Bistrici pri Mariboru. PRIMORSKO. — Najstarejša palma v Gorici tudi zadeta. Pri usmiljenih bratih stoji prijazno najvišja in najstarejša palma v Gorici. Tudi o-na se je čutila s P. Frančiškom varno pod zaščitom Rdečega križa, ki dalekovidno plapola nad hišo. — In tudi njo je isti predpol-dan hotela uničiti smrt. — Tik ob njej je padla granata, skopala precejšnjo jamo — odtrgala ji je polovico korenin in jo nagnila, t pa jo, da se še opomore. Življenje v Gorici. Uradno se iz Gorice malo pa kratko poroča. Gotovo se vam zdijo poročila včasih vsakdanja. Isto velja o dopi-sateljih od tu. Prav tako. Važne stvari se na kratko najlaže pove — brez pomembnosti na dolgo vezati pa je pusto. < Življenje pa nam ni tako enostavno kakor poročila. Pomislite, knjiga brez črk, brez besed — odprta, debelo tiskana ,to je naše junaško ždenje tu ob fronti. Naše (baterije tam zadaj so nam dolgi pomišljaji — črta za črto — paz-no štejemo njihovo moč, kadar se gibajo. — Naši topovi so pravi na" in "Filarmonico-dramatica' politični oblasti, da se sami raz puščata. — Kakor se govori po Trstu, jc dosedanji okrajni načelnik v Ro-janu, Ern. Oblak, ali odstopil ali moral odstopiti. Mesta okr. načelnikov v spodnji okolici je prejšnja v Trstu vladajoča italijanska stranka oddala ljudem, ki niso bili ravno najsposobnejši za ta vc-levažna mesta in prav gotovo tudi ne neprijazni napram večini prebivalstva. — Nemška šola v Kanfanaru v Istri. "Hrvatski list" v Pulju poroča : Pretekli ponedeljek se je otvorila s sv. mašo nemška ljudska šola v Kanfanaru. Za novo šolo je prosilo šolsko oblast nekaj kanfanarskih rodbinskih očetov, da se jim otroci naučijo nemškega jezika, katerega so nekoliko spoznali v begunstvu. V nemško šolo se je vpisalo petdeset o-trok. Na razpolago imajo dve sobi občinskega šoljskega poslopja. Podučujej9 tri učiteljske moči. Poleg nemške je v Kanfanaru tu- — Smrt frančiškana. V Gorici je dne 12. aprila umrl junaške smrti pater Frančišek Ambrož, vikar frančiškanskega samostana na sv. Gori. O tem piše dopisnik ljubljanskemu "Slovencu" sledeče: Pokojni pater Frančišek Ambrož je stanoval pri usmiljenih klicaji, večji ali manjši, kakor di hrvatska šola, katero obiskuje pač kateri tuče. Naši zrakoperi 150 otrok. Imajo eno sobo in eno nam rišejo obrobne okraskr, — vi-njete za platnice; — gibčni so in drzni ti sokoli, pa glas imajo rezek kakor bojna trobelj, vsakdo jih razume. Sovražne roparice so prava skaza v knjigi. Zdi se ti kaj nameravajo, jpehko zvoneče pojo v zraku, a kdo jim zaupa; tam, kjer preveč krožijo, je rada bratih v Gorici, opravljal službo nesreča. In prava sitna, šolska angelja tolažnika bolnikom in čč. bratom, varoval svetišče na Sv. Gori, in pomagal ob nedeljah vlč. g. župniku v Grgarju. V pone: deljek, 10. aprila se je sprehajal vprašanja nam rodijo laške granate: kaj hočeš, kdo te je klical ... Vse brez besed pa ne brez vsebine. Le pl. Iloefer, fini. zapiše dva! učiteljsko moč. — Potres v Baški na otoku I\r-ku v mesecu marcu je strašno razdejal to hrvatsko mesto. Ni hiše. ki t>i ne bila poškodovana. Državni inženirji so pregledali mesto in določili, katere hiše se mora "podreti, katere popraviti. Škode jc okoli 120,000 K. — Hrvatsko spominsko ploščo pokojnemu prestolonasledniku in njegovi soprogi so tiho odkrili v Sarajevu na hiši, kjer se je izvršil atentat. Na črni plošči iz la- po vrtu — dve granati sta mu le-5 tri «tavke besed, kratko pa mno- bradorskega marmora, katero teli čez glavo in pokvarili več sob g«- "Izjalovljeni sovražni proti-j venča krona, razsvetljuje žarnica bolnišnici. — "Pojdite z vrta!" »»padi, merno streljanje s topo- hrvaskl napis: 28. AL t 1!H4 sta vi" itd. iga kličejo. — "Pa saj vidite, da jc tam bolj nevarno kot tukaj," je dejal hladnokrvno. V torek je! Lahko se pohvalimo, da je za ma- na tem cestnem križišču od roke — Kako se hranimo'v Gorici? *avratne£a morilca našla mueeni- ško smrt prestolonaslednik nad- tbil zopet na vrtu do pol enajstih ' lo katero mesto tako dobro pre-dopoldne; prišel'je v svojo sobo, j skrbljeno kakor za Gorico. Kai nekaj trenutkov, že prižvižgala je sploh kje v Avstriji le močne : vojvoda Franc Ferdinand in njegova soproga Sofija vojvodinja Hohenberška. .10 cm granata od Kalvarije skozi dobiti, nam preskrbi tudi naš via- Smrtna kosa. V nedeljo 19. okno in vrata neke prazne sobe -na hodnik pred vrata p. Franca, je tam eksplodirala, in prodrla v dni komisar grof Dandini. Tudi marca je umrl v Kobljeglavi go-cene živil niso previsoke v prime spod podžupan in krčmar Karol ri z drugm mesti. Primerjajte sa--Zega v 51. letu svoje starosti. V pritličje. Kosci železa pa so pre- mi: Govedina 1 kg 6 K. Svinjska petek je bil pri vojaškem nabo vojno pojilo.. Koresp, so ga ljubili predstojniki in podlo-iurad poroča, da so priglasili pod- žniki. Zakaj bil je res vzoren katoličan, iskreno pobožen in pripravljen na junaško smrt. — Spa-vaj v miru dragi Francelj in čug nad domovino in svojo ljubljeno družino, kateri izrekamo naše odkrito sožalje! -— Padla na bojnem polju. Na besarabskih poljanah je padel F. Kalin, na južno-tirolskem bojišču pa Stibilj, oba doma s Plač, občina Sv. Križ na Vipavskem. — Smrtna nesreča poddesetnika Kristijana Gomiščeka v Ljubljani. Poddedesetnik Kristijan Gomišček, dodeljen rezervni bolnici št. 4, filijalka na Viču, pristojen v Podgoro pri Gorici, rojen 1883. leta, po poklicu zobni tehnik je došel z dopusta iz Vitovlj. Dne 15. aprila ob 6. uri 41 minut zjutraj je izstopil iz vlaka, ki je na progi v Tivoli obstal, misleč, da si okrajša pot. Kot izstopi, pripelje brzovlak po drugem tiru iz Ljubljane in mn odtrga obe nogi in eno roko. Prepeljali so ga pis na IV. vojno posojilo: Hille & Dittrich (Schoenlinde) 1,200.000 kron, Jakob Philipp, izdajatelj "Oesterr. Illustr. Zeit." 1 milijon, s prejšnjimi podpisi skupaj 2 milijona ; A. Gerngross, delniška družba, 1 milijon; Pečeška rafinerija za sladkor 1 milijon; bu-dimpeštanska delniška družba za mineralno olje 500.000 K; štajerska montanska tvornica Franc Mavr-Melnhof v Ljubnu 500,- 000 K; E. Bloch & sinovi (Brno) 1 milijon; Franc Gabler (Dunaj) 500,000 K. BOVŠKI BEGUNCI NA GORENJSKEM. Kmalu bo leto dni, odkar smo morali nagloma zapustiti domače ognjišče in bežati pred zavratnim sovražnikom — verolomnim Lahom. Ker se je moral ta beg zgoditi kar najhitreje — v par urah — in ker se nam je reklo, da naj si vzamemo s seboj le najpotreb* ŠTAJERSKO. — Umrl je v Mariboru tamkajšnji profesor veronauka I. Mar-košek. — Junaške smrti je padel na južnem bojišču Viktor pl. Poiger, praporščak, sin bivšega občepri-ljubljenega slovenjgraškega okr. glavarja in namestniškega svetnika Ernesta pl. Poiger. Padel je pri zrakoplovnem napadu na kolodvor v Casarsi na Laškem. — Smrtni kosa. Umrla je v Gradcu soproga bivšega ravnatelja celjske gimnazije gospa Ana Gubo. — V Celju sta umrla vojaka Jurij Kostanjevac in Mihael Mlaker. — Umrla sta v Juden burgu črnovojnika infanterista Jurij More, star 45 let in Janez Pevec, 18 let. — Umrl je v Kan-diji občeznani zidarski mojster Anton Fink, star 75 let. — Umrla je na Ptujski gori učiteljeva vdova Ivana Zadravec. — Samomor. Iz Celja poročajo: Dne 5. aprila se je obesil Gregor Blazinšek, posestnik v Vinah pri Novi cerkvi. Izvršil je samomor najbrž v duševni zmedenosti. — Smrtno se je ponesrečil v Celju 291etni delavec Ivan Žafran iz Liboj. Pripeljal se je z vlakom iz Petrove ter je skočil z vagona, predno se je vlak na celjski postaji popolnoma ustavih Pri tem je padel tako nesrečno, da so mu kolesa odrezala obe nogi tik pod telesom. V brezupnem stanju so ga prepeljali v bolnišnico. — Povišana doklada na pivo na Štajerskem. Osrednja vlada je dovolila deželnemu odboru, da sme povišati deželno naklado na pivo v prvi polovici leta 1916 za štiri krone. — Drobne vesti s Štajerskega. Iz Ptuja. Zgorela je s slamo krita hiša Marijo Svenšek na Vičo-vi. K sreči je bilo vreme mirno, -bili njegova vrata in ga ob mizi podrli na tla. Goltanec mu je bil gladko prerezan, kos železa še v ivratu na levi strani tik ob rami •velika luknja v prsi in plečna kost 'zdrobljena; na levi roki odtrgan -kazalec in sredinec za en član krajši. Našel sem ga pred operacijsko sobo na hodniku v krvi — preoblačili so ga za operacijo. -Spoznal me je. "Kje sem, kaj se je zgodilo, kedaj je bilo to?" Vse je brž razumel. "Ne morem se spovedati." Kri 11111 je vrela iz ust. Mirno in zastopno je z menoj obudil kesanje in spremljal podelitev sv. poslednjega olja ter papežev blagoslov. Prišel je njegov sobrat P. Aleksander iz Kostanjevice, ni ga več poznal. Prepeljali so ga v žensko bolnico, kjer je naslednji dan umrl vsled hudih poškodb. Bodi mu ohranjen časten spomin! , — Še ena žrtev 11. aprila. Vdova Podiberšič, 40 let stara, je šla s hčerko sadit krompir za Tržaško cesto. — Svarili so jo, naj ne hodi, ker preveč granate žvižgajo. Šla je in ni se več vrnila. Pri delu jo je zadela granata in na mestu ubila, hčerko pa ranila. Tako nam poročajo iz Gorice. zabela 8 K. Konjsko meso K 0.70 1 ru v Ljubljani, v soboto zvečer Kruh le proti izkaznicam prav do- se je vrnil in takoj legel v po-ber K 0.54. Olje belo 1 1 K 10, ze- steljo, iz katere ni več ustal. leno K 7.20. Ječmen 1 kg K 1.12. Ranjkl je trpel že več časa na hu-Fižola ni za dobiti. Grah semen- di naduhi in srčni hibi. Ranjki ski K 5 1 kg. Solata 1 kg K 2. Karol Zega je bil vzoren katoli-Špinača K 0.80. Zelena K 1. Čebu- čan, skrajno dobrega srca, vedno la K 8. Krompir K 0.30. Zadnjih pripravljen pomagati potrebnim. 130 kg malo boljšega krompirja Za njim žaluje-vdova in trije o-jc bilo pretečeni teden kupljenih troci, a tudi vsa občila občuti za občinske reveže. Špargcljni solbritko izgubo. Naj počiva v miru! dosegli prve dni nezaslišano ceno K 5. Danes 11. aprila so bili naj- Umrl je v ruskem vjetništvu Anton Spačal iz Kostanjevice na lepši po K 0.80. Njihova doba je Krasu. V Przemvslu letos vsled izredne vročine hitro minula. Sol K 0.28. Vina 1 hI K 160. Pšenica K 100. Grof Dandini jo je nabavil 200 kilogramov in podaril bratu Sabas-u za mestne cerkvene potrebe. Sladkor, le proti izkaznicam K 1.20. — Grmenje topov se je v Trstu od ponedeljka na torek 10. — 11. aprila tako čulo, da so sc tresle šipe. Kanonada na soški fronti je morala biti jako silna. je bil vj«t V Taškentu v Turkestauu je zbolel in tam umrl. Padel je na severnem bojišču v 20. letu svojega življenja Jožef C argo, Staničev, iz Ročinja. Bil jc edini sin matere, katera živi sedaj v Noli v laškem ujetništvu. Bodi mu lahka zemlja lublinska. Njegov rano mu umrli oče je bil med buditelji narodne zavesti na Ka-: nalskem. Od laškega šrapnela je bil ra- — Podpisovanje IV. vojnega njen nad stegnom" 15 let stari sin posojila v Trstu._ Doslej je pod- ; kajžarice Štefan Milost iz Grga pisalo v Trstu 37 strank 365.900 K novega vojnega posojila. ja na Goriškem. Ranjen je bil na potu v Solkan, ko je šel kupovat — Italijanska društva, ki se sa-1 špecerijsko Llaqro. Z vojaškim ma razpuscajo. znanili društvi V Splitu sta na-Banda Cittadi- transportom so ga prepeljali v tu-ijo deželno bolnišnico. Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino. Do dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne pošti jat ve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika $e te ta, da potrebujejo poiiljatve v sedanjem času 20 do 24 dra. Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino. K100 veija sedaj samo $14.50, K 1000 samo $142.00 s po&tnlno vred« Frank Sakser 82 CorUandt Street. 6104 St. Clair Ave., Mew York, IV. Y. Cleveland. Olilo. Učiteljica. (Spisala M.). Nisem vedela, kako bi izprego-vorila. Govorila sem, kakor mi je prišlo na jezik, kar mi je nareka -lo sree: "Marijea, zakaj nočeš biti učiteljic a T" — Zdajci je vzdignila glavo ter Poznala sem jo že izza mladih ^ let, ono vitkoraslo dekle, s črni- . - - ^.. . . . ir mi očmi in s žrnimi kodravimi me P°*ledala ljubeznivo,,tako lju-lasmi. Obličja je bila bledega in begIVv?' da n*e -ie h na licu ji je počival neki re^n VSa b°Jazen'Kar mem nIC tebl nlc mir, -ki ni lasten vsakemu clove-j T" je]a na kl°P' da bi SC_ ku. Jz oeij ji je odsevala 1 jube J d ® • * ^ . . 11 i v os t in miloba, a usta so ji bila L Ta h,p "J.,36 ^f?0 zas1n,e-la!a najčešče sklenjena bolestno. i!11 ,ne l)0sad,Ia na kloP P01^ sc>- Marijea ji je bilo ime. In ta , . Q , . i". , Marijea, ljubezniva, tiha deklica L T?*o! .Sedaj . pa. po!lWM je bila meni - I vprašala si, zakaj nečem biti u- vetja ljubljenka. v detinski dobi naj- ičiteljica! — Vedi — jaz bi bila Človeško' srce,' posebno mehko T'1*' fada\a žensko srce se že v rani mlado- i niajo dosti denarja. Za šolo je tre- sti kaj ra. Zamišljč- žba 10.000 novih zvedeti »z nje se nadaljno pripo- lia je mehanično vrtela strojevo Henr*v Ford u ved. A takrat je navadno Marij- kolo, da je glasno ropotalo. In'me-ea pretrgala molk, plosknila z ro-lni jc UJ?ajalo to ropoUnjCt kakor ropdtanje mlinskega kolesa na pp-toku. Sne«: v Dakoti. Deadwood S. D. " 15. maja, — Vsled hudega, dva dni trajajočega snežnega vremena je zapadlo tukaj skoraj 2 čevlja snega. Farmer ji tega okraja so mnenja, da je tako pozno zapadli sneg velike vrednosti zanje. Razstrelba smodnišnice. Gibbstown, N. J. 15. maja. V Du Pontovi tvornici za smodnik v Ropauno, nedaleč od tukaj sc je pripetil^ danes velika razstrel-ba, pri kateri je bilo 8 delavcev libit ih, 12 pa nevarno ranjenih. Med mrtvimi se nahaja tudi superintendent te tovarne in njegov namestnik. Ljudska sodba. Waco, Texas, 15. maja. Danes opoldne je na nekem javnem trgu tega mesta razjarjena množica ljudstva linčala 24 letnega zamorca Jesse Washingtona, ker jc minuli teden nedaleč od tukaj napadel in umoril Mrs. Lucy Fryar. BNajprvo so nesrečnika obesili na neki drog, potem pa polili s petrolejem in zažgali. To nečloveško početje je z velikjm odobravanjem gledalo kakih 15r000 o-seb, vpoštevši žene in otroke. . Predsednik Wilson in Nobelova nagrada. Washington, D. C., 15, maja.— Prijatelji predsednika WilsOna so trdno prepričani, da bode dobil on letos znano Nobelovo nagrado $40.000 za posredovanje miru. Od meseca decembra lanskega leta je preds. Wilson že večkrat ustavil in zabranil konflikt med Zedinje-liim državam in drugimi velesilami, vsled tega je opravičen do o-menjene nagrade. 3t± je . trpeti, ako ti je ; na razpolago dobro zdravilo. Uživaj redilo nekoliko časa Trinerjev ellksir grenkega vina, in kmalu se bos počutil popolnoma prerojenega, •fvojč dnevno delo ti ne bo več težavno temveč zabava; užival boš z veseljem svoj obed ter se veselil svojega počitka. V vseh le-karnah, cena $1.00. Jos. Triner, izdelovalec. 1333-1339 S. Ashland Ave., Chicago. HI. • Bolečine v hrbtu, sklepih, mišicah itd.; bodo hitro odpravljene če rabiš Trinerjev Liniment. V lekarnah 25c in 50c; io pošti 35 i rt 60e. (Advert.) kama, rekoč: "Otroci, sedaj se pa Igrajmo!" In učila nas je lepih iger, igrala in pela jc z nami. "Marijea," vprašani jo nekoč, "kdo te je pa naučil tako lepo peti?" "I kdo," — odgovori mi smehljaje, "to bi rada vedela? Vidiš tam, kjer sem bila jaz v šoli, je veliko otrok in mnogo učiteljic. In tam seui se naučila tudi jaz i grati in peti." "Ali bi bila ti rada učiteljica?" vprašani jo nadalje prav zvedavo. Bilo je spomladi. Nabrala sem pestrega cvetja ter šla navadijo pot k Marijei. Prišedša blizu hiše sem opazila zaprto okno v njeni '.'J; sobici. Ni bilo čuti ropotanja stroja, vse je bilo gluho in tiho. Poskušala sem odpreti kljuko na veznih vratih, pa se ni dalo. — Za mano pride težkih korakov Urša, domača dekla. "Danes ne bo nič s teboj, o- račas je Marijea vidno poble- Marijea jc bolna." In od- a no vrši In nno-lod in n.ni^'n Pr,a .ie vrata ill meni nič tebi nič Poboljšanje plače. Detroit, Bfcch. 15. maja. Ker se bode tukajšnjo veliko Fordovo tvornico avtomobilov že za enkrat povečalo, bode rabila ta dru-delavcev. namerava baje v kratkem za svoje delavce uvesjj samo 6 urno dnevno delo z $1. — plače na uro. Dosedaj je prejela ta družba že nad 75.000 prošenj iz raznih držav za to mastno službo. VABILO k DRAMATIČNI IGRI '4POŽIGALČEVA HČI". Resna igra v petih dejanjih; češki spisal Josip K. Tyl, poslovenil Jos. Stare, katero priredi Slov. Mlad. Samost. Podp. Druš tvo "Danica" v nedeljo, dne 21 maja 1916 v Narodni dvorani na 18. cesti in Racine Ave., Chicago. Pričetck ob 2. uri pop. Vstopnina 50c in 35c. Po igri se vrši ples in domača zabava. Že ime igre same kaže, da jc zanimiva. V Ljubljani jc bila uprizorjena z velikim vspehom še v starem deželnem gledališču pred 40 leti. V tej igri nastopi 22 oseb. Vloge so razdeljene med najboljše igralce in igralke tako, da ne bo nikomur žal,.kdor bo prvič tu v Chicagu uprizorjeno "Požigalčevo hči" dne 21. t. m. videl. Vlogo "Požigalčeve hčere( (Vrabčeve Rezke) je prevzela tu dobro znana vrha igralka gdč. Etna Jurga-tova. Vabljeni so torej uljudno še enkrat vsi Slovenci in Slovenke iz Denar pri nas 7 je varno shranjen. JPrtporobuBo m SloTMMa, dm d*aar prt mm kml mb »breetoi rm&un J* jim cafoUrimo VMtej Plačujemo po 3% obresti na denar uložen na obrestni račun. aa ▼ J«tt«tu aH IrufMa kraj« Ihm Cbsa K. 0. K. Ja Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav. PeHIjamo denar v staro domovlao sanccljivo In »o baJoUJob Oddajamo ▼ najem varnootue ikrlnjlce po 18.00 na lote aa vrodsovtalk papirjev in listin, kjer so vodno varne prod tatvino. Izdajamo meojice na vae krajo. Poelopjo, v katerem eo naši uradi je laetniaa te Naia banka jo d«podtni urad aa meat o JoMot, m okraj VTIil, m drtavo Elineie ln aa vlado Zdrnienik drftav. The Joliet National Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000. Rezervni sklad $300,000. t. Zapomnite si Cllicaga 111 bližine, tako tudi naša rojakif da Amerikanec ne more biti Kranjec, « slovenska društva. Za dobro po-j demkrat na glavo postavi; to je gola resnica, strežbo in zabavo bo skrbel ODBOR. NAZNANILO IN ZAHVALA. jih brezčutno zaprla za sabo. dela. povesila pogled in molčala. "Da. da, Marijea, thbodi uči- ^ teljiea, in mi pojdemo k tebi v šo- °džla sem užaljena. Pometala lo," oglasi se več otrok in rado-'sem cvetke v Pot°k ter zrla, ka-vedno obstopi deklico, ki je ko- ko so ri,)iee ,a^°vedno vzdigova-maj prikrivala notranjo bol. i,e -lavice v vodi- "Kaj ne, da boš učiteljica/Ma-1 .Xcka» d,,i-i Pozneje je mrtvaš-rijea?" — vprašam jo iz nova, k! zvon za|)el iz domačega zvo-zroč jr naravnost v oči . . . n,ka- Zvonilo jc Marijei. Svetla solza. — znanilka srčne n,i ^ v profil ple- boli. — ji je zaigrala v očesu in n,enitih P°tez, razpletena kita, kanila na bledo lice. Tiho je polo- venf'ek »« »lavi, snežnobela oble-žila prst na usta in poluglasen ka in ,cpi ve,lci* 8 katerimi je bi-"i>st" jc hkrati umiril glasne vo- la odeta m°ia Marijea. Še mi ži-lil<»e! ve v spominu besede, katere sem "Idimo domov!" dejala je z C¥a ®c<} tajnim šepetanjem kro-zapovedujočini glasom. ' Pivcev: Bolje bi bilo dati jo v vii j • sol() 111 .P pomagati, kamor si je Nobena druga zapoved nam ni zJl]p]u i a . . j ,r 1V zeieia, kakor pa tako mlado po- Uko sla do srca . Moleč smo ,ožiti v a,.ob „ • si, ,a Manjco uc.telj.co Med Taias tch l)cscdij u poto,, ,c izsrub.la plctcnko .z no-|da„es • gavice. liho sem jo pobrala 111 jo v , . . izročila Marijei. Pogledala me ie , Kakor vsako leto' sem 8e tudi žalostno, tako da si je nisem več , tos ustavila ob "jeneni grobu. upala Vprašati, bi li rada bila u- Lep, Spo,nen,k ji dif'' in na križu ji slove prelepe besede. A v mojem srpu ji slovi spomin: "Moja prva, idealna učiteljica. Prosperiteta vzrok somomora. New York, N. Y. 15. maja. V Hastings-oii-Hudson se jc včeraj ustrelil pleskarski mojster Alfred M. Fuller iz dokaj čudnega vzroka. Fuller je izvrševal že nad 20 let svojo obrt v tem mestu in o-kolici, ter jc veljal za premožnega moža. Ker jc dobil zadnji čas.ja^ redno veliko naročil, istih ni mogel izvrševati vsled pomanjkanja pleskarskih pomočnikov; to mu je dalo povod, da se je ustrelil. če se prav se- Vsak vesten ii( soliden trgovec se drži tudi resnice s tem, da ponuja in prodaja svojim odjemalcem to, kar v rcsnici importira. Tega gesla sc drži sirom Amerike znana in edina samostojna slovenska importna tvrdka A. Horwat, ker piše na svoje steklenice "Kranjski importiran brinjevec, Slivovec ali Tropinovec, katerega v res niči importira. Sedaj se te pijače ne more dobiti iz starega kraja, ja* je imam pa le obilo na rokah od preje. Vlada Zedinjenih držav VHBcega strogo kaznuje, ki bi skuial prodajati navadno blago za importirano. In vendar je najti pri na« mnogo takih ljudi, ki ponujajo občinstvu razne likerje, ter piiejo na steklenice: Kranjski Brinjevec, samo da mečejo odjemalcem pesek v oči in da aaie ljudi slepijo s takimi besedami. Jaz prodajam tudi tak brinjevec, ki ni importiran po $6.50 zaboj, na galone pa po $1.76 Double Stamp 100* katere vrste ga hočete. ANTON HORWAT, importer in trgovec z žganjem na debelo. Telefon: Canal 2074. 1827 W. 22nd St., Chicago. III. Prijateljica sufragetk. New York, N. Y. 15. maja. Soproga nedavno umrlega publicista Frank Leslie je v svoji oporoki določila poldrugi milijon dolarjev ameriškim sufragetk&ni za njih agitacijo. To ogromno zapuščino bode imela v oskrbi Mrs. Carrie Chapman Catt. Zastrupila 20 oseb. Hartford Conn. stna policija jc tu aretirala tc dni Mrs. Mary Archer Gilligan, lastnico tukajšnje privatne hiralnice za postarane ljudi. Pripisuje se ji, da jc svoje pacijente mori ka kar na debelo, ker jc baje zastrupila tekom zadnjih par let že 20 oseb. Vsejn prijateljem in . znancem širotil Amerike naznanjava s tem tužuo vest, da je najun dragoljub-Ijeiii oče Frank Papeš, aljši bolezni previden s tolažili za umirajoče due 6. t. m. za !J I »VVWWV V\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\W \V\\V\\\\\\\\>, s spal v (Jospodu in je bil pokopan dne 8. maja na pokopališču sv. Jožefa, Joliet, 111. Pokojnik jc bil rojen v Žužemberku 1. 1861; semkaj v Ameriko jc prišel pred kacimi 22 leti. Zapušča dva žalujoča sina: Frank in Johna. Frank živi v Jolietu, John pa v Miunešoti. Tem potom sc lepo zahvaljujeva članom društva Vitezi sv. Jurja št. 3 K. S. K. J. in vsem ostalim, ki so se sprevoda udeležili, osobito pa rojaku Jakob Zabukovcu z 15. maja. Me- j družino iz Peoria, 111. ker je prišel tako daleč blagopokojniku izka-zat zadnjo čast pri sprevodu. Nepozabnega očeta priporočava v molitev in blag spomin. Naj v miru počiva! Žalujoča sinova: Frank in John Papeš, Joliet, 111., dne 12. maja 1916. { Martin Nemanich slovenska gostilna ln restavracija Rojaki Slovenci vedno dobrodošli! Zaloga in prodaja pristnega domačega vina. Telefon: Canal 80 1900 W. 22nd St. Chicago. Za zastave, regalije in vse čiteljica ... Prišli smo do razpotja. "Otroci. popoldne ne pridem več k vam," pravi Marijea. "Zakaj ne, zakaj ne?" — vpraševali smo boječe. "Xc morem." In ni se nasmehnila. kakor drugikrat, molče se je obrnila in odšla lahnih korakov proti domu. Ameriške vesti. 150 Indijancev dobilo ameriško državljanstvo. Wagner, S. D. 13. maja. Danes sc je vršila tu velika slavnost, pri Nam pa ni hotelo v glavo, za-i kateri jc dobilo 150 Yankton Si-kaj liecc biti Marijea naša učite- 0ux Indijancev državljanske pra-Ijica, ko vendar zna najbolje peti vice in svoja odmerjena domovin igrati. ja Vse te nove državljane je za- prisegel tajnik notranjih zadev, Poslej je bila redko med nami.I .Lane iz Washingtona; te slavno-Ni več pela/ ne se igrala, le za- sti se je udeležilo do 2000 Indi-mišljena je sedela pri nas ter ne- jancev iz bližnjih rezervacij, utrudilo pridno pletla nogavice. Vsak kandidat je moral storiti — In otroci je kmalu nismo po- slovesno obljubo ali prisego pod grešali več, kadar ni prišla. ameriško zastavo, zatem je nare- Le meni je bilo neizrečeno žal dil na zborovalnem travniku s po nji. Prav nič me ni veselila i- plugom nekaj brazd, v znamenje gra in zabava . . . ' da prevzame običaje belokožcev; Nekoč sem se skrivaj izmuzni- ko se je slavnost zaključila, jc la iz vesele družbe in jo zavila podelil tajnik Lane vsakemu no-naravnost k Marijei. vemu državljanu denarnico z ne- Sedela je na vrtni klopici in i- kaj drobižem kot navodilo, da mela glavo pobešeno. Zdolo se mi naj se Indijanci oprimejo hranje-je, da je ihtela. vanja. Iz zemljepisja. Učiteljica III. razreda ljudske šole je razlagala učencem zeinlje-pisje; na vrsti je bila Zapadud Indija. - > . "Tdrcj Charlie, povej, mi glavne pridelke te dežele!" Mali Karelček je dolgo časa po-fuišljal in se kouečncT izrazil, da ne ve. , "Od kod pa dobiva tvoja mati sladkor?" vpraša učiteljica nejevoljno. "Pri grocerju ga kupuje" ali ga pa vzame včasi na posodo pri naši sosedi," se je odrezal ma^i. Karelček. . ' ' društvene potrebščine, Prva in aa|st&re|ša domača tvrdka F. Kerže Co. 2711 So. Millard Avenue Chicago, III. Vse delo in blago garantirano. — Ceniki zastonj. r~r Veseli se življenja. Življenje je prekratko, da bi se človek razburjal. Ti hočeš biti vesel na delu, pri obedu, pri počitku. Vendar ne moreš bitj popolnoma zadovelj$n, ;če Tvoji ttlesni organi ne delujejo popolnoma v redu in Te želodec vedno opominja, da ni vse v redu in t® ne more zadovoljiti z do voljno eneržijo in močjo; ne dpvoli ti, da bi sedel k mizi in obedoval s tekočI; tvoj počitek je pokvarjen, ker ise ne počutiš dobro. — Toda nezmiselnp Farme! Farme! Ako ste namenjeni kupiti farmo, sedaj jc pravi čas za to. Mi prodajamo farme že več let v e-nem najlepših iii najrodovitnej-ših krajev države Wisconsin, katera je, kakor ste gotovo že slišali, ena prvih poljedelskih in živi-norejskfh držav v Uniji, zlasti pa je znana še po svoji dobri, zdravi pitni vodi, ki sc drugod malo-kje dobi. Na našem zemljišču je naseljenih ze precejšnje število rojakov, ki vsi dobro napredujejo, in so zadovoljni, da so se naselili tam. Naš svet leži v Chippewa in Rusk County, v neposredni bližini glavnih železnic. Kdor izmed rojakov torej želi kupiti farmo v tem lepem in rodovitnem kraju, naj nam piše za pojasnila in natančnejši popis zemlje, kar pošljemo vsakemu zastonj. SLOVENSKA NASELBINSKA DRUŽBA. . • T: Louis Bewitz, 198—1st Ave., Milwaukee, Wis. (Adv.). ^mittttimtmt nunumnumminnmuuiintmmninnmuwmttimi:\\i\\xi\\\%\i\\\ii DOBRODOŠLI | 5 mi cenjeni rojaki Slovenci iz Chicaga in okolice v mojo gostilno = kJer se toči vedno sveže izborno "Hoerberjevo" pivo, razno- 1 H vrstno žganje in naravno, doma sprešano vino. = Gostom so opoldne na razpolago okusna jedila iz domače = | kuhinje, tako tudi mrzel prigrizek. Svoji k svojimi John Zvezich H 22&4 Blue Island Ave. j[ CHICAGO, ILL. 1 Telefon: Canal 2363. DOMAČA NARAVNA OHIJSKA VINA prodaja 178Q-82 E. 28th St., Lorain, O lil o CONKORD RDEČE VINO $25 00 barrel DELAWARE BELO VINO $35.00 barrel Pri manjih naročilih cena po dogovoru. Vina so popolnoma naravna, kar jamčim. Naročilu je pridejati denar ali Money Order.