cilmira
Glasilo organizacije združenega dela ALMIRA — alpska modna industrija Radovljica z n. sol. o.
LETNIK VII. ŠTEVILKA 1 februar 1980
Kaj nas čaka v letu 1980
Na zaostrene pogoje poslovanja in pridobivanja dohodka v letu 1980 so se TOZD-i in službe ALMIRE, poleg skrbi za tekoče poslovanje v letu 1979, pripravljali vse leto, več ali manj uspešno.
Na poslovanje v letu 1980 smo zadovoljivo pripravljeni, s tem, da smo se v celoti posvetili preusmeritvi poslovanja, koi to od nas pričakuje naša družba. Kaj smo torej napravili?
Močno smo se usmerili v izvoz, tako da bodo devizni prilivi v letu 1980 znašali preko 50 milijonov (5 milijard starih din), kar znaša preko 20 % realizacije in 35 % kapacitet. Od težkega deviznega pasivca bomo postali uvozno-izvozno aktivni. Del proizvodnje smo preusmerili tako, da bomo manj uvažali in tudi na ta način izboljšali uvozno-izvozno bilanco ALMIRE.
Taka poslovna usmeritev bo močno otežkočila pridobivanje dohodka. TOZD-i bodo morali skrbeti, da se bo dohodek gibal v smeri in kvaliteti kot to predvideva zvezna in republiška resolucija za leto 1980, ker bomo samo na ta način zagotovili tudi ustrezno gibanje osebnih dohodkov.
Zaostajanje rasti osebnih dohodkov za 25 % od rasti dohodka je osnovni družbeni kriterij za usmeritev prizadevanj vseh kolektivov gospodarstva.
Naš interes je, da osebni dohodki rastejo. Pod pogoji, ki jih določa resolucija pa bo treba temeljito spremeniti odnos do dela, samoupravljanja in krmarjenja poslovanja.
Kako priti do potrebne temeljite spremembe odnosa do
dela nas vseh? Odgovor je enostaven: Samo s poglabljanjem samoupravljanja na vseh samoupravnih ravneh, to je od delovnega mesta do delavskega sveta delovne organizacije in njegovih organov.
Kako priti do tega cilja, ki ni enostaven? Individualni poslovodni organi TOZD in nosilci posameznih strokovnih služb bodo morali v temeljih spremeniti obseg in smer svojih prizadevanj.
S samoupravnimi postopki dogovarjanja, sporazumevanja in sprejemanja planov poslovanja in proizvodnje po eni strani bodo zagotovili sodelovanje med TOZD in Skupnimi službami, po drugi strani pa v TOZD-u iste posredovali v taki obliki, da bodo vsi delavci in vsak delavec posebej videl svoje mesto, svoj vpliv, možnosti in odgovornosti do dela, odnos do sodelavcev, s katerimi združuje delo in se seveda odločal za obseg in kvaliteto osebnih prizadevanj in se tvorno vključeval v sodelovanje z drugimi delaven
Temeljne organizacije združenega dela bodo samoupravno in poslovno morale slediti vsem fazam poslovnega ciklusa, od programiranja, planiranja, disponiranja in odločanja o vseh zadevah, ki se nanašajo na poslovanje TOZD od nabave, skladiščenja, prodaje in razporejanja dohodka.
Zaostreni pogoji poslovanja nas bodo samoupravno prekalili, tako da bo samoupravni mehanizem, ki smo ga s samoupravnimi sporazumi in statuti opredelili, zaživel in nas vse spodbudil k večji osebni in kolektivni odgovornosti do naših
Ljubljanski zmaj — naše novo priznanje na sejmu moda 1980 v Ljubljani.
Letošnji januarski sejem MODA 1980 je bil ubiljeni 25. po vrsti. Naša delovna organizacija je dobila priznanje za dolgoletno sodelovanje na tem sejmu. Predstavnik delovne organizacije komercialni direktor tov. Janez Humerca je dobil Zlato plaketo za dolgoletno sodelovanje. Na letošnjem jubilejnem sejmu smo prejeli že tretjič Ljubljanskega zmaja za izvirnost pomladno poletne kolekcije 1980, ki jo je kreirala naša modna kreatorka tov. Vesna Gabrščik — ligo.
Obiskovalci sejma so z navdušenjem pozdravili našo kolekcijo, ker je sestavljena iz različnih artiklov, ki se medsebojno lahko dopolnjujejo, vendar s pripombo, da bodo vse to lahko tudi kupili v redni prodaji.
★
DRA Gl TO VARIŠ TITO	*
★
★
Zbrani na letnem občnem zboru sindikata se pridružujemo vsem* delovnim ljudem naše domovine v skupni želji za vaše čimprejšnje* okrevanje, da bi nas še dolgo vodili po poti miru in napredka.
DELA VCI ALMIRE IZ RADO VLJICE |
***-****-*++-***+*+***+ -K-K+-K-M-**+*********+****** $
posameznih osebnih začetkov v odnosu do delovnih obvez, ki smo jih vsak posebej sprejeli z izjavo o združevanju dela z ostalimi delavci TOZD ALMIRE.
Takoj je potrebno pričeti z intenzivnejšim spremljanjem tekočega poslovanja. Važno je, da TOZD vzamejo obračune posameznih tromesečij leta 1979 kot osnovo za iskanje in
usmeritev svojih prizadevanj pri tekočem delu in samoupravnih odločitvah. Samo na ta način bodo lahko določili obseg svojih prizadevanj in dnevno ugotavljali, ali izvajamo načelo, da mora dohodek naraščati hitreje kot osebni dohodki.
Delavski sveti TOZD naj zahtevajo od individualnih poslovodnih organov in vodij služb,
(Nadaljevanje na 2. str.)
Raziskovalci so prejeli občinska priznanja
Podeljena priznanja in nagrade imajo predvsem namen spodbujati in širiti množično raziskovalno in racionalizator-sko dejavnost med delavci in spodbujati zanimanje za ustvarjalno in raziskovalno delo med mladino.
Naša družba se dobro zaveda, da brez stalnega vključevanja novega znanja v proizvodnjo ne moremo pričakovati trajnega napredka in hitrega razvoja proizvajalnih sil. Zato na vseh nivojih, od ZK, ZS, SZDL, raziskovalnih skupnosti in družbenopolitičnih skupnosti stalno spodbujamo akcije, katerih cilj je znanstvenemu — raziskovalnemu delu dati pravo mesto in pomen.
Že družbeni plan razvoja za sedanje srednjeročno obdobje je postavil raziskovalno dejavnost v ospredje in jo posebej naglasil kot tisto družbeno dejavnost, ki naj omogoči hitrejše uveljavljanje kakovostnih elementov gospodarjenja.
Če velja, da je potrebno mnogo prizadevanj za uveljavitev in pravilno uporabo znanstvenih dosežkov, velja poudari-
Kaj nas čaka...
(Nadaljevanje s 1. str.)
da jih tekoče seznanjajo o bistvenih elementih poslovanja, kot so prodaja, zaloge, proizvodnja, finančna gibanja in dnevno obveščajo ter na ta način omogočijo vpogled vseh delavcev v gibanje poslovanja.
Na koncu naj omenim še programe varčevanja, ki jih bomo do konca meseca morali sprejeti v vseh službah in TOZD. Prav bi bilo, da za osnovo vzamemo obračune za posamezna tromesečja in iz posameznih vrst stroškov planiramo naše obnašanje v tekočem obdobju.
Poslovno leto 1980 bo za TOZD in službe ALMIRE velika šola samoupravljanja, kaljenja osebnega odnosa do dela in obveznosti nas vseh. Prepričan sem, da bomo veliko preizkušnjo uspešno prestali in dokazali svojo delavsko zavest in sposobnost kljubovati vsem težavam, ki se bodo pojavile in da bomo uspešno izpeljali vse naloge, ki jih od nas pričakuje naša socialistična družba.
MIRO ROZMAN
ti, da je prav toliko in še več truda potrebno vložiti za uveljavitev dosežkov na področju množične inventivne dejavnosti.
Ti dosežki so prenekaterikrat v določenih sredinah zapostavljeni, spričo velikanskih vzponov znanosti, spričo možnosti uvoza tuje tehnologije in licenc. Toda prevladati mora spoznanje, da je v tej vrsti dejavnosti, med množico delavcev, skrit ogromen potencial gnanja, ki nam ustrezno spodbujen lahko daje neslutene rezultate ob mi-
nimalnih vlaganjih. Še posebej pomembno pa je, da gre tu za uporabljanje in uveljavljanje našega lastnega znanja in pameti.
Kadar pa gre za spodbujanje takih potencialov pa nam ne sme biti žal ne časa, ne truda in ne denarja, kajti ta prizadevanja bodo slej ko prej obrodila sadove, od katerih bo imela koristi celotna naša družba.
Te misli so nas vodile, ko smo že v preteklem mandatu organizirali razstavo inovacij-
skih dosežkov. Te iste misli so nas vodile tudi, ko smo se odločili, da se v okviru občinske raziskovalne skupnosti podelimo priznanja in nagrade najuspešnejšim inovatoijem v občini Radovljica.
Kljub temu, da odziv na pripravljeno akcijo ni bil najboljši, moramo biti z začetim delom zadovoljni. Mislim, da bo ta začetek za marsikoga spodbuda za nadaljnja prizadevanja k izboljšanju odnosa do množične inventivne dejavnosti.
VLADO SILIČ
Kolekcija pomlad-poletje 1980
ALMIRA letos predstavlja del svoje redne kolekcije za pomlad - poletje 1980. Kolekcija je zasnovana tako, da lahko potrošnik sam izbira in kompletira razna vrhnja oblačila. V Almiri smo pripravili več skupin modelov, ki se med seboj dopolnjujejo. Na razstavnem prostoru si lahko ogledate grupe modelov iz frizeja. Modeli so izdelani iz modne frize preje, ki jo izdeluje „KTI” Krapina. Grupo modelov sestavljajo naslednji artikli: plise krilo, jopica, pulover, brezrokavnik in majica. Moda prihodnjega poletja narekuje poleg ravnih kril tudi plisirana krila, ki vra-
čajo ženski nežnost in eleganco. Pletena plise krila so zelo praktična, saj je plise vpleten in zato ne spremeni izgleda. Jopa, pulover, majica in brezrokavnik so spleteni v modnem lahkem črtastem pletivu, ki poudarja zračnost pletenine. Vsi artikli bodo naprodaj v isti barvni paleti.
Kupovali jih boste lahko posamezno in tako po svoji želji oblikovali komplet, ki vam bo najbolj ustrezal.
Vsi modeli iz redne proizvodnje bodo naprodaj od marca dalje v vseh prodajalnah, ki prodajajo Almi-rine izdelke.
V novejši boutiqe seriji bomo izdelali k plise krilom tudi geometrijsko oblikovane puloverje v posebnem diagonalnem pletivu. Modele lahko dopolnite z jopo, spleteno v vzorcu ribje kosti, ki lahko nadomesti klasični blazer. Iz istega osnovnega materiala smo izdelali tudi dopolnilni asortiman šalov in pasov, s katerimi lahko po želji popestrite modele. Kot vidite je Almira letos pripravila kolekcijo v smislu sestavljanke. Vsaka potrošnica bo lahko izbirala komplete po svojih željah, kar so si želele in pogrešale.
MARJETA ROZMAN
Tako kot vsako leto smo tudi letos sodelovali na popoldanski in večerni reviji, ki jo prireja Center za sodobno oblačenje na sejmu MODE. Prikazani modeli so iz naše nagrajene kolekcije.
e W10 o srn
Složno k novim programom
V		
- ■		
* f		
•m *r*		
w		'‘lift
f		11
m		* — ^ 0m-
> 4% * m m		 ?	
M - _ %		ijm W
Marjan Dobrila, Zdravko Mulej in Leon Mataln so s svojimi izkušnjami prispevali znaten delež k snovanju novih vzorcev.
V	vsej aktivnosti priprav srednjeročnega plana je zaslediti podrejanje „ALMIRE ‘ perspektivam nadaljnjega razvoja tekstilne industrije, kijih poslavljajo družbene usmeritve kot 10 Združenja tekstilne industrije pri gospodarski zbornici Slovenije in Republiškem odboru sindikata delavcev tekstilne industrije.
Perspektive „ALMIRE“ izhajajo iz ciljev in nalog, ki smo si jih zadali z gospodarskim načrtom za leto 1979:
—	z boljšo organizacijo dela vseh služb je potrebno doseči večjo skladnost vseh funkcij poslovanja
—	sistem programiranja in planiranja razviti tako da bo omogočal vsem delavcem vključitev v samoupravljanje
—	pospešiti ustvarjalni razvoj izdelkov in razvijati nove namembnosti
—	povečati prizadevanja za zagotovitev domačih nabavnih virov surovin
—	v razvoj je potrebno pritegniti sodelovanje tehnologov in zainteresirati lastni kapital znanja prizvodnih delavcev na inovacijah — tehničnih izboljšavah, prihranku materiala ali kakršnokoli izvedbo cenejšega in produktivnejšega materialnega poslovanja, bodisi na prihranku materiala, časa ali izboljšave delovnih pogpjev — počutja delavca na delu in ob delu-
V	letu 1979 smo pristopili k novemu sistemu izdelave kolekcije. Organizirana je bila služba plana programa v prodajnem oddelku, ki spremlja tekoča marketinška dogajanja na domačem in zunanjem trgu, vsklajuje želje prodaje z možnostmi proizvodnje vseh treh TOZD z nabavno službo in
izdela plan programa za kolekcijo, bodisi PP ali JZ. Naleteli smo na vrsto težav pri medse bojnem usklajevanju želja in možnosti in ugotovili da smo premalo prencipielni in dosledni pri izvrševanju posameznih nalog, da se ne držimo osnovnega koncepta, ki si ga določamo na začetku izdelovanja kolekcije-
Za izboljšanje teh problemov smo si za vnaprej (PP 80-81) izdelali podroben mrežni plan izdelave kolekcije katerega mo rajo potrditi naši samoupravni organi, da bomo vedeli kdaj, kdo in zakaj je zamudil predpisani termin, ki v verigi vseh nalog vsak zase pomeni člen ki se ne sme pretrgati, da potem ne lovimo koncev in govorimo samo o zamujenem končnem roku.
S kolekcijo JZ/79 smo bistveno spremenili dolgoletno strukturo artiklov vrhnjih pletenin.
S podrejanjem ciljev splošne politike sindikatov tekstilne industrije smo uvedli novi proizvodni program — valk pletenine in bogatejše reliefne vezave z dodatnimi oplemenitenji za težje konfekcijsko zahtevnejše vrhnje pletenine, novimi intarsia vzorci na koton strojih, vloženimi in podloženimi vezavami z efektnimi predivi na tanjših finočah strojev (12 er, terrot), s katerimi smo dosegli bolj grob videz pletenine kije bila trenutno bolj iskana na tržišču, kot navadne gladke vezave.
Valk Pletenine, ki so na domačem in zunanjem trgu zelo iskane, so tehnološko zahtevne. Pri prvem izboru artiklov prodaja, razvoj in marketinška služba niso imeli nobenih izku-
šenj in je z velikim rizikom komisija za izbor kolekcije odločala o količini posameznih modelov za trg prav tako pa tudi priprava dela in proizvodne službe niso mogle predvidevati in izdelovati modelov po planu, ker je to resnično kontinuiran proces, ki zahteva od nabave materiala (kvalitete), pravilnega pletenja in oplemenitenja pravilno zasedenih tehnoloških faz v šivalnici in dosledne kontrole izdelkov brezhiben proizvodni proces, usklajen z uslugami zunanjih partnerjev.
Vendar ledje prebit in upam, da bomo z izkušnjami, ki smo jih dobili, dosegli željeni cilj.
Na spomladanskem sejmu v Beogradu 1979 smo za valk modele prejeli srebrno košuto, ki nam je moralna podpora ob vseh naporih. Artikel SOLARIS — moški bluzon iz valk pletenin je bil tudi na domačem trgu preprodan in je še danes iskan artikel, tako kot še ne pomnimo za kakšen model. V skladišču gotovih izdelkov in v prodaji smo morali pazljivo razdeljevati vsak komad, da ne bi bilo nepotrebne zamere pri kupcih če ga kdo ni dobil.
Dobro so bili prodajni tudi ostali modeli.
Zato je namen tega članka, da se pri neposrednih proizvajalcih ter pri vseh delavcih strokovnih služb spodbudi in nagradi moralno in materialno vsa inovacijska hotenja in znanja, ki bi doprinesla k večji produktiv nosti in gospodarski stabilnosti.
Pohvaliti je potrebno kre-atorje, delavke v vzorčnem oddelku, tehnologe v pripravi dela in tudi delavce v proizvodnji. Vzdrževalci strojev so doprinesli s pravilno izdelavo zahtevnih vzorcev in s pravilnim pristopom k teamskem delu izdelave
kolekcije velik del napredka in smatram, da je nekaj primerov potrebno posebej poudariti, vendar ne moremo vseh obravnavati v tem članku.
Vzdrževalec Franci Pristov je s tehničnima izboljšavama na terrot stroju — vložena pletenina, in na RTR stroju — plii jacquard močno dvignil produktivnost in omogočil z lastno inovacijo možnost izdelave vzorcev, ki so normalno možni samo na najnovejših izpopolnjenih strojih, katere smo videli tudi na ITMI — 1979. Zasluži kolektivno priznanje za svoje delo.
Predlagam, da se izdela pred log za inovacijo.
Prav tako so vzdrževalci Jože Kejžar, Jože Marolt in To nček Vovk uspeli poleg rednega dela izdelati zahtevne karte za ves razpoložljivi strojni park ob najboljšem možnem izkoristku tehničnih kapacitet z vsemi sistemi.
Pri cotton strojih pa zaslužijo priznanje Marjan Dobrila, Zdravko Mulej in Leon Mataln, ki so s svojimi dolgoletnimi izkušnjami v pomoč celotnemu teamu izdelovanja kolekcije — od kreatorjev do plana programa.
V kolikor bomo sodelovali na vseh področjih, da bomo napake obravnavi strpno z namenom izboljšati celoten proizvodni proces, se dosledno držali vsak svojih nalog v predpisanem terminu, upam, da bomo s teamskim delom dosegli še lepše rezultate in da bomo ponosni, da smo člani kolektiva „ALMIRE“, ki nam daje možnost udejstvovanja in lastne socialne varnosti, z našimi izdelki pa bomo zadovoljili želje kupcev.
MARIJA KOZOLE

■<>^m


• ; |i|
j
Franci Pristov je prediali za inovatorja zaradi novosti na terrot in RTR strojih.
Razvoj in sedanji položaj tekstilne industrije
V povojnem razdobju je tekstilna industrija Jugoslavije obsegala 15 % vse industrijske proizvodnje, še danes pa zavzema 10 %. V njej je zaposleno 330.000 delavcev ali 16 % vseh zaposlenih. Karakterizira jo visoka stopnja instaliranih kapacitet, ki preraščajo absorbcijsko moč domačega tržišča. Če ne bi izvozila 20 do 30 % svojih kapacitet, bi bile te zelo slabo izkoriščene. Nekoordinirana visoka rast novih proizvodnih kapacitet je sicer zakonitost razvoja dežele, ki se hitro razvija oz. želi vstopiti v svojo rano industrijsko dobo, vendar je pri tem gotovo povzročena velika narodnogospodarska škoda in izguba zaradi neracionalno vloženih sredstev. Rast proizvodnje pa se vendar umirja, saj smo v obdobju od 1976—1980 programirali 4 % povečanje, ki pa se realizira približno na nivoju 3,3 %. Izkoriščanje industrijskih kapacitet v Jugoslaviji je 81 %, v tekstilni industriji Jugoslavije primarnih faz, to je proizvodnja prej in metražnega blaga 84, končnih tekstilnih proizvodov pa 82 %. Kapacitete, ki delajo v industriji Jugoslavije približno v 2 izmeni, delajo v primarni tekstilni proizvodnji z 2,4, v finalni proizvodnji pa z 1,9. Globalno se umirjajo tudi investicije v Tekstil, saj znašajo v dolgoletnem poprečju okrog 4 % in so pod obsegom družbenega proizvoda.
Zaradi znanega pomanjkanja prirodnih in deloma tudi sin-
tetičnih surovin, je tekstilna industrija Jugoslavije udeležena v celokupnem industrijskem uvozu s 3,5 %, v izvozu pa le z 8,5 %. Zaposleni v tekstilni industriji Jugoslavije imajo trajno najnižje osebne dohodke, za 32 % nižje kot je poprečje industrije in rudarstva. Zanimivo je, da so tudi pri predelavi tako dragocene surovine kot je volna, osebni dohodki za 31 % pod povprečjem. Realni so globalni programi razvoja, po katerem bi tekstilna industrija v bodočem srednjeročnem razdobju zmerno rasla s stopnjo 3, z uvozom 2 in izvozom 4 %.
Pomena tekstilne industrije v okviru slovenskega gospodarstva ne odrejajo subjektivne ocene bolj ali manj neklonjenih razpravljalcev, ampak njena 10 % udeležba v letno ustvarjenem družbenem proizvodu republike in 52.000 zaposlenih delavcev. Tudi narodnogospodarsko in strateško vsklajeno planiranje razvoja tekstilne industrije, ki ne bi predvidevalo večjih stopenj rasti, je nadvse resna in ekonomskosocialno zahtevna naloga, ki predpostavlja brezpogojno družbeno odgovoren in strokovno precizen pristop. Razvoj tekstilne proizvodnje v podobno razvitem svetu kot je naša republika, nas uči, da se število zaposlenih v tekstilnih industrijah postopoma zmanjšuje, pri tem pa ne pada proizvodnja.
V obdobju zadnjih let tudi na slovenskem tekstilna indu-
strija ne zaposluje novih delavcev. Skladno s tem je v zadnjih dveh letih rast industrije in rudarstva približno na indeksu 107, medtem ko je v primarni tekstilni proizvodnji 104, v finalni tekstilni proizvodnji pa tudi 107, kar bi kazalo na sorazmeren porast produktivnosti na zaposlenega, ki je nad poprečjem slovenske industrije. Tako izvozna kot tudi uvozna orientacija je stalno prisotna s tem, da se pri uvozu praviloma pojavljajo osnovne surovine, v izvozu pa struktura niha okrog domače konjunkture in dirigiranih cen. Kadar so cene domačih izdelkov prvih faz podcenjene, se te pojavljajo v večjem obsegu v izvozu, sicer pa je praviloma največji izvoznik finalna tekstilna proizvodnja. Prodaja na tuje znaša po vrednosti približno 13 % in bi jo postopno morali pomakniti na 15 %. Izvoz obsega do 25 % proizvodnih kapacitet. Tudi v zadnjem letu 1979 je uvozno-izvozni rezultat tekstilne industrije nad poprečjem slovenskega gospodarstva.
Izvoz, ki je porastel v industriji na indeks 106, je v tekstilni industriji na 126, uvoz pa, ki je v industriji presežen s 131, je v tekstilni industriji samo 113. 80 % vse menjave je opravljeno z deželami s konvertibilnimi valutami. Nismo razvili zadostne domače proizvodnje sintetičnih vlaken, od prirodnih vlaken bombaž ne uspeva, volna pa je grobih kvalitet. Zato je navezanost na uvoz osnovnih
Naš razstavni paviljon na sejmu MODA 1980 Ljubljana
materialov še vedno precejšnja. Vendar kemična industrija uspešno napreduje in vsako leto v večjem obsegu oskrbuje tekstilno industrijo. V tem razvoju je tekstilna industrija neposredno z vlaganji, svetovanjem in koordinacijo močno udeležena. Kljub temu ni točno, da je tekstilna industrija le velik uvoznik, ki nesorazmerno vpliva na stanje v bialncah uvoza in izvoza.
Leta 1960 je tekstilna industrija Slovenije udeležena v uvozu slovenske industrije in rudarstvu z 11 %, v izvozu pa z 8. V letu 1977 pa je v uvozu z 6,2, v izvozu pa z 6,5 %. Ni torej tekstilna industrija tista, ki je poslabševala slovensko trgovinsko bilanco; rasle so nove proizvodnje, ki so sorazmerno več uvažale in manj izvažale. Tudi pokrivanje uvoza je približno 70%, kar je iznad poprečja industrijskih planov na Slovenskem.
V prihodnjem srednjeročnem obdobju, za katerega osnovne smernice je tekstilna industrija že izdelala, računamo ob istem številu zaposlenih s skromno rastjo proizvodnje. Pri tem pa bi izvoz rastel po stopnji 4, uvoz qa le 1 % in bi s tem tekstilna industrija še izboljšala svoja zunanjetrgovinska razmerja. Računati smemo z de-verzificirano izvozno strukturo, s poudarjeno udeležbo finalne proizvodnje, v uvozni smeri pa bodo še naprej dominantno mesto ohranile surovine. Tako mednarodno menjavo bi seveda moral tudi podpirati uvozno-izvozni ekonomski instrumentarij. Zavedamo se skoraj popolne zasičenosti domačega tržišča s klasično tekstilno proizvodnjo, zato bo naša orientacija modni kvalitetni proizvodnji visoke finalizacije in razvoj tekstilov v izven oblačilne namene, saj danes tekstil uporabljamo od gradbeništva vseh vrst nizkih gradenj, pohištva, gumarske industrije in v ostalih industrijskih vejah.
Za tako poslovno orientacijo bo v tekstilni industriji potrebna modernizacija, katere potek pa je po naši oceni zaskrbljujoč. Uporabljamo podatke službe družbenega knjigovodstva, po katerih je bila v letu 1976 amortizacija višja kot osnovna sredstva dana v uporabo, v letu 1977 in 1978 pa sredstva dana v uporabo minimalno presegajo skromno amortizacijo. To pomeni, da se tekstilna industrija zadnji čas giblje na nevarni meji dezinvestiranja, o kalci večji modernizaciji v globalnem obsegu torej ni govora. Kaj preprečuje modernizacijo? Mislim, da bolj kot pomanjkanje sredstev in splošni ekonomski položaj tekstilne industrije, zavirajo modernizacijo nerazumne ureditve okrog uvoza opreme, ki je
Zanimiv komplet iz frize preje. Izbirate lahko še pulover, jopico ali majico v isti barvi.
vendar v okviru vseh uvozov še najbolj koristen in ima izglede, da bo narodnogospodarsko dolgoročno dobro uporabljen.
V klasični tekstilni proizvodnji za oblačenje ni prostora za razvoj novih kapacitet. Za pokrivanje domačega tržišča mora biti vsa investicijska dejavnost usmeqena na izvozne cilje z nadpoprečnimi rezultati. To lahko omogoči sodobna tehnologija, moderen proizvodni program, sodobna samoupravna demokratična in učinkovita organizacija dela in uvajanje kriterijev razvitih gospodarstev. Ob zdravem tekmovanju in primerjanju rezultatov bo vzporedno teklo nenehno usposabljanje kadrov, večanje znanja in uporaba raziskav.
Za skladno izvajanje takega razvojnega programa je tekstilni industriji potrebna dobra organiziranost in povezanost. Tudi o tem večkrat padajo zelo površne ocene. Tekstilna industrija naj bi bila razdrobljena in ne povezana. To je samo delno res. Tekstilna proizvodnja je modna proizvodnja, določena koncentracija proizvodnje je sicer potrebna, vendar moramo vedeti, da imamo v našem sklopu zelo velike organizacije združenega dela, ki tudi v evropskem merilu nekaj pomenijo, predvsem pa lahko zelo hitro zadostijo potrebe skromne-
ga domačega trga. Optimumi v različnih proizvodnjah so različni in ne bi smeli skozi vidik modelov, ki so uspešni v petrokemiji ali na drugih podobnih sektorjih, ocenjevati tekstilno industrijo. Uspeh organizacijske povezanosti je v rezultatih, ne v formalnih integracijah, ki ostajajo na papirju in od česar delavci, zaposleni v tekstilni proizvodnji nimajo ničesar.
V tekstilni industriji Slovenije se formirajo močna proizvodna jedra, ki so sposobna zagotoviti razvoj in socialno varnost manjšim obratom. Žal imamo še celo vrsto majhnih proizvodnih obratov, ki nimajo dovolj poslovnih moči, da bi lahko z njimi programirali razvoj, marketinško službo, plasman, izvoz in podobno. Ta proces povezovanja moramo pospeševati. Imamo pa zelo močne in uspešne oblike povezovanja, ki so jih izvedle obstoječe organizacije združenega dela, tako da danes nimamo pomembnejše tekstilne organizacije, ki ne bi imela dislociranih obratov organiziranih v samoupravne temeljne organizacije združenega dela. Skozi take procese rešujejo probleme MTT, Labod, Mura, Novoteks, Rašica,.Almira, Tekstil Ljubljana, Dekorativna in drugi.
Za izvedbo nalog razvoja in utrjevanja dosedanjih rezultatov
tekstilne industrije morajo biti izpolnjeni nekateri pogoji poslovanja. Predvsem tekstilna industrija Slovenije ne rabi nobenih posebnih podpor in pomoči in tudi ne posebnega ekonomskega sistema. Tekstilna industrija je dajala, daje in bo tudi v bodoče dajala svoj nad-poprečni delež razvoju družbe. Z razvojem velikih kapacitet s primerno alokacijo proizvodnje, s stanjem zalog, ki so redno na nivoju 3 mesečne proizvodnje, z relativno visokim obsegom izvoza pa je v položaju, da upravičeno zahteva svobodno oblikovanje cen. Položaji proizvajalcev se bodo nekoliko spremenili. Tudi cene se bodo drugače strukturirale. Prodorna modna in ustvarjalna proizvodnja bo s cenami v porastu, standardnejši proizvodi lahko v rasti cen bolj zaostajajo kot ob linearnem administrativnem letnem zviševanju. Namesto razumnega, tržnemu položaju ustreznega obnašanja upravnih organov, se prepričujemo o novosti proizvodov in otepamo s konservativnimi, naši ureditvi tujimi stališči, da je srajca že stoletja samo srajca. Ob takem obravnavanju moda, kreacija, ustvarjalnost in novo zadovoljstvo nima kaj iskati.
Drugi, le za področje republike Slovenije specifičen problem, so razrezi prispevka, ki ni v sorazmerju z ostalimi industrijskimi panogami na Slovenskem. Tu bi büo treba obveze preporazdeliti. Ne morejo se tekstilni delavci sprijazniti s tem, da od krajevnih skupnosti do najvišjih družbenoteritorial-nih enot predstavniki delijo nasvete o tem, kaj bi bilo treba v organizacijah združenega dela storiti. Mislimo, da je čas, da vsak na svojem delovnem področju nekaj ukrene in spremeni, če so podani zadostni argumenti za preporazdelitev obvez do prispevka za nerazvite med slovenskimi gospodarskimi panogami.
Prehod na maloprodajne cene brez prometnega davka in skupno določanje največjega obsega udeležbe prometnih organizacij v maloprodajnih cenah, je poskušal vendar ni dokončno uspel urediti odnose, ki so po svojih bistvenih obeležjih le ostali kupoprodajni. To lahko ugotovimo tudi iz rezultatov tovrstnega povezovanja. Enormno je poraslo število organizacij za promet na veliko širom po Jugoslaviji zato, ker imajo večjo participacijo in številnejši so tudi veliki sistemi. Ni torej odločilno to, v kakšen družbeni položaj želimo postaviti določeno družbeno aktivnost, v tem primeru trgovinsko dejavnost, ampak se ona objektivno nahaja v položaju finalne faze dmžbene reprodukcije in ima zato določene prednosti, ki jih lahko razrešujejo samo
samoupravne oblike s polno moralno in etično vsebino. Da so rezultati sporazumevanja doslej skromni, kaže položaj obsega dohodka na delavca, ki je npr. v bombažni industriji v odnosu na trgovino na veliko za 104 % nižji, čisti osebni dohodki za 37, stanovanjska izgradnja in sredstva a skupno potrošnjo pa 39 %. Do trgovine na malo je dohodek za 74 % nižji, osebni dohodki za 29 in sredstva za skupno porabo in stanovanjsko izgradnjo za 29 %. Isto velja tudi za tekstilno trgovino na veliko in tekstilno trgovino na malo. Tako je npr. poprečni dohodek na delavca 144 oz. 107 višji kot v volnarski grupi, osebni dohodki 107 oz 48, skladi pa kar za 2,4 krat.
Boj za spreminjanje družbenih odnosov in stabilizacijo se odvija na vseh toriščih in mora zajeti proizvodnjo, plasman in celo sejmarjenje. V oblikovanju samoupravnih modelov smo tako v okviru Splošnega združenja tekstilne industrije Jugoslavije kot tudi na Slovenskem, tekstilci dosegli opazne uspehe. Tako na področju oblikovanja materialnih in blagovnih bilanc, samoupravnega sporazumevanja s partnerji, dobavitelji surovin* samoupravnega oblikovanja in razdeljevanja blagovnih in deviznih kontingentov, samoupravnega povezovanja in trženja z vzhodnoevropskimi državami, samoupravnega razdeljevanja izvoznih možnosti preko kontingentov in preferen-cialov na zapadno tržišče, samoupravnega dogovarjanja okrog oblikovanja cen in drugo. Oblikujemo modele samoupravnega planiranja bodočega srednjeročnega razvoja in devizni podsistem za leto 1980 in podobno.
Tako tekstilna industrija s svojimi asociacijami aktivno, ustvarjalno in strokovno prispeva k razreševanju družbenih protislovij, kot tudi oblikovanju samoupravnih modelov, in s tem k materializaciji in operacionalizaciji načel ustave in temeljne zakonodaje. Samo tako si predsta ljamo konkreten prispevek za spreminjanje družbenih odnosov, ker je samo ponavljanje načel in zaklinjanje nanje, prav v zadnjem času pokazalo vso svojo nezadostnost. To je, poleg racionalizacije gospodarjenja, prispevek k stabilizaciji gospodarskih razmer in dmžbene ga življenja skladno s smernicami predsedstva ZK Jugoslavije. Upravičeno upamo, da bo tudi poslovna aktivnost na tem sejmu kratka, racionalna in etično na primerni poslovni višini, prispevek k utrjevanju demokratičnega samoupravnega reda in razvoja.
GOVOR Doc. mag. Rina Simonetija ob otvoritvi 25. jubilejnega sejma „Moda 1980”.
8.	februa
naš kulturni praznik
Odlok, s katerim je bil dan Prešernove smrti proglašen za kulturni praznik slovenskega
Obletnico smrti našega največjega pesnika, dr. Franceta Prešerna, smo zatem začeli po vsej Sloveniji slaviti kot naš kulturni praznik. Prešeren je bil in ostaja osrednje žarišče in temelj naše kulture. Njegova kulturna dediščina je hkrati tudi temelj in jedro načel in ciljev NOB. Prešernova beseda nas je spremljala skozi revolucijo in nam dvigala duha borbe in vere v zmago, še vedno nam dviga kulturno zavest, naš narodni ponos in samozavest.
„V svobodi bo naša naloga uresničiti vso žlahtnost in visokost Prešernove oporoke v vsem našem življenju. To je veliko, naporno in dolgo delo kulture in človečnosti, ki ga moramo izvršiti, če hočemo, da bo naša svoboda dobila svoj
zadnji smisel in da bo slovenski narod prišel do svoje prave podobe. Prešernov genij nas ne bo zapustil pri tej nalogi, zvest nam bo in nas bo zahtevno vodil, če ostanemo mi zvesti njemu ”. To so zaključne besede Josipa Vidmarja iz govora, ki ga je imel na Radiu OF 3. decembra 1944 v Črnomlju. Oporoko velikega Prešerna še vedno uresničujemo.
Mojster slovenske besede, pesnik Oton Župančič, je leta 1946 o velikem Prešernu med drugim dejal:
„Trubar je bil prvi, Prešeren je edini... Brez Prešerna bi bili Slovenci ostali v Somraku, narod brez genija, ljudstvo brez luči: strahota je pomisliti na takšno temno vrzel, na takšno
KA M ?
Ko brez miru okrog divjam, prijat'lji prašajo me: kam?
Prašajte raj' oblak neba, prašajte raje val morja,
kadar mogočni gospodar drvi jih sem ter tje vihar.
’ Oblak ne ve in vat ne kam, kam nese me obup, ne znam.
Samo to znam, samo to vem, da pred obličje nje ne smem
in da ni mesta vrh zemlje, kjer bi pozabi! to gorje.
zevajočo praznino in njene nasledke za našo kulturo.
Spoštovati Prešerna pomeni ljubiti lepoto in resnico in pravico; ljubiti slovenstvo brez šovinizma in ljubiti človeštvo in vse narode brez hlapčevstva in poniževanja: enak z enakim.
BOJAN GORJUP
naroda, je bil sprejet na predlog in utemeljitev Odseka za prosveto pri Predsedstvu SNOS 28. januarja 1945. Že v februarju 1945 so to obletnico v tem smislu tudi proslavili v enotah NOV, v krajih na osvobojenem ozemlju in drugod po Sloveniji
Modni kažipot
Ker je udobnost pri oblačenju skoraj vedno na prvem mestu, je to eden od osnovnih razlogov, da pletenina zavzema
vidno mesto v prihajajočem modnem trendu.
Modna linija ni več široka, ampak poudaija oblike telesa.
Spremljajo jo majhni zanimivi detajli, È dajo silhueti modni značaj. Najvažnejši detajl so podložena ramena, ki pa niso pretirano poudarjena. Potem še vedno majhni ovratniki, lahko ruski, mah stoječi ah zavihani šal ovratnik, asimetrično zapenjanje ter veliko obrob (paspul), kar spominja na dobo Chanel. Vrhnji deli so lahko ravni do pasu (škatlasta oblika) ah pa daljši ter preščipnjeni z ozkim ah širokim pasom. Prav tako tudi obleke, ki zavzemajo v letošnji modi bolj vidno mesto kot v preteklih sezonah.
Kaj pa krila? Dolžina se bo skrajšala do kolen, seveda pa je krilo, z nekaj izjemami širokega zvona ali ozkega phseja, ostalo ozko.
Zelo pomembne so barve, ki so letos bolj umirjene. Na prvem mestu je vilolet — fuksija, potem je tu še vedno bordo rdeča ter nianse sive z modrim nadihom, potem razni oddtenki umirjene turkizne, ki prehajajo v modne nianse. Nekaj črne, rjave pa le v naravnih materialih.
Moda prihajajoče sezone je elegantna, umirjena in zelo zapeljiva.
MARUŠA ČERNILEC
GLAS VESTI
Kdo si, ki se smeješ, smeješ sebi in drugim? Kakšen je tvoj pravi obraz? Le koliko je mask, ki jih kažeš svetu?
Režiš se, klepečeš, na široko odpiraš usta polna laži.
Igraš, ves čas le igraš! Strahopetec!
Odkrij se!
Pokaži, kdo si!
Molči...
Vem, kdo sem.
O,	vem...
Da bi nikdar ne vedela tega!
TEK ČASA Dnevi...
kot drobne kaplje v morju kot zrnca peska v puščavi Neznatne kaplje...
Neznatna zma...
Minevajo brez smisla Za sabo ne puščajo sledi le kdaj pa kdaj ostanejo grenki spomini ki žgo zaradi nemiljivosti, zaradi neponovljivosti.
Ostane bolečina
strupena
ostra
v globoki rani razočaranja.
Dnevi minevajo spomini bledijo rana zastari in pokrije jo prah časa.
Bolečina ostane
zaprta globoko nekje na dnu srca.
Le včasih plane na dan
kot vihar
kot reka
in preplavi smeh
in zasenči radost
in osmeši veselje
in znova se odpre
rana razočaranja
17. januarja so pooblaščeni predstavniki samoupravne stanovanjske skupnosti Alpdoma in SGP Gorenje Radovljica podpisali pogodbo za gradnjo Cankarjevega naselja v Radovljici. Dela se bodo začela takoj ko bodo to dovolile vremenske raz mere. Letos bodo zgradili 128 stanovanj blokih s spremljajočimi objekti in skupno kotlovnico. Računajo, da bodo stanovanja zgrajena januarja prihodnjega leta. V drugi fazi pa bodo zgradili še ostala stanovanja, tako da bo Cankarjevo naselje skupaj bogatejše za 240 družbenih stanovanj.
Gorenjski sejem v Kranju „SEJEM OPREME”, kjer smo sodelovali z razstavo naših izdelkov. Predstavili smo bluzone iz valk pletiva ter jopice in puloveije iz shedanda v grobem pletivu, ki so izdelek obrata v Novi Gorici.
Občni zbori sindikata
Občni zbori osnovnih organizacij so izredno pomembna oblika množičnega vključevanja članstva zveze sindikatov v kon kretno politično akcijo za uresničevanje interesov delavskega razreda.
V	naših osnovnih organizacijah zveze sindikatov poteče v začetku 1980 leta 2 letni mandat sedanjim članom izvršnih in nadzornih odborov. V tem obdobju so si čani organov pridobili bogate izkušnje za delo vanje osnovne organizacije zveze sindikatov zlasti pri uresniče vanju nalog zveze sindikatov na področju uresničevanja ustave in zakona o združenem delu.
V	delovanju osnovne organizacije zveze sindikatov pa tudi drugih organizacij in organov zveze sindikatov in sindikatov, smo dosegli velile napredek, kljub temu pa moramo še naprej iskati in uresničevati učinkovite oblike in metode dela za uveljavljanje zveze sindikatov v TOZD. To nalogo moramo uresničevati skladno z dokumenti obeh kongresov in z drugimi dokumenti zveze sindikatov.
Osnovna organizacija zveze sindikatov je temeljna oblika političnega organiziranja in delovanja delavcev v zvezi sindikatov in temelj za usklajevanje in skupno oblikovanje političnih stališč v enotni zvezi sindikatov. V današnjih razmerah, ko
odnose v združenem delu urejamo po samoupravni poti, je zelo pomembna vloga osnovne organizacije pri uresničevanju interesov delavcev. Nove družbenoekonomske odnose lahko uresničujemo le z najširšo in neposredno aktivnostjo delovnih ljudi pri uresničevanju vseh pomembnejših družbenih odločitev, ob aktivnosti vseh ali velike večine članov zveze sindikatov pri spreminjanju odnosov v združenem delu in odpravljanju pomanjkljivosti v svojem delovanju.
V	TOZD Pr. pletenin Nova Gorica je bil izvoljen naslednji izvršni odbor osnovne organizacije sindikata: ' predsednica Zdenka Klančič, tajnik Vera Gulin, blagajnik Tereza Mako-rič ter člani Eda Pahor, Roza Pavlica, Zorana Humar, Suzana Pavšič, Marija Trobec. Cvetka Ipavec, Majda Vončina Božena Kranjec.
V	TOZD Proizvodnja pletenin Bohinj so občni zbor imeli že lani.
V	TOZD Proizvodnja pletenin Radovljica se bosta izoblikovali dve osnovni organizaciji sindikata V pletilnici je bil izvoljen naslednji izvršni odbor: Zdenka Mlačnik — predsednica, Pavla Erman, Mihela Gosnik Anica Kolman, Leon Mataln, Nada Modrič,
Tončka Rupar,
V šivalnici je bil izvoljen na-slendji izvršni odbor: Vera Petrovčič -	Vlasta
Bergelj, Sonja Fikfak, Zdenka Hegler, Zvonka Jakupovič
Majda Rozman Marjan Rozman, Urška Vidic, Marija Vidic.
Odbori sindikata v SS in TOZD Trgovina so že izvoljeni in konstituirani, vendar bo zaradi referenduma 15. 2. 1980 prišlo do sprememb.
BOJAN GORJUP
c-----------------------^
POROČILO O PRODAJI ZA JANUAR 1980
V januarju 1980 smo imeli plan prodaje 24.000.000.- Kljub precejšnjim težavam na trgu predvsem zaradi sezonskih razprodaj smo dosegli 25.773.684,- din prometa, kar pomeni, da smo plan prodaje presegli za 7 %. Pri 1 tem je potrebno omeniti, da smo izdali za 901.091,30 din dobropisov na račun sezonskih znižanj in vrnjenega blaga.
BRANKO REMIC v_______________________/
Za znižanje stroškov v zdravstvu
Ukrepi občinske zdravstvene skupnosti Radovljica za zmanjševanje stroškov bolnišničnega zdravljenja
Nad dolino reke Urabambe nad nadmorsko višino 2400 m so se Inki umaknili pred španskimi kolonizatorji in si tam zgradili svojo zadnjo prestolnico — Machu pichu. Ostala je skrita ves čas španske nadvlade in so jo odkrili šele leta 1911, tako da se ne ve, koliko časa je bila naseljena.
Obisk iz Peruja
Sredi decembra je obiskala Almiro delegacija sindikalnega vodstva iz Peruja, ki sta jo predstavljala Isidor Gamara Ramirez, ki je predsednik „delavske sindikalne centrale” Peruja in Carlos Rossario Avila, ki je genaralni sekretar tega sindikata v tihomorski provinci Čonkaj.
Z zanimanjem sta si ogledala naše proizvodne prostore v Radovljici. V razgovoru smo jih seznanili z našim razvojem, načrti in z vključevanjem organizacij združenega dela v najširše družbene tokove in z zagotavljanjem pogojev delavcev za popolno in učinkovito samoupravljanje in za dvig njihove življenjske ravni. Njihovo živo zanimanje je razumljivo, saj se njihov sinkikat v Peruju bojuje za izboljšanje življenja in pogojev dela za delavce. Te svoje zahteve lahko uresničujejo le s štrajki proti kapitalu in odpori „gospodarjem”. Ocenjujejo, da je uspeh njihove borbe viden, saj so se osebni prejemki delavcev v zadnjih desetih letih povečali toliko kot prej v tridese-
tih. Glede na to, da je zelo veliko nesreč pri delu, vztrajajo na modernizaciji proizvodnje.
Ocenjujejo, da tak eksploa-tatorski sistem ne more več obstajati in da je potrebna taka revolucionarna borba, kakršno smo si mi že izbojevali.
Današnji socialni položaj delavca je zelo težak. Peru ima skupno 17 milijonov prebivalcev, 5 milijonov jih je zaposlenih, od tega polovica v industriji. Zaslužki so zelo nizki in je delitev na revne in bogate očitna, tako da je v deželi še veliko lakote. Samo gospodarstvo se nahaja v globoki krizi.
Družbeni proizvod zadnjih nekaj let pada, raste brezposelnost, lani je bila izredno slaba kmetijska letina, inflacija je 70 odstotna.
Polovico izvoza predstavlja rudarstvo, pomembna panoga je še ribolov, proizvodnja sladkorja, kave, čaja in tekstila.
Današnji Peru je naslednik mogočne inkovske države, ki so jo premagali španski kolonizatorji leta 1531 in ostali v njej do leta 1824.
BOJAN GORJUP
Dokaj pogosto se pogovarjamo — zdravnik mi ni hotel dati napotnice za pregled ali zdravljenje np. v Ljubljani, zato je prav, da se vprašamo, kje so vzroki takim odločitvam.
Devetmesečni obračuni potrošnje sredstev zdravstvenega varstva kažejo precejšnje prekoračitve, ki so najvišje pri bolnišničnem zdravljenju, kjer je tudi število bolniško oskrbnih dni višje kot znaša povprečje v gorenjski regiji in je potrošeno kar za 4,5 % več sredstev kot v drugih gorenjskih občinah, zato je skupščina občinske zdravstvene skupnosti na seji 21 nov. 1979 sprejela ukrepe za znižanje teh stroškov.
1.	Zdravstvo — Osnovno zdravstvo naj skrbi za to, da bodo poslani v bolnico le tisti pacienti, ki jih ni mogoče zdraviti doma. Zdravniki v bolnicah pa naj sprejemajo le tiste, ki jih ne morejo s takojšnjo diagnozo in tu predlagano terapijo poslati domov. Pri pošiljanju v bolnico naj zdravniki upoštevajo predvsem domače bolnice. Za bolezni, ki jih je mogoče zdraviti v domačih bolnicah, ne smejo izdati napotnice za izvenregij-sko bolnico razen, če pacient to izrecno zahteva in podpiše, da bo razliko v ceni plačal sam.
Napotnice za bolnice izven regije naj bodo pisane v trojni-ku. Tretji izvod, ki mora imeti označeno diagnozo, pošlje zdravnik na regionalno zdravstveno skupnost. Isto velja za napotnice k specialistu izven regije.
2.	Zdravstvena skupnost Radovljica
a)	Pacienti, ki podpišejo iz-
javo, plačajo razliko v ceni. Razlika v ceni se izračuna tako, da se vzame povprečna cena oddelka izven regije in se odšteje povprečna cena domačega oddelka (vsi stroški na en oskrbni dan).
b)	Zdravstveni dom plača razliko v ceni, če je njegov zdravnik poslal v bolnico izven regije pacienta za bolezen, ki jo je mogoče zdraviti v regiji, pacient pa ni podpisal, da plača razliko v ceni.
c)	V primeru, da zdravnik domače bolnice ugotovi, da gre za primer, ki ga je mogoče zdraviti le v bolnici izven regije, sam izda napotnico za to bolnico. En Izvod napotnice pa pošlje regionalni zdravstveni skupnosti.
d)	Zdravstvena organizacija, ki ne bo pošiljala napotnic, plača 10 % stroškov zdravljenih pri.ne rov.
3.	Strokovna služba regionalne zdravstvene skupnosti:
Kontrolira izvode napotnic, jih shranjuje in primerja z dospelimi iz bolnic in javlja rezultate IO OZS Radovljica.
Izterjuje razliko v ceni pacientov.
Predlaga IO OZS Radovljica izterjavo zdravstvenih ustanov.
Redno spremlja podatke o bolnišnilnem zdravljenju doma in izven regije ter analize pošilja IO OZS Radovljica in zdravstvenim organizacijam.
Predlogi ukrepov so bili obravnavani v vseh delegacijah, vendar - ali smo prav ravnali, ko smo brez pripomb pooblastili svojega delegata, da soglaša s predlogom ukrepov?
Sporočite v sosednjo TOZD, da smo soglasno sprejeli nov tarifni pravilnik.
cilmira
Glasilo izdaja organizacija združenega dela ALMIRA alpska modna industrija Radovljica - Glavni in odgovorni urednik Bojan Gorjup, uredniški odbor: ing. Milka Blažič, Tatjana Bratuša, Zoran Bulut, Maruša Černilec Frane Grče, Katja Kos, Lili Kozinc, Andreja Locatelli,
Mila Mežek, Brigita Ropret in Marjeta Žvan. — Časopisni stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list Novo mesto, tisk: Knjigotisk Novo mesto. — Na osnovi ustreznega dokumenta prosto plačila prometnega davka.
\______________________________!_________________________________J