Problemi Ljubljanskega barja
Ko že vrsto let spremljam nedorečena dogajanja ha Ljubljanskem barju, ne morem mimo enkratne-ga zaključka, da ravno zato, ker je redno vzdrževa-nje barjanskih vodotokov tako drago in ko so izra-čunali, da bi stala sanacija barja toliko in toliko milijard, ne naredimo na barju nič oziroma skoraj nič.
Po najnovejših podatkih, ki jih je sestavil znani strokovnjak tov. ing. Vinko Brežnik, bi že sama obnova oziroma sanacija vseh sedanjih vodotokov na Ljubljanskem barju stala okoli 2.000,000.000 din. Vsekakor je ta izračun tako za ljubljanske in delno tudi za vrhniške gospodarske razmere zelo težka ugotovitev. Toda ob nesporni ugotovitvi, da smo na barju zaradi nerednega obdelovanja zem-Ijišč splošnega Ijudskega premoženja zelo veliko površin povsem zanemarili in to do tiste mere, da so se že osušene površine znova zamočvirile in je še dobre travnike prcrasla preslica, da so propadli lcscni mostovi, da je jelševina in grmovje preraslo velikc površinc travnikov, prcdvsem pa to, da je v glavno strugo Ljubljanicc /drsnilo že toliko brcgov, da jc čisti pretočni profil Ljubljanice vcdno manjsi in Ljubljanica ravno zaradi tcga znova poplavlja in to tudi one površinc, ki so bile dclno že osušcne in da s<> ravjio /aradi zasntc l.jubljanicc poplavc go-stcjšc kot so bilc prcd lcti.... jc zadnji čas, da /amcnjiimo vsc bcscdc in prcgovorc z dejanji na lcrcnu.
C)b vsch lch in šc drugih ugotovitvah jc rcs, da l.jubljansko barjc vsc do zadnjih lcl ni biUi intcrc-santno nili za I.jubljano nili /a Vrhniko. l.jubljaiia sc jc po liniji manjšcga odpora in inanjšc invcsticijc zavcslno in regulativno širila samo proti scvcru tako, da ni ostalo nič srcdstev za tremitiio nckoiiko dražjo Jiradnjo na l.jubljanskem barju. Sclc, ko je drnžba ugotovila, da smo na severu uničili najboljšc vrtovc, prcdvscm pa njivc, smo prišli dci spoznanja, da je to zmotno in da moramo začuti ceniti tudi površine že povsetn zanemarjenega Ujubljanskega barja.
Vscm je znano. da je bila splošna politika do našega kmetovalca takšna, da ga je prav do zadnjih let odganjala od dela na zemlji. Saj je bil dosti boljši in rednejši zaslužek v tovarni za vsakega prebivalca bolj vabljiv kot pa garaško delo na zanemarjenem Ljubljanskem barju. Vse to je pogojevalo, da so tudi naši trdi kmetje na barju opuslili obdelovanje vedno bolj zanemarjenih površin, ki so ravno zaradi tega vedno bolj propadale. Tako sta se znašla sedaj, ko je začela družba bolj gospodarsko vrednotiti
Ljubljansko barje in sploh kmetijske proizvode, državni in privatni sektor povsem v enako nezavid-ljivem stanju.
Oba sektorja sta ugotovila, da se splača, pri seda-nji dobri konjunkturi za mleko in meso, obdelovati tudi vse slabše površine Ljubljanskega barja, le da so te redno in stalno vzdrževane.
Zaznali smo, da bodo v okviru teh zaključkov začeli že letos z melioracijo travnikov v Ljubljani in na Vrhniki. Družbena posestva in kmetovalci so družno ugotovili, da uspeva poleg drugih pridelkov na barju zelo dobra koruza in koruzna silaža. Vse to je pogojevalo ponovno veliko akcijo za reševanje barja, kjer so pa ravno večkratne letne poplave še vedno največja in trajna ovira za dober in siguren letni pridelek.
Gotovo je najbolj zanesljiv način reševanja po-plavnega območja z nasipavanjem in to do višine, ki je ne doseže poplavljena voda. Tako bi morale vse obrobne vasi in Ljubljana ter Vrhnika odvažati ves primeren material na zbrana zomljišča, katera bi tako trajno rcšili pred poplavatni. Mimo toga pa bi morali mclioriranc površinc, družbcne in privatne, rcdno vzdržcvati tako, da bo voda <>h poplavah čim hitrcjc odtekla v očiščcnc jarkc, kcr nain prav voda, ki oblcži na njivah nckaj dni, povscm uniči pridclek.
Polcg tch poscgov moramo obnnvljati vsc glavnc di)voznc ccstc, skupaj / moslovi. Tu moramo račii-nati na srcdnjc lcžko kmclijsko mchanizacijo, ki sc vsaj na potch nc smc pogro/ati. /.a tc polrcbc iniamo žc scilaj ob robu barja vcliko opuščcnih kaimiolomov. kjcr iniamo vclikc dcponijc nc-uporabncga, slabcga, toda nosilncga malcriala za ccstc iii uasipavniije. Scdaj iniamo na južni obvoz-nici 300.000 kuhičnih metrov viška izkopa, ki ga s pridom lahko porabimo za barjc.
Poleg tcga moramo tako očistiti L.jubljanico na odsekih, kjer so nam sescdcni brcgovi skupaj z grmovjem najbolj zasuli in založili prctočni profil reke. Tu bomo morali ne glede na težave hitro ukrepati, ker je stanje na Ljubljanskem barju vsak dan slabse in slabše.
Povsem nov problem so na barju vikendaši in črnograditelji, ki so zasedli oba bregova Ljubljanice od Špice na Prulah do izliva Išce v Ljubljanico in povsem novo naselje, celo južno od avtoceste oziro-ma južne obvoznice.
Če bomo Območno vodno skupnost Ljubljanica--Sava v eni ali drugi obliki obremenjevali še s tetni
problemi reševanja črnograditeljev, potem nam ne bo ostalo prav nič sredstev za redno vzrževanje vodotokov, za kar je skupnost v osnovi bila usta-novljena. Vodna skupnost ni dolžna graditi, obnav-ljati in širiti mostov, ni dolžna okoli na črno zgraje-nih ali nepravilno grajenih objektov graditi nasipe ali celo dvigati vidno pogreznjene in premalo visoko zgrajene objekte, ni dolžna graditi cest, graditi ka-nale in vodovode, temveč predvsem vzdrževati vo-dotoke itd.
Ne glede na vsa zgoraj našteta protislovja pa je le res, da sili regularna, predvsem pa črna gradnja vedno globlje na Ljubljansko barje in da bo ob vsaki večji poplavi temu primerno vedno večja go-spodarska škoda, ki jo bo v eni ali drugi obliki plačala družba ali pa neposredni kmetovalec, ki bo pod takšnimi pogoji še sploh delal na barju.
Ko smo neposredno ugotovili, da bomo le z večji-mi akcijami in investicijami reševali Ljubljansko barje, poglejmo, s kakšnimi namenskimi sredstvi sploh razpolaga naše mesto, koliko denarja zbere-mo in koliko ga povsem namensko porabimo v Ljubljani in na barju.
Na ubmočju vodne skupnosti Ljubljanica-Sava zberemu skupaj okoli 1.022,000.000 ali 100% ud tega zbereju občine mesta Ljubljane 750,000.000 ali 7?"i, od vsega zbranega se porabi na obmofni vodni skupnosti Ljcihljanic.i Sava lc 620,000.000 ali 63'%,, od tega se porabi v I.jubljani na »bntočju 5 meslnih obtin le 150,000.000 ali 15%, od tvga sc porabi v občini Vit-Rudnik 46,000.000 ali 4,67.., <>d tcga se porabi izrecno na barju 26,000.000 ali 2,6%.
Iz tcga prcglcda jc jasno razvidno, da tako naprcj ni mogočc in da b<> (reba rusncjc obravnavali, kako in kje sc denar zbcrc, koliko in kje sc ga Iroši, koliko se ga porabi za čisto komunalno dejavnost in sporedne opravke, koliko se ga porabi za upravno dejavnost pa za študije in raziskave, vodovode, kanale, kanalizacijo, melioracije, čistilne objekte in koliko ostane ob koncu za fizična dela na vodoto-kih, za katere je vodna skupnost v osnovi ustanov-Ijena. Toda pri vsej dobri volji vpeljanih sestavljal-cev plana za leto 1984 smo znova predvideli za Ljubljansko barje samo 2 do 3 odstotke vseh sred-stev, ki jih Ljubljana sicer zbere. To je zrcalo gledanja naše družbe na poplavljeno barje.
•.'                                                CIRIL STANIČ