VESTNIK
Poštni urad 9020 Celovec E	Verlagspostamt 9020 Klagenfurt	§
E	fzhaja v Cetovcu	E
E	Erscheinungsort Ktagenfurf	E
E	Posamezni izvod 3 šiiinge
E	mesečna	naročnina	12 šiiingov	E
E	ceioiefna	naročnina	120 šiiingov	E
E	E
=	P. b. b.	š
E	=
5mnmmt)nutmnntmni!)nm)mut)mn)m)nmounnnm)tufi!:
LETNtK XXXii.
CELOVEC, PETEK, 11. MAREC 1977
ŠTEV. 10 (1804}
O B C N i ZBOR ZSŽ V CELOVCU:
SLOVENSKE ŽENE NA KOROŠKEM
tudi danes pripravijene boriti se za pravice
Na občnem zboru Zveze siovenskih žena dne 8. marca 1977 zbrane udeieženke zahtevamo od avstrijske zvezne viade, da nemudoma in sporazumno s predstavniki osrednjih siovenskih organizacij izpoini čien 7 avstrijske državne pogodbe. Zadnji načrti treh koroških strank pomenijo grobo kršitev čiena 7 državne pogodbe in so hkrati dokaz popuščanja nemškim nacionaiistom.
Siovenske žene, organizirane v Zvezi siovenskih žena, smo se neprestano trudite, da bi biii odnosi med večinskim in manjšinskim narodom na Koroškem zgrajeni na enakopravni in demokratični podiagi. Na žaiost pa moramo danes ugotoviti, da so zadnji dogodki v zvezi s kršitvijo in neizpoinjevanjem čiena 7 povzročiti proces zaostrovanja odnosov med obema narodoma.
Siovenske žene, ki smo v času fašistične okupacije Avstrije prispevate svoj neizbrisijiv deiež k porazu fašizma in k osvoboditvi sioven-skega naroda, smo tudi danes odtočno pripravijene boriti se za pravice, ki nam gredo po čienu 7 državne pogodbe, in za boijše odnose med pripadniki večinskega in manjšinskega naroda.
V tem smisiu podpiramo v ceioti prizadevanja osrednjih siovenskih organizacij in razumemo njihovo odiočitev, da ne sodeiujejo v sosvetih narodnih skupnosti, kar bi pomeniio priznanje zakona in njegovih ciijev, ki pe niso v skiadu s črko in duhom čiena 7. Zato ponovno pozivamo avstrijsko viado, da čien 7 državne pogodbe nemudoma izpoini v so deiovanju in sporazumu z osrednjima organizacijama koroških Sio-vencev.
Tako je rečeno v resotuciji, ki je bita sprejeta na občnem zboru Zveze slovenskih žena dne 8. marca v Cetovcu, kjer so se naše žene
da je vprašanje treba rešiti po duhu in črki čtena 7, in to v sodelovanju s prizadeto manjšino. Zakon
osrednji organizaciji v prizadevanjih za uresničitev člena 7, kakor so ju podprle lani novembra v boju proti ugotavljanju manjšine. Zaključil je z ugotovitvijo, da bo borba še dolga, konfrontacija pa očitno vedno ostrejša.
Solidarnost in podporo v tem boju so zagotovile tudi predstavnice ženskih organizacij iz Slovenije ter Koroške, v ostalem pa so na občnem zboru izčrpno obravnavali naloge, ki jih imajo žene v vsakdanjem življenju, posebej pa v naših razmerah. Pri tem je bila poudarjena skrb na vzgojo mladine, tako v predšolski dobi, kjer se ponemčevanje začenja že v izključno nemških vrtcih, pa tudi za časa šolanja, ko je potrebna posebna skrb in zavzetost, de ** c'-.. -.1 . k dvojezičnemu pouku. V teh vprašanjih je v prvi vrsti poklicana žena, da izpolni svojo nalogo kot mati, pa tudi kot narodno delavka.
Prav tako pa je bilo govora tudi o raznih drugih nalogah, ki jih ima naša ženska organizacija. To je
o narodnih skupnostih ni sprejem- predvsem izobraževanje žena in te-
zbrale, da bi — kakor vsako leto tjiv, ker pomeni očitno revizijo dr- mu področju namerava ZS2 v bo-
žavne pogodbe; zato pa tudi ni doče posvetiti še več pozornosti, možno sodelovanje v manjšinskem Zenska organizacija ima na skrbi sosvetu, dokler niso rešena bistve- počitniške kolonije naših otrok in je na vprašanja člena 7. Predsednik bila tozadevno za minulo leto izre-ZSO je pozval žene, da podprejo	(Da/je na d. sfrgnr)
— počastile mednarodni ženski praznik. Članicam ZSZ iz številnih krajev južne Koroške so se pridružile še predstavnice ženskih organizacij iz Slovenije in zveze demokratičnih žena na Koroškem, prav tako pa so bili navzoči konzul Peter Zupančič ter kot predstavnika Zveze slovenskih organizacij na Koroškem predsednik dr. Franci Zwitter in tajnik dipl. inž. Feliks Wieser.
V poročilu, ki ga je podala Pred-sednica ZSZ Milena Groblacher-	pojeva, in v diskusiji je bil. vsestran-	^ ga fr; v j;.ro^ J.-
o osvetljeno mesto žene v danas-	za^o?:a o ?:arod?:t/? s^ap?;osfZ/?. S spor%ZK?nHO
nji družbi. Prikazan je bil delež, ki do??;e?;je?;o krajevno o??;e/Zfv;jo o/???:oč;a vf/;av?:ost; 9a je žena doprinesla širom po dvojez/č?;;/? TMprsov :rr s/ovenščrnc Z?ot dodat?:ega arad-svetu v boju za demokracijo in nega jfz/^a M narejen zad?;j; Z?ora/? za realizacijo enakopravnost; posebej pa je bilo zagona o ?;arod?;;Z? sZ:ap?:ost;Z? in za izpo/nifco awtrij-opozorjeno na vlogo, ki so jo slo- s&e državne pogoje.
venske žene na Koroškem igrale v	je rečeno v poziva tiežeinega g/avar;a, /d je
boju proti fašizmu in ki jim pripa-	.pozor;/ da neKspe/, ta&e o/?/,6e izp./n;eva-
danes, ko se moramo korosk!	,v,	^ ^	^	^
^'ovenc, se vedno boriti za ures-	^ ^ ^ ^	„re^'tvijo", /?;
'Ci ev pravic, zagotovljenih v cle-	proti Z?;terMoa dcžc/c in države — torej /n /?Z/
nu 7 državne pogodbe.	protit/ržavni e/ement. Aavno ta^aj pa se je r/eže/ni
Sploh je obhajata ZSZ letošnji g/avar — ža/ ne prvič — znaše/ povsem na /iniji naj-marec v duhu borbe za dosledno /?a;šZZ? nasprotnikov koroškik S/ovencev, nemškik napolnitev člena 7 ter je bito izreč- ciona/istov, ki nam s pomočjo potvarjanja dejstev in no poudarjeno da tozadevno v ce- očitnik /až/ že ves čas por/tikavajo prof;'držav?;o za-'°ti podpira akcije in ukrepe obeh	^ ^e/ovanje.
smislu ;e zbranim ženam spre „opt;'ma/ne rešitve", ki jo zda; ojerira, v resnici ni prtš/o govoril tudi predsednik ZSO dr. pod/ag/ dogovora trek strank, marveč je to reza/faf ^onci Zwitter. Orisal je trenutni neot/govorne 4apZfa/ac;;e pred nemškimi naciona/isti, Položaj slovenske narodne skup- a/i še ko/j točno; pred čde;??:afdZe?;sfo??;. ččdor tega no-nosti na Koroškem ter udeleženke če verjeti nam, naj pog/eda zar/njo števi/ko g/asi/a kolčnega zbora podrobno seznanil roške kTO „Ka'rntner /Vae/?r;'c/?fe?;", kjer je Sovo/j po-
t/rokno opisano, kako je priš/o do tistega, kar zt/aj imenujejo skapni prer//og trek strank; povsem jasno pa je tar/i povejano, čigavo sta/išče je končno prev/ar/a/o in </a se s tem sfa/iščem nače/no strinja t«Ji ČČ7VD.
ATis/imo, r/a je to r/ovo/j jasno in vsakomer razam-/jivo. 7*a resnica pa je znana tar/i tistim, ki kočejo zJaj onci morali spremeniti dosedanje koroškema prekiva/stva vsi/iti c/iktat nemškik nacio-^tali^če. Slej ko prej smo mnenja, na/istov kot „er/ino sprejem/jivo por//ago" za izpo/-
Izjava ZSO in NSKS:
Opozanj annno Avsirijo
na postednce kršitve državne pogodbe
Narodni svet koroških Slovencev in Zveza slovenskih organizacij na Koroškem sta na skupni seji dne 4. marca 1977 ponovno obširno razpravijata o sporazumu treh v koroškem dežetnem zboru zastopanih strank, po katerem naj bi dobiio dvojezične krajevne napise 9 občin v strukturi 195$ ter 14 današnjih občin slovenščino kot uradni jezik.
Obe osrednji organizaciji koroških Slovencev sta ponovno ugotoviti, da je ta predlog samovoljna groba kršitev avstrijske državne pogodbe iz ieta 195$ in da nasprotuje skiepnim dokumentom helsinške konference iz leta 1976 ter drugim mednarodnim obveznostim o manjšinskih in človekovih pravicah nasploh. Očitno vidijo namreč avtorji najnovejšega strankarskega sporazuma rešitev koroškega manjšinskega vprašanja v načrtni in uradni likvidaciji slovenske narodne skupnosti. Le tako lahko razumemo tristrankarski sporazum, ki zmanjšuje naselitveni prostor koroških Slovencev za več kot pet šestin pri dvojezičnih napisih in za približno dve tretjini pri uradnem jeziku.
NSKS in ZSO v tej zvezi z vso jasnostjo ugotavljata, da je naselitveno področje slovenske narodne skupnosti na Koroškem oblastem znano, kajti Avstrija sama je pri pogajanjih za avstrisko državno pogodbo natačno orisala ter ugotovila avtohtono naselitveno področje slovenske manjšine, ki ga je tudi sama uzakonila v tako imenovani šolski odredbi leta 1945. Ponovno moramo ugotoviti, da morajo biti po mednarodnopravno priznanem načelu izpolnjene mednarodne pogodbe na podlagi stanja, kot je vladalo ob podpisu pogodbe.
V tej zvezi opozarjamo avstrijsko zvezno vlado, da je pri pogajanjih z italijansko vlado o izpolnitvi sporazuma Gruber-De Gasperi
'jtedeOiemeijsLetcfKruto.ti- *	pasj
pata enako stališče, kot ga danes zastopamo koroški Slovenci.
Osrednji organizaciji koroških Slovencev opozarjata avstrijsko zvezno vlado, da pri predmetnem poskusu izpolnitve državne pogodbe ne gre le za okrnitev krajevnega veljavnostnega območja člena 7, marveč zlasti tudi za bistveno poslabšanje na področju uradnega jezika, ko se z novim zakonom spremeni pravni značaj slovenščine iz uradnega v pomožni jezik.
Narodni svet koroških Slovencev in Zveza slovenskih organizacij na Koroškem opozarjata avstrijsko zvezno vlado na nevarnost kršitve avstrijske državne pogodbe, ki pomeni za Avstrijo tisti dokument, ki jamči naši republiki svobodo in neodvisnost. Osrednji organizaciji ugotavljata, da bo slovenska narodna skupnost podvzela tako znotraj Avstrije kot na mednarodnem področju vse potrebne politične in pravne korake, da bo republika Avstrija po črki in duhu ter v sodelovanju s predstavniki koroških Slovencev izpolnila avstrijsko državno pogodbo.

Dogovor treh strank
je v resnici diktat nemških nacionalistov
^ vsebino pisma, ki ga je ZSO preleta od zveznega kanclerja Krei-skega. Ugotovljeno je bilo, da v pismu ni nobenih novih vidikov, zaradi katerih bi koroški Slo-
Htfev č/ena 7. Če pr/ few zagotaf/jajo, (/a to odgovarja „^oro%i?M dejstvo??;", je o/* ta/ti?;/ ???/se/?;ost/ ?r;orda še raza??;/j/vo, ve?tdar Z^rait ??ajZ*o/jšt do/taz, ^do ?:a ččoroš^e??; dejansko od/oča v ?;arod?;ost??e??; vpraša-??ja. Če t?a še zatrjajejo, da to odgovarja tad/ „ve/i^t zavest/ držav?;opo/ZtZcr:e odgovor?:ost/", pote??: je tre/?a agotov/t/, da ta^šrto ?:azZra?:je o držav?;/ po/Zt/^Z rt/ /e s^raj??o dZ/etartts^o, ??:arveč je v ?;ajvečj/ ??:erZ ?:evar?:o, saj r?:orajo sadov/ ta^e po/Zt/^e pr/zadejat/ ?:epoprav-/j/vo š^odo ag/eda ztvstr/je v sveta.
Z.a/?^o??;Zš/je?:o podreja?:je odgovor?://? po//t/c?;/Z? stra^tar d/^tata ?:e??:š^Z/? ?;ac/o7:a//stov pa rtos/ v se/?: še drago ?:evarr;ost. 77ra/?r/ te sZ/e /?? j/Z? ?:aravr;ost spod/?aja & ?:ada/j?:jZ??; a^c/ja??:, ?:aperje?;Z??: rte /e prot/ s/over;s^/ ?:arod?;Z s/taprtost/ /?; r;je?;Z??; prav/ca??:, ???ar-več tad/ prot/ s/eZ?err;er?tK pos^asa Zs&artja ta&ZZ? reš/tev, /t: Z?/ Z?Z/e spreje??:/jZve za vse pr/zadete /r; A/ Z?/ zago-tovZ/crcsrt;črtoporr:Zr;tcvvdeže/Z.
Da se o??:e?:je?:e sZ/e do/?ro zavedajo „agodr;ostZ", ^Z j/Z? Zr?;ajo v ta^šrt/ Ztoroš^t stvarrtost/, /raže rtjZZtovo r:e-srarrtrto /?ajs&a?;je prot/ $/ove?tcer?:. /Vaj?;ovejšZ pr/??;er.-^o??:aj je odje^?;Z/a e^sp/oz/ja ate?:tata ?;a že/ez?:Zš^o progo /?/Zza Svet?;e vas/, t/ ^rog/ ?;e da /?Z vede/Z, ^do so storZ/c/, že zahtevajo ?;ajstrožje a^repe zoper „prot/dr-žav?:e e/e??:e?;te v s/overts^Z/? vrsta/?", rte da /?Z Z??te/Z ?taj??:a?tjšZ do/taz, /t/ /?Z j/??t daja/ prav/co do ta^Z/? ?tZz-^otrtZ/? sa?rt?:Zce?tj trt podt/^avartj. Če terrta dodarrto še ze/o podo/??to rav?:a?tje o/?/astZ, ^Z so s/overts&ega ja?t^-c/ortarja prog/ast/e za Z:rZ??iir;a/ca Z?: ga ce/o zapr/e, rte da /?Z ^a^or^o/Z ??:og/e dokazat/ rtjegovo ^r/vdo, fo-ferrt začarart/ ^rog prot/s/overts^e gortje /a/?^o za^/ja-čtrrto ta??;, /tjer s??:o ga zače/t'.
V ta^š?;e?M ozračja pr/ča/tovat; zadovo/j/ve reš/tve ??;ore /e rte^do, ^t' je a/Z /a/?^overe?: a/Z pa z/o/?e?:. Od-govorrtost pa vse/ta/tor rtostjo t/stZ, ^Z dopaščajo Z?t povzročajo ta^ razvoj.
Katastrofalen potres v
Romuniji
Katastrofalen potes je v petek 4. marca opustošil severovzhodno področje Balkanskega polotoka. Najbolj prizadeta je bila SR Romunija z glavnim mestom Bukarešto. Potres je naredil tudi mnogo škode v sosednji Bolgariji in Jugoslaviji. V severni Bolgariji je v ruševinah zgubilo življenje okrog sto ljudi. V Jugoslaviji smrtnih žrtev ni bilo.
Čeprav je poteklo že teden dni od potresa, še vedno niso znane dokončne številke človeških žrtev, še manj pa materialne škode, ki mora biti izredno velika. Po grobih cenitvah je samo v Romuniji okrog 80.000 prebivalcev brez strehe, ranjenih naj bi bilo okrog 6.000, mrtvih pa nekaj nad 1000 ljudi. Petkov potresni sunek je imel v središču potresa moč med osmo in deveto stopnjo po Mercalliju.
Očividno pa se zemlja noče umiriti. Ta torek zvečer se je ponovno potreslo v južni Srbiji. Epicenter potresa, katerega moč je bita 6,5, je bil tokrat na področju Kruševca. Potres so čutili tudi v Nišu, Skopju in Beogradu.
PREDSEDNtK GZ SLOVENIJE VERBJČ:
Izpolnitev člena 7
je merilo tudi za razvoj gospodarskega sodelovanja
„V:e nove pobude in prizadevanja za uspešnejše gospodarsko sodeiovanje pa so nedvomno odvisne tudi od tega, v koiikšni meri bodo izpoinjena dotočita 7. čtena avstrijske državne pogodbe," je poudarit predsednik Gospodarske zbornice Stovenije Andrej Verbič, ko je ob otvoritvi hoteta „Obir" v Žetezni Kapti (o tem obširno poročamo na S. strani — op. ured.) govorit o gospodarskem sodetovanju med Stovenijo in Koroško oziroma Jugostavijo in Avstrijo. ..Nedvomno bi uresničitev tega čtena prispevata k novim vzgonom in iskanju rešitev, da bi biti doseženi v odnosih med obema državama botjši gospodarski rezuttati. Kajti ustvarjatnost detovnih tjudi bi z izpotnjevanjem državne pogodbe dobita nove pobude in razsežnosti, ki bi se odražate tako v dobri stopnji sodetovanja, kot v dobrih gospodarskih odnosih."
zMtzzzjsznz
Komi:ija izvršnega sveta SR Stovenije za zunanjepotitična vprašanja in narodnosti je prejšnji teden obravnavata predtog statišč, priporočit in sktepov skupščine SRS ter intormacijo o uresničevanju posebnih pravic pripadnikov itaiijanske in madžarske narodnosti v Stoveniji. Komisija je data dotočene pripombe in obravnavata natoge ter obveznosti izvršnega sveta pri uresničevanju pravit narodnosti. Posebej je obravnavata vprašanja financiranja dvojezičnega šotstva, sodstva in uprave, možnosti širjenja informacij v madžarskem jeziku, gradnje kutturnih domov ter še dostednejše rabe jezikov narodnosti v javnem in družbenem živtjenju.
S temi vprašanji se tesno bavijo tudi razni drugi forumi v Stoveniji. Tako so na primer sadove dosedanjih prizadevanj za urejanje vprašanj pripadnikov itatijanske narodnosti pregtedati in oceniti tudi na predsedstvu obatne konference SZDL v Kopru. Ugotoviti so, da je uresničevanje ustavnih in statutarnih dotočit o pravicah pripadnikov itatijanske narodnosti že dato bogate sadove, tako da se je potožaj itatijanske narodnosti izbotjšat in se pospešit njen nadatjnji razvoj. Samoupravne interese skupnosti za prosveto in kutturo itatijanske narodnosti so prevzete odgovorne družbene in narodnostne funkcije, tako da se z vsebinskim bogatenjem samoupravnih odnosov in uresničevanjem detegat-skega sistema izbotjšujejo pogoji za potno narodnostno enakopravnost. Tam, kjer so ugotoviti še razne pomanjktjivosti, pa so se zavzeti za nadatjnje ukrepe za vsestranski razvoj itatijanske narodnosti, kar mora preprečiti kakršnekoti možnosti za asimitacijo, pripadnikom narodnosti pa vtivati zaupanje v neoviran razvoj.
Predsednik Verbič je opozorit, da je hotel Obir nastal kot rezultat skupnih prizadevanj in skupnih vlaganj organizacij združenega dela Slovenije in gospodarskih partnerjev Avstrije. Pri tem je poudaril, da kljub nekaterim odprtim vprašanjem, na področju gospodarstva obe sosednji deželi uspešno sodelujeta, čeprav bi lahko v medsebojne gospodarske odnose vključili tudi nova prizadevanja in se tako odmaknili od tradicionalizma, kar pomeni zgolj samo medsebojno trgovinsko menjavo.
V	interesu obeh dežel je — je dalje naglasil predsednik Verbič — da vzpodbujata svoje sodelovanje naprej, da krepita gospodarske stike in še posebej da ustvarjata pogoje za dolgoročne rešitve, ki jih predvsem vidimo v nekaterih obojestranskih naporih na področju skupnega vlaganja kapitala, dolgoročnih kooperacijskih pogodb, skupnega sodelovanja s tretjimi državami in podobno. Nič manj pa za dve sosednji deželi ni nepomembno sodelovanje na področju turizma, na področju prometne infrastrukture, na področju vse bolj prisotnega boja za čisto okolje, kjer le skupaj lahko prispevamo k boljšim rezultatom, kar bo prispevalo tudi k boljšim medsebojnim odnosom.
V	ilustracijo, kako pomembno mesto zavzema Slovenija v okviru gospodarskega sodelovanja med Avstrijo in Jugoslavijo, je predsednik Verbič navedel, da je Avstrija v slovenskem izvozu sedmi partner med evropskimi državami ter četrti partner med evropskimi državami, iz katerih Slovenija uvaža. Delež slovenskega izvoza in uvoza v jugoslovanskem okviru pa je v preteklem letu znašal 37,8 oz. 32,7 %, tako da je Slovenija v menjavi z Avstrijo zavzemala eno tretjino celotne jugoslovanske menjave.
.Treba pa je hkrati opozoriti," je dejal Verbič, „da je nesorazmerje med izvozom in uvozom precejšnje, pa naj gre za jugoslovanske ali za slovenske razmere, zato bo treba s konkretnimi prizadevanji preseči ta potožaj. Pa ne le to. Sploh si bomo morali gospodarstveniki na obeh straneh meje močno prizadevati, da okrepimo gospodarsko sodelovanje in da vzpostavimo take odnose, ki bodo zadovoljevali partnerje in gospodarstvenike tako v Avstriji kot v Sloveniji."
Da na področju gospodarskega sodetovanja še nikakor niso izkoriščene vse možnosti, je predsednik Verbič prikazal na dejstvu, da imata Slovenija in Avstrija le dve obliki skupnih naložb, in sicer Sava-Semperit ter Kerenčič-Angerer. To je dokaj skromna številka ob dejstvu, da ima Slovenija s tujimi partnerji iz drugih držav kar 45 takih pogodb, še posebej ob dejstvu, da gre za dve deželi ob meji, ki poznata soodvisnost obeh gospo-
darstev in v okviru katerih je moč najti uspešna iztočišča za gospodarsko sodelovanje in tudi skupna vlaganja. Pri tem tudi okoli deset dolgoročnih kooperacijskih pogodb in ena oblika skupnega nastopa na tujih tržiščih ne more v celoti zadostiti vsem potrebam, še posebej pa ne možnostim in realnim potrebam nadaljnjega tovrstnega sodelovanja. Prav tako se odpirajo možnosti za uspešno sodelovanje tudi na področju turizma, je dejal predsednik Verbič in potem poudaril:
.Otvoritev hotela v Železni Kapli v obliki avstrijsko-jugoslovanske družbe s skupnimi vlogami gospodarstva z obeh strani meje in v skladu s pozitivnimi predpisi prav gotovo pomeni novo obliko sodelovanja med obema deželama. Ta objekt naj bo most med narodi na meji, naj bo hiša prijateijstva, spoznavanja in spoštovanja dveh narodov in njunih jezikov, ki naj se oba uporabijata in spoštujeta. Vse to iahko prispeva k boijšemu razumevanju, boijšemu sodetovanju in predvsem skupnim naporom za sožitje. Zato bomo zeio veseii, če bodo gostje, ki si bodo žeieii ustug tega objekta, zadovotjni z vsemi ponujenimi storitvami, da se bodo v njem dobro počutiti, ne gtede na
to, od kod prihajajo in kateremu narodu pripadajo."
Novi hotel je ena izmed novih oblik sodelovanja, ki doslej v praksi ni preizkušena, je menil predsednik Verbič. To pomeni začetek naporov, da se po tej poti nadaljujejo prizadevanja in se na taki podlagi oblikujejo tudi nove rešitve, ki naj prispevajo k gospodarskim podvigom v obeh državah. Pri tem je Verbič nakazal, da so v Jugoslaviji odprta vrata za vlaganje tujega kapitala vsem tistim, ki to žele — seveda v skladu z zakonitimi predpisi.
Posebej je predsednik Verbič v tem okviru opozorit tudi na vprašanje stovenskih gospodarstvenikov v Avstriji, ki predstavijajo det integratnega avstrijskega gospodarstva, „ki pa so tahko pomemben dejavnik dobrega gospodarskega sodetovanja, kar si v resnici žetimo in kar vetja tudi učinkovito izrabiti v vseh nadatjnjih etapah naših skupnih naporov pri uresničevanju najraztičnejših obtik gospodarskih aktivnosti". Omenil je še, da bo 11. marca obiskala Gospodarsko zbornico Slovenije delegacija trgovinske zbornice za Koroško, kjer bo priložnost, v prijateljskih razgovorih izmenjati mnenja o dosedanjem sodelovanju, predvsem pa začrtati pota, kako gospodarske stike med obema deželama v prihodnje še bolj okrepiti. Ob koncu pa je dejal, da je ob otvoritvi novega hotela treba izreči dve želji:
H Da bi tako skupno sodelovanje rodilo nove gospodarske sadove.
H Da bi novi hotel v Železni Kapli bil prijetno mesto bivanja vseh gostov, ki ga bodo obiskali, in teh naj bo kar se da veliko, ne glede na to, od kod prihajajo in kateri jezik govorijo, da bi na ta način v praksi spoznali potrebo in nujo takega skupnega sodelovanja.
Prijatelji in
OJreh%nje rtajosnofnejših Jewo-hratičfJh pratac pogosto povzroči, Ja se prizaJetz v svojec hoja začnejo poJažffatz ta J; fahzh sredstev, h: ogrožajo hoJtsi /asfnJno hoJts: Nouešha žčo/jenja. Seveda ne smemo prezreti, Ja taj; zatirajoča shaptaa sega po raziični/t načinih zatiranja, h; pogosto fh/jačaje ceio teiesno na-siije. Ta Ji haJar gre za naroJnostno zatiranje, se Jogaja poJohrto. N: treba Jo/go iskati primerov. V Evropi ji/? najJemo ceio vrsto. Dogajanjem na .Severnem / rs^em, v Eas^iji, na Eorztbz aii v iJižnji soseščini, na /ažnem Tirois^em, je sEapno to, Ja so izraz hoja proti zatiranja.
Rot je znano, je prišio oho/: ieta /967 na /ažnem Tirois^em Jo ceie vrste bowb?::h atentatov, h: so po-vzročiii mnogo materiaine šhoJe in č/ot?ešh:h žrtev. Zastopstvo jažn/h Tiroicev je immime atentate najostre-
..prijatelji"
je obsoJJo. Ni najbolj bistveno, aii se je to zgoJiio iz prepričanja aii iz raziogov poiitične tahtzhe. Ro/j važno je, haho Janes gieJajo na teJa-nje JogoJhe. V zaJnjii? ietii? je vse ho/j opazen premih oJ negativnega ocenjevanja h pozitivnema. Storiice taJi v poiitični javnosti vse i?oij rišejo hot može, h: so pohaza/: brezkompromisno vJanost Jomovini in so h:/: pripravijeni žrtvovati zanjo prav vse. Pojavija se taJi zahteva, Ja je treba priznati, Ja so akcije tek mož bistveno pospešiie razvoj, ki so ga potem poiitiki spretno pr:'t?ej/; Jo seJanjega stanja. Najaot?ejš: premik pa je ta, Ja se bo menja v Rima za-vzei za vrnitev vseb Jržavijanskib pravic storiicem taJi avstrijski za-nanji minister Eabr.
Dogajanja na /ažnem Tiroiskem so veJno v precejšnji meri povezana z zlwtr:jo, in to ne samo zato, ker je priznana kot Jržava zaščitnica. Marsikje so samih, Ja so se vpiivni avstrijski krogi vkijačevah v nasi/ni način borbe na /ažnem Tiro/skem. Ro izvršenih bombnih atentatih je posta-Za Avstrija za nekatere storiZce zatočišče. Ne nazaJnje je tiroZska vZaJa poravnaZa soJnijske in zaporne stroške.
rlvstrjia pa je biZa in je še taJi važno sreJišče JeZovanja raznih organizacij, ki so si zastaviZe ciZj, Ja materiaZno in moraZno pomagajo jaž-notiroZskim Nemcem. Ne priJe nam na miscZ, Ja bi komarkoZi oJrekaZi to pravico. TaJi koroški SZovenci smo veJno soZiJarni z jažnimi TiroZci, če gre za njihove Jemobratične naroj-nostne pravice. Rrav tako taJi sami Ja jemo vsestranskema so JeZovanja in povezavi z matičnim naroJom ve-Zik pomen.
VenJar je očitno, Ja se poj krinko takih Jraštev skriva včasih taJi JeZovanje, ki jasno presega pojporno Jejavnost v korist jažnim TiroZcem. Skapni imenovaZec poZitičnega JeZovanja jim je nemška nacionaZističnost in v zlvstrij: se vkZjačajejo v proti-sZovensko gonjo. Zgovoren primer v tem ozira je tako imenovani „frean-Jeskreis 5aJtiroZ" v GraJca.* prav prej nejavnim je na zborovanja te organizacije govoriZ o poZožaja na Aorošbem — gosposvetski „žapnik" Macher.
Ob tem prevreJnofenja poZitike z Jinamitom in ob protisZovenski gonji raznih „prijateZjev /ažne TiroZskc" se moramo vprašati, kako morejo imeti ti krogi zahtevo po JosZeJni izpoZnitvi manjšinskih JoZočiZ avstrijske Jržavne pogoJbe za ekstremizem. Očitno taJi takaj gre za Jvoj-na meriZa, ki se jih v Avstriji spZoh raji posZažajejo v oJnosa Jo jažnih TiroZcev na eni in koroških SZoven-cev na Jragi strani.
Položaj Slovencev v Italiji
v luči občnega zbora SKGZ v Trstu
V	nedeljo 6. 3. 1977 je imela Slovenska kulturno gospodarska zveza v Trstu svoj 11. redni občni zbor. V Kulturnem domu se je za to priložnost zbralo veliko število delegatov iz vseh predelov, kjer živi slovenska narodna skupnost v Italiji; pridružiti pa so se jim tudi številni gostje.
Predsednik SKGZ tov. Boris Race je v svojem obširnem poročilu orisal vse pomembne dejavnike Slovencev v Italiji. Poudari) je, da se slovenska narodna skupnost v Italiji v polni meri zaveda, da je boj za nacionalne pravice sestavni del splošnega boja za demokracijo. V središču predsednikovega poročila pa je razumljivo bil osimski sporazum, o katerem je tov. Race dejal, da je predvsem posledica dosedanjih odnosov med obema državama in izraz razpoloženja in teženj jugoslovanskega ter italijanskega naroda; je pa tudi uresničenje želja obmejnega prebivalstva na italijanski strani. Osimski sporazum odstranjuje velike ovire, ki so bile na poti večjega in iskrenejšega sodelovanja ter prijateljstva med obema državama.
..Obojestransko priznanje dokončnosti meja jemlje desnici v Italiji, posebno v obmejnih predelih in v prvt vrsti v Trstu, povod za ščuvanje k narodnostnemu sovraštvu in k revanšizmu; zato pomeni pomemben korak k utrditvi miru, k pomirjenju ob meji in k slabitvi moči nacionalistične in reakcionarne desnice," je naglasil predsednik Race. V nadaljevanju svojih izvajanj pa je Race omenil tudi manjšinsko vprašanje v Avstriji ter poudaril: „Primer koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov dovolj zgovorno priča, kako je asimilacijska politika napram manjšinam resna ovira za dobre odnose med državama, v tem primeru med Jugoslavijo in Avstrijo."
V	izčrpnem tajniškem poročilu je bila orisana pestra dejavnost posameznih komisij SKGZ. Sicer pa je bilo na občnem zboru zlasti poudarjeno, da mora dobiti slovenska narodna skupnost tak gospodarski, socialni in politični položaj, da se bo čutila enakopravna z večinskim narodom, pripadniki skupnosti pa kot enakopravni državljani. To pa ne gtede na različen zgodovin-
ski razvoj posameznih delov skupnosti ali na upravno razdeljenost območja, naseljenega s Slovenci.
Med razpravo so bili obravnavani posamezni vidiki resnične enakopravnosti. Tako je bila glede enakopravnosti jezika med konkretnimi predlogi, kako ustvariti ozračje dvojezičnosti, tudi pobuda, da naj bi italijanski učenci v vsem obmejnem pasu dobili možnost učenja slovenskega jezika. „To ne bi bilo v prid le Slovencem, temveč tudi Italijanom," je bilo poudarjeno, „saj se z osimskim sporazumom odpirajo neslutene možnosti za različne poslovne, delovne in človeške stike ljudi z obeh strani meje." Na šolskem področju so ugotovili še mnogo pomanjkljivosti ter zahtevali, da je treba uvesti slovensko šolstvo vseh vrst in stopenj na celotnem ozemlju, še posebno pa v videmski pokrajini, kjer slovenskih šol še sploh ni.
Občni zbor je izzvenel v prepričanju, da se bo vloga slovenske narodne skupnosti v novem položaju spremenila. Dana ji bo večja možnost, da se v posredovalni vlogi med narodoma in državama ter z lastnim ustvarjalnim prispevkom uveljavi in si tako pribori enakopravnost.
Zvezo slovenskih organizacij na Koroškem je na občnem zboru zastopal tajnik dipl. inž. Feliks Wieser. V svojem pozdravnem nagovoru je prav tako poudaril, da osimski sporazum odpira Slovencem v Italiji nove perspektive enakopravnega uveljavljanja na gospodarskem, socialnem in kulturnem področju. Dejal je, da osimskih sporazumov in drugih demokratičnih procesov v italijansko-jugoslovanskih odnosih ne bi bilo, če ne bi narodnoosvobodilna borba dala nadaljnjemu razvoju v tem predelu Evrope svoj napredni in neizbrisni pečat. Seveda pa se bo morala slovenska narodna skupnost v Italiji tudi v bodoče še odločno boriti za svoje pravice, je naglasil tajnik ZSO in ob koncu opozoril na potrebo čim tesnejše povezave med Slovenci v Italiji in na Koroškem, saj se morajo eni kot drugi bojevati za svoj obstoj in razvoj.
Na občnem zboru SKGZ je bil zastopan tudi Narodni svet koroških Slovencev, ki ga je predstavljal osrednji tajnik dipl. jur. Filip Warasch.
..Vsakršno prikrito aii neprikrito nasiije nad narodi, deii narodov in nad človekom ter njegovimi svoboščinami je najočitnejše meriio stopnje zrelosti, naprednosti in resnične demokratičnosti neke družbe. Če pa gre za prikrito aii nasitno asimiiacijo manjšine, je ta v vsakem primeru protidemokratična, pa naj jo razne navidezne avtoritete še tako zavijajo v oiepšano embalažo."
Tako je dejal predsednik komisije za manjšinska in izsetjenska vprašanja ter mednarodne zveze SZDL Slovenije Jože Hartman na seji predsedstva republiške konference SZDL, ko so obravnavali uresničevanje posebnih pravic pripadnikov italijanske in madžarske narodnosti v Sloveniji in ob tej priložnosti proučili tudi položaj slovenske narodne manjšine v Italiji in Avstriji ter na Madžarskem.
Nasilna asimilacija ni samo v direktni prepovedi jezika, nacionalne kulture in podobnih pritiskih, je naglasil Jože Hartman, pač pa v takem gospodarskem, socialnem in političnem položaju manjšine, ki posameznemu njenemu članu z logiko osebnih interesov vsiljuje odrekanje do svoje nacionalne pripadnosti, če hoče doseči resnično enakopravnost s člani vladajoče narodnosti.
Zato tudi ni razlike med avstrijsko tezo o pravici manjšine do asimilacije in bolgarsko tezo o formiranju tako imenovane socialistične nacije, saj sta obe teoriji le malo bolj prefinjena oblika nasilnih asimilacijskih feženj večinske družbe, je dejal Jože Hartman. „Odnos do manjšin, to je zagotavljanje možnosti za njeno enakopravnost in razvoj, je neločljivi del demokratične preobrazbe sveta."
Govoreč o odnosih z Italijo, je tovariš Hartman menil, da se bo po osimskih sporazumih vloga narodnosti kot posrednika miroljubnega sožitja in tvornih dobrososedskih odnosov lahko še bolj uveljavila. In potem je poudarit:
„Če imamo na mejnem področju z Italijo vse več dokazov koristnosti take vloge, pa nam na drugi strani Avstrija daje teh dokazov
RAZSTAVLJA V WOLFSBERGU
Akademski slikar prof. Karel Pečko iz Slovenj Gradca, ki se je lani decembra predstavil v celovški galeriji „Aula slovenica", trenutno razstavlja v Wolfsbergu, kjer sta njegovo razstavo skupno priredila kulturni referat mesta ter hranilnica.
Razstava, ki bo odprta še do 18. marca, obsega deloma slike, ki smo jih videli v Celovcu, nekaj pa je tudi drugih, vendar sodijo vse v ciklus „Uršlja gora". Hranilnica Wolfsberg je v svoji galeriji poskrbela za okusno razvrstitev.
vse manj. Ko danes z italijanske strani deluje strateški sporazum vseh strank ustavnega loka glede pozitivnega razvoja gospodarskih, kulturnih in političnih odnosov med obema državama, pa deluje z avstrijske strani strateški sporazum parlamentarnih strank, ki gradi svojo politiko na negativnem odnosu do manjšine, na zaviranju trenda Helsinkov na meji in na koncesijah tistim silam, ki predstavljajo težko hipoteko iz preteklosti in delujejo proti sodobnim evropskim tokovom. Pri tem nas dvolična avstrijska politika ne more več preslepiti, vse manj pa bo tudi lahko prepričala mednarodno javnost o .dobronamernosti in naprednosti' svojih ukrepov no manjšinskem področju. Zastraševalni zapor manjšinskega politika in najnovejša propagandna ofenziva heimaf-diensfa samo ponovno izpričujejo težke okoliščine boja Slovencev in Hrvatov za svoje pravice, zapisane v državni pogodbi."
Povsem drugačen je odnos do manjšinskega vprašanja v Sloveniji oz. Jugoslaviji, kjer je izvajanje pravic narodnosti iz dela in produkcijskih odnosov pripadnike narodnosti vključilo v samoupravni mehanizem prek posebnih interesnih skupnosti, ki se v občini na temelju enakopravnih medsebojnih odnosov vključujejo v skupščinski sistem in tako organizirani uresničujejo svoje posebne pravice in interese. Taka praksa je Jugoslaviji prinesla sloves družbe, ki je mednacionalne odnose razvila do visoke stopnje. Ko je osvetlil vlogo manjšin v preteklosti, je Jože Hartman ugotovi), da se njihova vloga v sedanjosti v marsičem spreminja. Pravica do samoodločbe postaja v sedanjih razmerah vse bolj samoupravna pravica narodov — to je razpolagalna pravica z ustvarjeno vrednostjo lastnega delavskega razreda in pravica do samostojnega gospodarskega in kulturnega napredka.
„ Danes postaja to vprašanje vse bolj neločljivi del boja za uresničevanje nacionalnih in človekovih pravic proti vsem vrstam diskriminacije nasploh in tudi na osnovi deklaracije OZN. To je obenem del boja narodov in ljudstev ter vsega naprednega človeštva proti imperializmu in proti hegemonizmu."
Popevka veseie jeseni 77
Društvo glasbenih delavcev ..Harmonija" v Mariboru razpisuje javni natečaj za popevko Veseie jeseni 77, ki bo septembra 1977 v Mariboru. Hate čaja se tahko udeieiijo vsi ustvarjaici zabavne giasbe s skiadbami, ki še niso biie javno predvajane aii posnele.
K sodeiovanju so vabijeni tudi zamejski Siovenci.
Posamezni avtorji bodo na prireditvi nastopiti ie z dvema popevkama, izvedenih bo 16 popevk z narečnimi besediti, zato naj skiadateiji upoštevajo vedrost in barvitost posameznih siovenskih narečnih območij v giasbi in besediiu.
Meiodije pošijite v treh izvodih z naznačeno harmonijo, tempom in podpisanim besediiom ter posebej natipkanim besediiom v dveh izvodih. Šifriranim skiadbam priiožite v posebni ovojnici nasiov, ime in priimek avtorja giasbe in besedita, ter predtoga za izvajaica in aranžerja.
Skiadbe pošijite najkasneje do 31. 3. 1977 na nasiov: Društvo giasbenih deiavcev ,Harmonija", Maribor, Rotovški trg t/t, s pripisom ,.Za popevko veseie jeseni 77".
Razpisane so nasiednje nagrade: ZLATi KLOPOTEC in 3000 din za naj-boijšo narečno popevko; tri nagrade občinstva v višini 4000, 3000 in 7000 din ter nagrada za najboijše narečno besediio v višini 3000 din.
AULA SLOVENiCA
Vijudno Vas vabimo na razstavo siikarskih de) siovenskega impresionista
Mateja
Sternena
(1870—1949)
Otvoritev razstave v pone-detjek 14. marca 1977 ob 19. uri.
Razstava bo odprta do petka 1. apriia 1977, in sicer od po-nedeijka do petka med 13. in 17. uro.
Prisrčno vabijeni!
RuRumo sodelovanje
med ^vsfrijo m /ugosJavijo
V Beogradu so prejšnji teden podpisali nov program sodelovanja med Jugoslavijo in Avstrijo na področjih izobraževanja, znanosti in kulture. Tozadevni sporazum, ki je bil že lani parafiran na Dunaju, velja za dobo treh let.
Na podlagi tega sporazuma se bo tudi v naslednjem obdobju nadaljevalo sodelovanje med univerzami in visokošolskimi ustanovami obeh držav z izmenjavo profesorjev. Univerze v Ljubljani, Mariboru in Novem Sadu, ki se že nekaj časa povezujejo s fakultetami univerz v Gradcu, Linzu, Innsbrucku in Celovcu, bodo sodelovanje nadaljevale, po možnosti pa se bo to sodelovanje razširilo še na druge visokošolske ustanove. Med drugim predvidevajo nadaljevanje deta lektorata za srbohrvaški jezik na univerzi v Gradcu in za nemški jezik na zagrebški univerzi ter izmenjavo štipendij za specializacije in poletne seminarje jezika in književnosti. Trudili pa se bodo za čim prejšnjo ustanovitev novih lekto-
ratov na avstrijskih in jugoslovanskih univerzah.
Z namenom, da bi se bolje razvil pouk materinega jezika na območjih Avstrije, kjer živijo pripadniki slovenske in hrvaške narodnosti, bo Jugoslavija posredovala knjige in učbenike za pouk v šolah in v predšolskih ustanovah. Podprli pa bodo tudi druge oblike sodelovanja na tem področju, vključno strokovno izpopolnjevanje učiteljev in profesorjev za slovenščino in hrvaščino na seminarjih ter izmenjavo strokovnih izkušenj na področju dvojezičnega pouka.
Nadaljnje točke novega sporazuma obsegajo razne oblike sodelovanja med knjižnicami in arhivskimi ustanovami ter na področju spomeniškega varstva. Del programa pa je posvečen kulturno-umet-niškim manifestacijam ter je govora o izmenjavi umetnikov in književnikov, o prirejanju umetnostnih razstav in o posebnem tednu jugoslovanskega filma v Avstriji.
DR. ANTON SVETINA	9
PRtSPEVK! K ZGODOVtN) ŠMIHELA PR! PUBERKU
13. januarja 1661 je vikar Primuž Peer po-s!^l škofijskemu ordinariatu v Ljubljani prošnjo zaročencev Urbana in Elizabete Lesjak za ^ispenzo zakonskega zadržka sorodstva 3.—4. kolena. Elizabeta Lesjak je bila vdova s štirimi otroki in se je bala, da bi izgubila kmetijo, če ne bi bila poročena. Urban Lesjak je bil ali njen bratranec ali stric ali nečak. O stopnji ^orodstva med obema zaročencema so bili v stnihelskem župnišču zaslišani ob navzočnosti nbeh zaročencev kot priče tile farani: Aleks Svetič, Peter Čik, Pongrac Šimon, Matija Mežnar, Luka Stergar, Andrej Kordeš in Simon Lesjak. Kaj je bilo ugotovljeno, pa iz arhivskih virov ni razvidno.
Leta 1661 je dobil beneficij sv. Katarine nad Šmihelom po prezentacijski listini cesarja Leopolda I. Leopold Jali, magister filozofije, Rupnik v Globasnici, ki pa tega beneficija ni dolgo užival, ker je leta 1662 umrl. Njegov naslednik kot župnik v Globasnici in kot be-neficiat pri sv. Katarini je postal Jakob Ror-n<eister, poznejši dolgoletni mestni župnik in siovenski pridigar pri cerkvi sv. Duha v Ce jovcu. Kmalu po prevzemu beneficija po vikarju Rormeistru pa je prišlo med njim in med Mnihelskim vikarjem Peerom do dolgoletnih y°rov. Že leta 1663 Rormeister ni dovolil, da bi šmihelski vikar Peer pregleda! cerkvene Račune beneficija sv. Katarine. 18. avgusta *°64 pa je vikar Peer vložil na škofijski ordi-I^rlat v Ljubljani pritožbo zoper Jakoba Rormeistra, župnika v Globasnici, da je Ror-
meister cerkvenim ključarjem beneficija sv. Katarine prepovedal pobirati letnih dajatev od podložnih hub in da ščuva farane zoper cerkvene ključarje, naj ne plačujejo svojih davkov in drugih dajatev. Škofijski ordinariat je v tej stvari razpisal razpravo pred škofijskim sodiščem v Ljubljani na 13. november 1664. Rormeister pa k razpravi ni prišel, pač pa je medtem vložil v tej zadevi pritožbo na deželnega vicedoma v Celovcu. Vicedom je pritožbi Rormeistra ugodil in s patentom z dne 22. decembra 1664 odredil in pod zapretilom kazni prepovedat podložnikom beneficija sv. Katarine, da bi ubogali odredbe šmihelskega vikarja v zadevi polaganja cerkvenih računov in v zadevi plačevanja dejatev beneficija sv. Katarine. Vicedom se v svoji odločbi sklicuje na dejstvo, da je cesar kot koroški deželni knez patron, odvetnik in fevdni gospod beneficija sv. Katarine. Proti tej odločbi deželnega vicedoma se je škofijski ordinariat v Ljubljani pritožil na najvišjo sodno instanco, dvorno komoro v Gradcu. Šele 22. avgusta 1667 je cesar Leopold I. izdal ljubljanskemu škofu ukaz, naj ali ugodi zahtevi šmihelskega vikarja ali pa naj v zadevi pošlje svoje poročilo. Ta spor je bil rešen šele leta 1668, potem ko je ljubljanski škofijski ordinariat dokazal, da ima vikar župnije Šmihel po ustanovni listini beneficija pravico, da pregleda in odobruje cerkvene račune cerkve in beneficija sv. Katarine, in potem, ko je bilo dokozano, da so te pravice izvrševali vsi vikarji te župnije od na-
stanka beneficija dalje.
12. februarja 1668 je pliberški vikar Jurij Stergar tožil šmihelskega vikarja Primuža Peera, da še ni plača! za leto 1667 letnega prispevka škofiji v znesku 36 goldinarjev, ki jih mora pliberški vikar oddajati vsako leto na praznik sv. Doroteje na sinodi v Gornjem gradu. Škofijski ordinariat je izdal vikarju Peeru nalog, naj v roku 14 dni plača dolžni znesek, ki ga je dolžan plačevati po podatkih, vpisanih v urbar pliberške župnije, če pa ima kake ugovore, naj jih v predpisanem roku vloži. Ko je vikar Peer vložil ugovor in prosil, naj v zadevi odloči sinoda, ki bo po veliki noči v Gornjem gradu, je izdal škofijski ordinariat 17. marca 1668 tale dekret: Ker v tem letu ne bo obdržana sinoda v Gornjem gradu, temveč v Ljubljani, se vikarju Peeru strogo naroča, da takoj poravna dolžni znesek in nima zoper ta dekret nobene pritožbe. Če ne bo plačal, bo zoper njega izvršen rubež in bo moral poravnati tudi stroške izvržbe.
28. septembra 1668 se je pritožila podlož-nica podružnične cerkve sv. Nikolaja v Dvoru Helena Šuster zoper vikarja Primuža Peera na škofijski ordinariat v Ljubljani, da ji je Peer vzel hišico in njivo kljub temu, da je plačala cerkvenim ključarjem lavdemij. V tej stvari je bil škof že poprej pooblastil nadžupnika in škofijskega komisarja v Šmartnem pri Slovenj Gradcu, da v zadevi izvrši poizvedbe in poroča. Škofijski komisar Tomaž Friderik Leberwurst je škofu poročal, da je izdal že 6. septembra razsodbo, da mora vikar Peer vrniti vdovi hišico in njivo. V zvezi s to sodbo je poslal generalni vikar ljubljanske škofije Filip Terpin vikarju Peeru dne 28. septembra pojasnilo, kako bi moral v tej stvari posto-
pati: Cerkveno zemljiško gospostvo predstavljajo vikar in cerkveni ključarji skupno. Ker je vdova plačala posmrtnino, ne bi smeli niti vikar sam, niti cerkveni ključarji sami, niti vsi skupno odvzeti samolastno vdovi zemljišča, temveč bi morali skupno z vdovo izvoliti nepristranskega sodnika, ki bi moral v zadevi izdati odločbo. Ker so vikar in cerkveni ključarji nepravilno postopali, bi pravzaprav zapadli kazni.
Leta 1666 je izdal vikar Peer rojstni list za šmihelskega rojaka Gregorja Perka, študenta teologije, ki je bil rojen 25. februarja 1642 v kraju Strpna vas; krstil ga je kaplan Janez Vric, botra pa sta bila Klement Podi in Uršula Reš.
18. junija 1669 je vikar Peer poslal šmihelskega kaplana Jurija Tomažeja v Ljubljano, da je tam opravil izpit iz dušebrižništva (cura animarum). Tomažej je bil star 28 let, študiral je dve leti čisto filozofijo in kazuistiko v Celovcu, ordiniran je bi! na naslov grada 2usem, katerega lastnik je bil baron Reising. Doma je je bil v Dobrli vasi, poprej je služboval dva meseca kot kaplan v Žitari vasi, župniji, ki je spadala pod proštijo v Dobrli vasi, zato so njegovo prošnjo za polaganje izpita priporočali tudi patri jezuiti v Dobrli vasi.
24. septembra 1669 je škof Jožef Rabatta opravi! v šmihelski župniji vizitacijo in birmo. Ko je zaslišal domačega vikarja, je ugotovil tole: Primuž Peer je deželan Kranjske iz mesta Kranja, star 46 let, duhovnik 22 let. Or-diniran je bil na naslov kanonikov menihov Labotske doline, študira! je čisto logiko in nato dve leti kazuistiko.*

Kapelske žene so obhajale mednarodni praznik žena
Krajevna organizacija slovenskih žena v Železni Kapli je ludi teios pripravila zdaj že tradicionalno proslavo mednarodnega dneva žena. Prireditev je bila zadnjo nedeljo v novem hotelu .Obir", ki je ob tej priložnosti uspešno prestal svojo prvo večjo preizkušnjo, saj se je zbralo blizu 400 ljudi.
Uvodoma je izrekla besede prisrčnega pozdrava Helena Kuharjeva, ki je med številnimi častnimi gosti posebej pozdravila predstavnice z Jezerskega (ki so prišle v lepih gorenjskih narodnih nošah) in iz Mežice ter domačega župana deželnega poslanca Lubasa z zastopnicami socialistične ženske organizacije. V imenu Zveze slovenskih žena je spregovorila tajnica Ančka Kokotova, ki je kratko orisala vlogo in naloge naših žena in mater; pri tem je zlasti poudarila njihovo odgovornost in skrb za vzgojo otrok v zvestobi do naroda in materinega jezika, pa tudi njihov delež v prizadevanjih za prijavo otrok k dvojezičnemu pouku. In končno je izrekel pozdrav tudi še predsednik domačega Slovenskega prosvetnega društva .Zarja" inž. Peter Kuhar, ki je opozoril na potrebo praktičnega uveljavljanja dvojezičnosti in s tem dejanske enakopravnosti pripadnikov obeh narodov v deželi; prikazal pa je tudi najnovejši uspeh na področju gospodarske dejavnosti — novi hotel .Obir".
Domači prosvetaši so ženam in materam za njihov praznik poklonili bogat in pester kulturni spored. Z izbranimi točkami so se predstavili moški zbor SPD .Zarja" pod vodstvom Joška Wrulicha, ženski oktet z Obirske pod vodstvom Valentina Polanška in lovski pevski zbor pod vodstvom Vladimira Pruš-nika; svoj delež, ki je bil še posebno prisrčen, pa je prispevala tudi mladina — otroški instrumentalni ansambel in otroška folklorna skupina, vmes pa še prispevek mladih recitatorjev.
Slovenska prosvetna društva v
Bilčovsu, Kotmari vasi, Svečah,
Šentjanžu in Šentjakobu vabijo
na
2. BOŽANSKI IZOBRAŽEVALNI TEDEN
od 13. do !0. marca 1977
z naslednjim sporedom:
*	Nedelja 13. 3. ob 19.30 uri pri Miklavžu v Bilčovsu: otvoritev; pevski zbor „Rož"; Šentjakobski kulturniki od prof. Ahacelja do župnika Ražuna (dr. Vinko Zvvitter).
*	Ponedeljek 14. 3. ob 19.30 uri pr) Mežnarju v Kotmari vasi: Moč in vpliv javnih občil (dr. Robert Saxer).
*	Torek H. 3. ob 19.30 uri pri Knabertnu v Velinji vasi: Hišna in ledinska imena Velinje vasi in okolice (dr. Anton Fei-nig).
*	Sreda 16. 3. ob 19.30 uri v farnem domu v Šentjakobu:
pevski zbor .Rož"; Šentjakobski kulturniki od prot. Ahacelja do župnika Ražuna (dr. Vinko Zvvitter); ob 19.30 uri pri Tišierju v Šentjanžu: Hišna in ledinska imena Šentjanža in okolice (dr. Anton Feinig).
*	Četrtek 17. 3. ob 19.30 uri pri Miklavžu v Bilčovsu: Moč in
vpliv javnih občil (dr. Robert Saxer).
*	Petek 18. 3. ob 19.30 uri v Za družnem domu v Šentjanžu:
Filmski večer za mladino (Hanzi Weiss).
*	Sobota 19. 3. ob 13. uri v ijud-ski šoli v Biičovsu: Popoldan
iger in razvedrila za otroke v predšolski starosti; starši imajo priložnost za razgovor z vzgojitelji;
ob 19.30 uri pri Adamu v Svečah: koncert rožanskih pevskih zborov.
*	Nedelja 70. 3. ob 70. uri pri Miklavžu v Bilčovsu: Pogoji kulturnega delovanja na vasi (forumska diskusija).
Poleg bogatega kulturnega užitka pa so bili udeleženci nedeljske prireditve deležni tudi pristne domače pogostitve, ki so jo kapelške žene po stari navadi pripravile ne le zase, ampak tudi za svoje številne goste. In gotovo je bil lep poklon ženam ob njihovem prazniku, da so najprej njim postregli moški: pevci pod vodstvom .stroge komande" hotelskih uslužbencev.
Praznovanje dneva žena je po-
tekalo v prijetni domači družabnosti, kjer je bilo tudi priložnosti za izmenjavo mnenj o tem in onem. Izzvenelo je v prepričanju, da se naše žene in matere znajo poveseliti, kadar je za to priložnost, da pa so prav tako sposobne in pripravljene prispevati svoj delež, kadar gre za naše skupne narodne interese. Vsakoletni dan žena je v tem oziru lepa priložnost, da se eno poveže z drugim.
Lutkarji iz Ptuja
so gostovati v Podjuni
V	petek in soboto prejšnjega tedna je imelo SPD „Edinost" v Pliberku v gosteh skupino lutkarjev iz Ptuja. Predstavili so se nam z lutkovno igrico J. Pavlika „Trije snežaki" v režiji Andreja Fekonje.
V	organizaciji SPD „Edinost" so v petek najprej obiskali otroke v Žvabeku, kjer jih je sprejel in se jim po predstavi tudi zahvalil predsednik KD „Drava" Leonhard Katz. Druga predstava istega dne pa je bila v ljudski šoli pri Božjem grobu, kjer se je zbralo nad petdeset otrok. Po končani predstavi so si otroci skupaj z igralci ogledali lutke in oder ter se pogovarjali o delu, nastajanju in uprizarjanju lutkovnih igric.
V soboto je bila prva predstava že ob dvanajstih in to v ljudski šoli v Vogrčah, popoldne pa sta sledili še dve — prva v Libučah, druga pa v Globasnici. Na zaključni prireditvi se je predsednik SPD „Edinost" iz Pliberka Joško Hudi v imenu vseh otrok, ki so obiskali teh pet predstav — skupno jih je bilo okrog dvesto — zahvalil lutkarjem iz Ptuja ter jim v zahvalo in v spomin na gostovanje podaril nekaj knjig naših domačih avtorjev.
Zanimanje in pretežno dober obisk lutkovnih igric sta nam ponovno dokazala, da je za tovrstno udejstvovanje še dovolj nezorane ledine in da bi se moralo v tej smeri delati in narediti še dosti več.
BiVčofs
Pred petdesetimi leti sta si podala roke za skupno življenjsko pot Anton Mihor in Barbara Mihor, rojena Jesenko. Zakonca sta doma iz Spodnje Vesce v bilčovski občini. V njunem skupnem življenju sta prestala mnogo težav, saj na malem posestvu, kakršna je Šošfar-jeva kajža, ni bilo mogoče pridelati vsega za življenje. Vsaj malo za priboljšek je pridelal Anton, ki je bil čevljar in je v svojem poklicu delal še .štere" — to se pravi, da so rokodelci po takratni navadi prišli na domove in kar tam izdelovali razna obuvala, obleke itd. Poleg tega poklica pa je imel še enega, ki pa je tudi že skoro prišel v pozabo — .vadovca" na že-nitovanja. Tozadevno je bil pravi mojster. Kolikokrat je šel z vencem okrašenim klobukom in z okinčano palico po domači in drugih farah in z zato pripravljenim tekstom vabil na svatbo. Sploh je Tone še danes družaben in go radi poslušajo sosedje in tudi drugi, saj ve marsi-
kaj povedati iz minulih časov. Njegova žena Barbi ga je pri vsem tem podpirala in v tej harmoniji sta doživela lepi jubilej zlate poroke.
V težkih dneh koroških Slovencev in tudi drugače predstavljata zakonca steber ljubezni do svojega ljudstva. Obred zlate poroke je opravil nečak slavljenca župnik Roman Mihor iz Slovenije. Obema čestitamo k življenjskemu prazniku in želimo, da bi tudi diamantno poroko uživala v skupni radosti.
+
Tudi v Bilčovsu nas zadnje čase pogosto obiskuje neizprosna smrt. Tako je pred nedavnim nenadoma umrla pri Korenu pd. pri Peželnu v Kajzazah upokojenka Ina (Kristina) Sitter. Živela je več let pri Pežlnu in tudi umrla je tam. Pežl-novim gre iskrena zahvala za oskrbo pogreba in drugih priprav. Od pokojnice se je poslovil tudi naš domači pevski zbor. Naj ji bo zemlja lahka.
Že v šestih letih
po cesti skozi Karavanke
Na Koroškem načrtujejo za btiinjo bodočnost gradnjo kar dveh cestnih predorov: enega pod Piočam) (Ptockenpaf}) v Karnijskih Aipah proti ttaiiji, drugega pa med Podroičico in Jesenicami skozi Karavanke v Jugosiavijo. Zaradi ogromnega mednarodnega pomena, pri čemer igra bistveno viogo prevoz natte z Biiinjega vzhoda, je trenutno aktuatnejši karavanški cestni predor, tako da zavzema tozadevni projekt čedaije resnejše obiike.
Tako so na seji avstrijsko-jugosiovanske podkomisije za tehnična in finančna vprašanja, ki je prejšnji teden zasedata na Biedu, proučiti še zadnje podrobnosti, kake naj bi pričeti deta na tem pomembnem meddržavnem objektu. Dokončna odtočitev pa naj bi padta na btiinji seji gtavne komisije, ki se bo predvidoma sestata še ta mesec.
Kakor smo v našem iistu že poročati, je načrtovana gradnja predora med Podrožčico na avstrijski ter Hrušico pri Jesenicah na jugo-stovanski strani Karavank. Predor bo dotg 7,S kitometra jod tega 3,5 kitometra na jugostovanskem in 4 km na avstrijskem ozemtju). Na btejskem sestanku so se dogovoriti, da bodo z gradnjo pričeti teta 1978, tako da bi do teta 1983 dograditi prvo „cev , po kateri naj bi že v prvem ietu obratovanja zapetjato okrog 3800 vozit na dan.
Gradbeni stroški so predvideni v višin) dobrih 2 mitijard šitingov. Gtede financiranja so se dogovoriti, da bosta Avstrija in Jugosiavija vsaka prispevati po 400 mitijonov šitingov tastnega deteža, s čimer bi zagotoviti 40 "/o potrebne vsote, ostatih 60 '/« pa bi Jugosiavija preskr-beta v obtiki posojtt, ki bi jih potem odptačevati s cestnino, zbrano na obeh straneh predora. Za vožnjo skozi predor bo namreč treba plačati cestnino, ki bo znašata okoti 100 šitingov na vozito. Na ta način naj bi bit predor pod Karavankam) amortiziran v 25 ietih.
V A B t L O NA
OTVORiTEV RAZSTAVE

v sredo 16. marca 1977 ob 19.30 uri v avti Zvezne gimnazije za Siovence v Cetovcu, Ebentater Strahe 14.
Sodetujejo:	Stavnostni govornik — tvan Potrč
Statno stovensko gtedatišče iz Trsta z recitatom drame tvana Cankarja . Jakob Ruda" v režiji Jožeta Babiča
Razstava prikazuje sedmero Cankarjevih dramskih del v jugo-stovanskih in drugih gtedališčih. 123 stovenskih pokticnih uprizoritev, ki so doživele 1700 predstav, je ustvarito prek 50 režiserjev. Predstavtjene so tudi dramatizacije in ugtasbitve po Cankarjevih detih, uprizarjanje Cankarja na amaterskih odrih ter dramske izvedbe Cankarja v radiu, fitmu in teteviziji.
Razstavo so vsebinsko pripraviti sodelavci Slovenskega gieda-tiškega muzeja pod vodstvom prof. Mirka Mahniča. Zunanjo podobo ji je dat ing. Mirko Lipužič.
Razstava bo odprta do 28. marca 1977, in sicer od ponedeijka do petka v času od 14. do 17. ure.
Prisrčno vabljeni!
Krščanska kutturna zveza	Siovenska prosvetna zveza
[zvrstna predstavitev
Dvorakovega ,,Mrtvaškega ženina"
Na povabilo Krščanske kulturne zveze so v nedeljo gostovali v Celovcu glasbeni umetniki iz Ljubljane, ki so v Domu glasbe izvajali dramatično kantato Antonina Dvoraka .Mrtvaški ženin". Pod vodstvom dirigenta Mirka Cudermana so nastopili pevski solisti Zlata Ognjanovič, Jurij Reja in Edvard Seršen ter ansambla Glasbene matice in društva „Consortium musieum".
Dvorakov .Mrtvaški ženin" je tesno povezan s stovensko glasbeno poustvarjalnostjo in še posebej z Glasbeno matico v Ljubljani. Leta je namreč to delo prvič izvajala že leta 1894; dve leti pozneje je z njim gostovala na Dunaju (takrat je osebno dirigiral skladatelj Dvorak); pa tudi pozneje je to skladbo še večkrat izvajala in prav s tem delom je leta 1947 spet začela svojo dejavnost po drugi svetov-
ni vojni. Nasprotno pa v Celovcu tega dela doslej verjetno še sploh niso izvajali, tako da je bila nedeljska izvedba resnično enkratno doživetje.
To pa še posebej vetja spričo dejstva, da so biti umetniki iz Ljubljane — kakor že tolikokrat ob svojih gostovanjih na Koroškem — res vrhunski interpreti, kar v enaki meri velja za soliste, za zbor in orkester, pa tudi za dirigenta. Posamič in kot celota so bili izvrstni, prepričljivi, tako da so navdušiti tudi tiste poslušalce, ki s tovrstnimi glasbenimi stvaritvami morda le še niso dovolj spoznani, da bi lahko v potni meri uživali ob njihovi vsebini, izpovedi in izvedbi.
Ravno to splošno navdušenje pa je umetnikom priznanje, kakor jim je aplavz za bogato darilo, ki so ga poklonili obiskovalcem nedeljske prireditve.
„Gost 77" v Cetovcu
sejem gastronomije in turizma
Jutri bo v Celovcu odprt strokovni sejem ..Gost 77", na katerem bodo interesenti spet našli mnogo novega in zanimivega s področij gastronomije in turizma.
V dneh od i2. do 20. marca bodo obiskovalcem na ogled eksponati, ki jih je pripravilo 405 avstrijskih in 344 inozemskih podjetij ter razvrstilo na razstavni površini 34.500 kvadratnih metrov. Kajti še pravočasno za letošnji strokovni sejem, ki je že deveti po vrsti, je bila dograjena tudi nova sejemska hala.
V času sejma bo v Celovcu spet cela vrsta strokovnih in drugih prireditev. Tako bo že šestič izvedeno mednarodno tekmova-
Stovensko prosvetno društvo „Srce' v Dobrii vasi vabi na PEVSK) KONCERT v nedeljo 20. marca 1977 ob 14.30 uri v Kuiturnem domu v Dobrii vasi.
Nastopa: Mešani pevski zbor „Rož' it St. Jakoba v Rožu pod vodstvom Lajka M! :-savijeviča.
Prisrčno vdidjem/
nje mladih kuharjev, pri katerem bodo sodelovali tekmovalci iz Avstrije Italije, Jugoslavije in Zahodne Nemčije. Svoje sposobnosti bodo demonstrirala tudi domača gastronomska podjetja, ki bodo tekmovala v pripravljanju hladnih bifejev. Prav tako bo prirejeno tradicionalno srečanje strokovnih novinarjev, ki se bodo na svojih posvetovanjih bavili s problemi podeželjskih gostiln. Posebna razstava bo predstavila začimbe iz celega sveta, poleg tega pa bodo s posebnimi prireditvami presenetila še posamezna podjetja.
V dneh, ko vabi Celovec na strokovni sejem „Gost 77", bo na celovškem razstavišču vsekakor marsikaj zanimivega za vsakogar, ki se bavi z gastronomijo in turizmom.
Gre za enakopravnost Stoveneev v borovei$ski občini
V ponedeljek 7. 3. 1977 je bila v boroveljski mestni hiši seja predsednikov kuiturnih in športnih društev v boroveljski občini. Navzoči so skupaj z županom in podžupanom sestaviti prireditveni kotedar za sezono 1977.
Sestanka sta se udetežita tudi predsednik SPD ..Borovlje" tovariš Wie-ser Andrej in predsednik SPD „Vrtača" iz Slovenskega Ptajberka dipt. mž. Fetiks Wieser. Predstavnika slovenskih društev sta razložila svoje predstave o kulturnem delovanju v boroveljski občini. Takoj na začetku sta navzoče opozorila, da mora biti slovenščina v boroveljski občini enakopraven uradni jezik in da mora občina poskrbeti za ustrezen kader. Zupan Woschitz in podžupan Oraže sta potrdila pravico Slovencev do
Kulturno drušlvo „Dravo" v Žvabeku vabi na
PEVSKt KONCERT v nedeljo 20. marca 1977 ob 19.30 uri v lami dvorani v Žvabeku.
Nastopa: Mešani pevski zbor „Rož" iz Št. Jakoba v Rožu pod vodstvom Lajka Miii-savtjeviča.
Prisrčno Miljeni/
enakopravnega uradnega jezika. Morala pa sta priznati, da občina do danes še ni poskrbela za to, da bi bilo to tudi tehnično izvedljivo (zapisniki, objave, oglasna tabla — vse to mora biti dvojezično). Slovenska predstavnika pa sta med drugim tudi predlagala, da bi v boroveljski občini letos organizirali dvojezično kulturno prireditev, na kateri bi enakopravno sodelovala slovenska in nemška društva.
Res je, da so nekateri bili mnenja, da turiste, ki pridejo k nam, slovenska kultura ne zanima; da so godrnjali, ko sta slovenska predstavnika zahtevala, da mora biti slovenščina enakopraven uradni jezik; in res je, da je nekaterim za vse drugo, samo ne za skupno dvojezično prireditev. Toda res je tudi, da je dosledno nastopanje slovenskega občinskega odbornika Wieserja iz Slovenjega Plaj-berka, ki se že dalj časa trudi za enakopraven položaj slovenščine v boroveljski občini, obrodilo določene sadove, kajti nekateri najbolj zagrizeni nasprotniki naše narodne skupnosti se bodo počasi izolirali. Argumenti slovenskih zastopnikov na seji so bili mnogo bolj stvarni in prepričljivi-, tako da so tisti, ki so želeli slovenska prosvetna društva izriniti, končno morali popustiti. Vedno bolj postaja jasno, da bo morala tudi boroveljska občina nekaj prispevati k enakopravnemu sožitju slovensko in nemško govorečih ljudi na Koroškem.
Na zasneženi Bleščeči
Z večjo zamudo poročamo o uspelem izletu na zasneženo Bleščečo planino v nedeljo 6. februarja. Povabilu Slovenskega planinskega društva v Celovcu se je odzvalo okrog 20 navdušenih planincev. Medtem ko je bilo v dolini pusto megleno vreme, je bilo na planini toplo in sončno, tako da so bili vsi do zadnjega srečni in veseli, da so „tvega!i" pohod ^a zasneženo Bleščečo, ki se je bleščala v toplih sončnih žarkih in tako nudila idilično zimsko sliko.
V koči je bilo prijetno toplo in "vsak udeleženec izleta je dobil kot nekakšno nagrado za trud, da je pri-gazit v kočo, prijetno dehtečo in seseda tudi okusno enolončnico, ki jo je skuhala in pripravila neumorna Fri-^a iz Bilčovsa. Poleg toplega okrepčila je vsak udeleženec izleta prejel tudi značko. S tem je organizator izpolnil obljubo, da bodo udeleženci atleta na zasneženo Bleščečo deležni presenečenja.
Med številnimi izletniki je bila tudi vnukinja pred nedavnim v Švici umrlega nemškega dramatika Carla Zuckmayerja. Prijetno dekle je hčerka znanega pesnika Michaela Gut-tenbrunnerja. Na Bleščečo je prišla v spremstvu svojega bratranca Herberta Guttenbrunnerja, ki ga poznamo kot prijatelja koroških Slovencev.
V prijetni družabnosti je kar prehitro minil čas in treba je bilo vzeti slovo od prijazne koče in planine, kjer so naši planinci preživeli nekaj prijetnih in veselih uric. Tudi sonce, ki je zatonilo za Komnico in hitra pooblačitev sta bila vzrok, da so planinci vzeli pot pod noge in se začeli pomikati v dolino. Sto metrov pod planino jih je zagrnila gosta megla, ki jih je potem spremljala vse do njihovih domov. Večina planincev je sklenila, da bo tudi pozimi obiskovala slovensko planinsko postojanko, saj je življenje v njej pozimi še prav posebno prijetno in privlačno.
VELIKA PRIDOBITEV V ŽELEZNI KAPLI;
Hote! Obir -„hiša prijateljstva
Predsednik Trgovinske zbornice za KoroJko Bourech! ga je imenoval ..novo zvezdo na jugu", predsednik Gospodarske zbornice Siovenije Verbič pa ..most med narodi na meji" ter „hiio prijatetjstva, spoznavanja in spo-Jtovanja" — oba pa sta govorila o novem hotelu Obir v Železni Kapii, ki je bi! minuto soboto uradno odprt v okviru prisrčne svečanosti in v navzočnosti Številnih gostov. Vsi govorniki pa so predvsem nagiasiti, da pomeni novi gostinski objekt veliko pridobitev za Žeiezno Kapio in njeno okoiico, saj je bii z dograditvijo modernega hotela narejen prvi korak k uspežnemu razvoju tujskega prometa v tem turistično dosiej Je vse premalo izkoriJčenem predeiu dežele.
Za Železno Kaplo je bila otvoritev hotela pravi praznik. Na terasi je igrala domača godba na pihala, dekleta in fantje v narodnih nošah pa so gostom pripenjali šopke. In gostov se je zbralo lepo število, med njimi visoki predstavniki političnega in gospodarskega življenja Koroške in Slovenije, župani sosednih občin tu in onstran
meje, zastopniki narodnih organizacij in gospodarskih ustanov koroških Slovencev, predvsem pa domačini, ki so upravičeno ponosni na obogatitev, ki jo je njihov kraj dosegel Z dograditvijo hotela Obir.
Na otvoritveni slavnosti, ki jo je olepšal moški zbor SPD .Zarja" pod vodstvom Joška Wru!icha, je goste najprej pozdravil Johann Haderlap, nato pa je zgodovino in nastanek novega hotela orisal drugi poslovodja Južnokoroške turistične družbe (ki je lastnik hotela) inž. Peter Kuhar. Začelo se je leta 1972, ko je občina Železna Kapla sklenila, da podari gradbeno zemljišče ter prispeva pol milijona šilingov tistemu, ki bi na tem zemljišču zgradil hotel s 60 posteljami, Takrat so se odborniki kapelške Posojilnice spričo obnove izkoriščanja poznane zdravilne vode ter v spoznanju važnosti za tujski promet odločili za tozadevno ponudbo, ki jo je potem ob-
čina tudi sprejela. To je privedlo do ustanovitve Južnokoroške turistične družbe, v kateri so poleg skupine domačih zasebnikov še kapelška Posojilnica, Zveza slovenskih zadrug v Celovcu in Hranilnica Globasnica, kot družabnik iz Slovenije pa ugledno podjetje Alpetour v Škofji Loki. Glede gradnje se je gradbeni odbor med več
predloženimi osnutki odločil za načrt arhitekta Arnavtoviča v Ljubljani; pri gradnji hotela so bila zaposlena izključno domača podjetja (več kot 140 delavcev je našlo zaposlitev), notranjo opremo pa je dobavilo podjetje Slovenijales. Vsem, ki so bili udeleženi pri gradnji, je inž. Kuhar izrekel zahvalo lastnika in pri tem opozoril, da je bil hotel dograjen v rekordnem času. Hkrati se je zahvalil tudi pristojnim oblastem in še posebej finančnim zavodom — Zvezi slovenskih zadrug, Hipotečni banki v Celovcu, Ljubljanski banki in predvsem domači Posojilnici, pa tudi občinskemu odboru z županom Lubasom na čelu, Gospodarski zbornici v Ljubljani in neumornemu gradbenemu odboru.
Ob koncu pa je inž. Kuhar spomnil, da je Železna Kapla s svojo okolico dala v zadnji vojni v borbi proti fašizmu ogromne žrtve. , Prav zaradi tega smo se v Železni Kapli vedno tru-
dili za mirno sožitje med obema narodoma na enakopravni osnovi v deželi in preko meje," je naglasi). To ne nazadnje zaradi tega, ker se zavedajo potrebe gospodarske povezave s Slovenijo, ki jo v kapelški občini tudi dejansko izvajajo v vsakdanji praksi. .Na žalost pa nerazveseljivi dogodki od leta 1970 preko onih v letu 1972 in lanskoletnega preštevanja do zadnjih nerazumljivih predlogov v zvezi z rešitvijo člena 7 državne pogodbe tudi pri nas niso ostali brez občutnih posledic," je poudaril inž. Kuhar. .Tembolj smo zato ponosni, da smo tudi v tem razburkanem obdobju uspeli z uresničitvijo nove veje dejavnosti, ki bi lahko služila kot primer tudi za ostala področja življenskih odnosov med sosedi in narodi. V tem smislu želim hotelu Obir uspešen razvoj v korist turističnega in splošnega gospodarskega razvoja Železne Kaple, še posebej pa dobrih sosedskih odnosov med narodoma v deželi in preko meje."
Uspešen razvoj novemu podjetju je zaželel tudi domači župan Lubas, ki je nakazal gospodarske razmere v občini. Njegovi želji pa sta se pridružila tudi predsednik Trgovinske zbornice za Koroško Baurecht in predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Verbič, ki sta ob tem konkretnem primeru sodelovanja dveh sosednih dežel na gospodarskem in turističnem področju tudi v širšem okviru osvetlila razvoj in perspektive gospodarske kooperacije med Koroško in Slovenijo oz. Avstrijo in Jugoslavijo. Viden izraz te povezave pa so umetniške slike, ki so jih hotelu podarile gorenjske občine.
Otvoritveno svečanost, ki je po zaslugi Mihe Travnika potekala v vzorni dvojezičnosti, je zelo smiselno zaključil pevski zbor, ko je s Prešernovo Zdravljico izrazil željo, da bi se v novem hotelu srečevati kot prijatelji in dobri sosedje. Nato pa so se gostje pri ogledu poslopja lahko na lastne oči prepričali, da bo vsakdo, ki bo prišel v ta hotel, imel res vse na razpolago, kar nudi sodobni turizem. Kajti štirinadstropni hotel A kategorije je zgrajen po najmodernejših vidikih in opremljen izredno okusno. Ima 48 tujskih sob, kjer je 96 postelj (po potrebi pa se število postelj lahko poveča na 120). V sobah je telefon; na razpolago so kopalnice, dnevni prostori, sobe za gledanje televizije, dvorane, kavarniški in restavracijski prostori, terasa, bar in razne druge naprave, razumljivo tudi parkirni prostori. Med posebnostmi opreme hotela pa je treba omeniti še klimatske naprave, kjer so za ogrevanje dvorane izkoristili toplo talno vodo ... In ob koncu še cene: soba z zajtrkom na osebo 125 šil., polni penzion v glavni sezoni 230—250 šil., v pred- ali posezoni 225 šil. na osebo.
Preostane le še želja, da bi se novo gostinsko-turistično podjetje v Železni Kapli uspešno razvijalo.
IVAN CANKAR	9
H!ŠA MARIJE POMOČNtCE
„Kako ti je ime?" je prašal, ko jo je ogovoril prvikrat. T<Kako ti je, Tina?" je prašal pozneje. Nič drugega ni govoril, ozrl se je in je šel dalje, stopil je k Lojzki, ki se je 'smejala prešerno, k Tončki, ki je strmela srepo z velikimi slepimi očmi in je krčila obrvi, ker je ugibala, kakšen je pač obraz njega, ki stoji pred njo. Tako je hodil, da so minile ore in se je zmračilo, poslovil se je od Pavle pol prijazno, pol malomarno ter je šel prav tako razmišljen, kakor je bil Prišel, s svojimi starejšimi sestrami, bujno razvitimi, kričeče oblečenimi židovkami.
Vsesani v bele roke, v beli obraz so mu sledili Tinini Pogledi. In ko je bila noč, so sople težke njene prsi; vzglavje R bilo od žerjavice in žile so bile na senceh, kakor da bi odarjalo s kladevcem.
. . . Pomlad je šla preko poljane in kjer je bila prej gola Prst, je vzklilo čez noč bujno življenje, zgodilo se je božje ottdo . . .
Rakev je bilo njeno mlado srce in nenadoma se je vzdig-mto ix njega vročeživo, silno hrepenenje, vzklile so v bujnem bogastvu sanje kakor rože na divjem vrtu . . . Na klopi, pod kostanjem, sta sedela fant in dekle, glavo ob glavi, roko v roki in	sta molčala.	Ali glej, podoba je oživela!	Oči,	ki	so
Hedate	prej sanjavo	na sončno pokrajino tam	doli,	so	se
pomislile, so vzplamtele, boječi, hrepeneči pogledi so se jskali, ogibali, srečali so se naposled; lica so rdela, zgeniia se R roka, ki je ležala v roki, telo se je stiskalo k telesu, ustnice ?o se bližale ustnicam, razpaljene, trepetajoče... Pritisnila K čelo	na vzglavje.	„Sveti angel varph moj, varuj	me	ti
"ocoj . .	." — Smehljal se je njegov obraz in ves	bled	je bil,
Ustnice pa so bile rdeče, napete; in bližal se je, njegova lepa "cla roka se je bližala, že se je doteknila njenega vročega
lica; in ona bi sklonila glavo, z obema rokama bi prijela njegovo lepo belo roko, pritisnila bi nanjo čelo, ustnice, pritisnila bi jo na prsi. . .
Sestra Cecilija je stala ob durih, njene oči so bile resne in žalostne; zazvonilo je na koridorju, gostje so se poslovili. Postala je, preko čela je šinila senca življenja, ki je minilo. Ozrla se je na Tino in je zaslutila, da je bilo iztegnilo življenje svojo grozno roko po nji. Tudi Malči je opazila to roko in v srcu se ji je zgenilo, kakor takrat, ko je butal ob okno anarhist. . .
Tina je ugledala kakor v ogledalu samo sebe in svoje življenje. Komaj malo je bilo posijalo sonce in samo mimo je bila šla pomlad, pa je vse dozorelo v nji, srce je začutilo in oči so izpregledale. Prišel je nekoč s sestrami in z njimi je prišlo mlado dekle; z enim samim pogledom je objela Tina njeno telo, njen obraz, njeno obleko in videla je, da je lepa ženska; obraz je bil poln svetlobe in veselja, telo je kipelo v bujni mladosti pod tesno, napeto obleko . . . Takrat se ni ozrl na Tino, ni je niti pozdravil, čudna luč je bila v njegovih očeh. Tina je sedela mirno, obrnjena proti postelji; začutila je v srcu kakor sram in skrila bi se. Zvečer se je razpravila hitro, legla je in se odela preko obraza.
Ko je bilo tema, se je vzdignila v postelji, nekaj grdega, pregrešnega se je vzbudilo v nji. Tipala je z rokami po svojem telesu, po ubogih, tenkih, čudno zvitih in skrčenih nogah, po bokih, po komaj vzcvelih prsih. Obšlo jo je, da bi se razpraskala, da bi rezala z nožem po teh hudobnih, prokletih, od Boga prokletih nogah, po prsih, ki so bile še polotroške in so se pač izgubile pod bluzo, pod predpasnikom, po obrazu, ki je brl surov in kmečki, po nerodnih delavskih rokah. O prokleto, prokleto življenje, od Boga prokleta mrtvašnica!
Mrtvašnica je večna. Pač je zunaj življenje, kjer ni tistih visokih ozkih stopnic, ne mračnega dvorišča, obzidanega vse-naokoli, pač so tam vrti in so travniki, pač so kostanji tam in klop pod kostanjem, kjer sedita fant in dekle, roko v roki, glavo ob glavi. Ali vrata vanj so zaklenjena za zmerom. Pred velikimi železnimi vratmi bi klečala, spačena in grda, od Boga prokleta, in bi gledala na vrt, tja, kjer sedita pod
kostanjem on in ona, lepa in mlada obadva. Kleči pred velikimi železnimi vratmi, spačena, zavržena, in gleda, kako se sklanja glava h glavi, zmerom nižje, kako se bližajo ustnice ustnicam, kako se oklepa roka roke ... Ej, prijela bi z močnimi delavskimi rokami, stresla bi se železna vrata, ne odklenila bi se nikoli. Zavržena za zmerom, mrtvašnica je večna!
Zakopala je nohtove v meso, vzdihnila je in vzdih je bil podoben šiloma zadržanemu kriku . . . Malči se je premaknila v postelji, zamrmrala je nerazumljivo, slišala je krik v spanju in precej se ji je zazdelo, da je v bolnišnici kakor nekoč in da leži tam nag otrok, ki mu režejo v meso z ostrim nožem . . .
Tina je zaspala pozno in je kričala v spanju. Ko se je vzbudila, je bila odeja na tleh, na tleh je ležala tudi srajca in telo je bilo razpraskano od nohtov, drobna kapljica krvi je bila na prsih, prav pod vratom . . .
Prihajal je sveti Božič, ali na njegovi poti so bili megleni temni dnevi. In v tistih meglenih dneh je dozorelo Tinino življenje.
Pripravljala se je kakor na prvo sveto obhajilo. Tiha je bila in resna, v njenih mislih je ugasnil ves divji ogenj, pokojno so tekle in jasne so bile kakor studenec. Tako je prišla tista noč, kakor da bi bila od nekdaj že natanko določena; tista noč in druga nobena. Zgodaj se je znočilo, ves dan ni bilo zasijalo sonce, žalosten dan je bil, kakor poslednji ; dan grešnika, na smrt obsojenega. Tina je sedela ob postelji, čakala je, da bi ugasnila luČ in da bi bilo tiho v sobi. In ko je ugasnila luč ko je utihnilo šepetanje na posteljah in se je že ! oglašalo odtod, odondod enakomerno težko sopenje, je vzela } Tina molek s stene in je pričela moliti rožni venec. Molila je in se je prestrašila; drugod so bile njene misli, ustnice so izgovarjale svete besede kakor v spanju, duša jih ni slišala in ne razumeta. Pričela je znova, hotela je misliti na Boga, na Mater božjo, na nebesa; ali Mati božja ni imela milosti-polnega obraza, oči so se ozrle nanjo in so gledale prešerno, hudobno — bujno telo je bilo oblečeno v tesno obleko, da so kipeli v nji polni udje, in Tina je spoznala lepo žensko, ki
M —Štev. 10 (1804)
Za vse je dober
samo za šolo ne
O ženski mikavnosti
11. marec 1977
Drobni nasveti
Gornjo tožFo s/Zš/mo pogosto Zz nst staršev, FZ Zm^jo težje fZgo/jZfegd otroFn.
Z omenjeno tožFo pr/Fnj<tjo pogosto stnrš/, FaterZF otroF je T preJpnFertetn/ n/Z zgodnje pnFertetn/ JoFZ. V tem časn se z/nst/ pr/ j^tntZF močno poFnžejo tnFo Zmeno-onnZ teFn/čn/ Zn-teres:. Fantje sc poseFno z^mnMjo za razne teFn/čne pr/JoFZtfe soJoFnegn časa. Aoče;o č/mveč razstav/jatZ, pre/zFnšatZ pa zopet se-staf/jat/.
ZeFmčn; Znteres pa at značZ/en samo za Ječ-Fe f Jo/očenem razvojnem oFJoFjn, ampaF je atočao razšrr/ca ta J: meJ oJras/Zm/. /a-teres za teFn/čne pr/doFZtve je tore; sp/ošea, prt JečFZF oatea;eae starosti pa še Jotiatao pogo;ea s speet/tčaost;o razvojne stopnje. Zaradi tega ta iateres za poF/ieao nsmer/tev po-ateat' ata/o a/Z ate. Ftarši zaatea;a;e;o iateres-ao zožeaost otroka z ze/o poateatFao žtv/jenj-sFo asa:er;eaost;o. V teat pa je ve/ZF proF/em, Fer ataogoFrat agotafi;aato, Ja otroF pravzaprav atata tie/ovatit navad ta Ja je iateresao zožen.
Da/je agotav/;aato, Ja Jaaes mnog/ otroci n/majo Faj Je/atZ. .Staršt so zaposieat. Doma /majo Fotaa; prostor za FZvanje. Vse, Far po-treFnjejo, pr/nesejo s trga, ia taFo otroFa ai-majo s čiat zapos/Zt/. Če je vzgo;a v Jražiai še patriarFa/aa, to se pravi, Ja mošFZ č/an/ Jrtt-ž/ne ae pr/mejo za aoFeao gospoJZnjsFo Je/o, je še težje. OtroF zaraJt tega ai navajen aa Je/o. ZV/ma razvitega čata ia oJaosa Jo Je/a aa sp/oF. /Viata Je/ovaiF aavaJ. Težave nastanejo taFrat, Fo oJ njega zaFtevaato saatosto;-ao aJe;stvovaa;e. Najpogosteje se to pojav/ja v šo/i, ia sicer oF preFoJa iz aiž;ega v v/sje razreJe. ATeJtem Fo v aižpF otroF /aFFo izJe-/a;e, Ja /e v Šo/i pos/aša, pa atora v v/šj/F razreJiF taJt Joata saatosto;ao Je/ati. Tisti, Ft at navajen aa Je/o ia ae čati Je/ovae Jo/ž-aosti, oJpove.
Čat Jo/žaosti Jo Je/a č/oveFa at Jaa z roj-stvoat, pr/rojena je /e potreFa po aFtivaosti. OJaos Jo sisteatatičaega ia Jo/žaega Je/a pa je reza/tat vzgoje. Če tega čata otroFa ae prZ-vzgoj/mo, zatJe v težave taFoj, Fo zaFtevaato oJ njega saatostojao Je/o.
Ftarši pogosto iščejo poatoč stroFovajaFov, Fo se pojavijo vzgojae težave. VeaJar, četaJi gre za Jeset Jo Jvaaajst/etaega jaata, je — ža/ — že ogroatao zaatajeaega. Ftarši tega ae morejo razaateti. Fravt/ao Fi Fi/o, Ja Ft staršt aavaja/t otroFa aa Je/o že oJ rojstva, vseFa-For pa oJ Jragega /eta starosti. ZVajJeato pa priatere, Fo atati — še pogosteje pa stara ataft — oFnva čev/je petaajst /et staremn otroFa. V taFiF priateriF je zaatajeao taForeFoč vse, Fajti otroF se je petaajst /et privaja/ aa „ae Je/o" ia zato taJi zaa „ae Je/ati" ter se tega ze/o težFo oJvaJi. /Vasprotao pa Fo otroF, Fi se je petaajst /et ači/ Je/ati, ze/o verjetao vse živ/jeaje JoFer Je/avec.
7?esaičao je težFo v s/eFerai Jražiai aajti atožaosti za vsaFJaajo zapos/itev otroFa. TVFrati s teat proF/eatoat pa se pojav/ja še Jrag, precej sp/ošea proF/eat. Starši JaaašajiF otroF so se v at/aJosti večiaoata ataFoata pre-Ftja/i sFozi živ/jeaje. Daaes, Fo so st astvari/i sorazaterao vtsoF staaJarJ, sFašajo svojiat otroFoat aaJiti /epšo at/aJost, Fot je Fi/a aji-Fova. VsaF Jaa s/tsiato to atise/t Fočeat, Ja atoj otroF ae Fo že v at/aJosti to/ZFo izFasi/, Fot seat atora/ jaz.
Nelepa žena je lahko mikavna, lepotica pa je največkrat dolgočasna in nezanimiva. Nobena skrivnost ni, da dolg, neproporcionalen nos zelo malo vpliva na gotovost v samo sebe, ki jo žena z izgrajeno osebnostjo zna manifestirati. A vendarle obstajajo določene stvari, ki jih vetja poznati in jih upoštevati — prav tako pa obstajajo določene stvari, ki jih je treba poznati in se jim izogibati.
V nekaj točkah vas bomo seznanili z njimi.
ČESA SE JE TREBA NAUČIT)...
Mikavna žena ni nikoli slabe volje, nikoli se neprenehoma ne pritožuje in ne igra žrtvenega jagnjeta. Ve, da je prvi korak, da ugaja ljudem, njen optimizem in vedrina.
Nasmeh mikavne žene je nevsiljiv in brez problemov; torej je treba redno obiskovati zobozdravnika.
Poskusite!
SKUTINA KREMA
Potrebujemo 15dkg skute, približno 'Al mleka, 10dkg sladkorja, vanilij sladkor, limonino lupino, 5 dkg rozin, 1 zavitek vani-
lijevega pudinga, 2 del sladke smetane.
Penasto umešamo idrobtjeno skuto, stadkor in ma!o mieka. Dodamo dišave in roiine. Puding skuhamo po navoditu na ovitku in miačnega primešamo
Kremo damo v čaše, okrasimo s stepeno smetano, iahko jo potresemo z naribano čokotado a!i okrasimo s sadjem.
MEDENE ŠTRUČKE
Potrebujemo 15 dkg sladkorja, 2 jajci, 2 žlici medu, 35 do 40 dkg bele moke, 'A zavitka pecilnega praška, 5 dkg orehov, 5 dkg rozin, cimet.
Umešamo stadkor, jajca in med. Dodamo dišave, moko s praškom, rozine in grobo zrezane orehe. !z testa obtikujemo 5 do 4 cm široke štručke, damo jih v narahto pomaščen pekač in spečemo pri srednji vročini. Pečene, še vroče, zrežemo na tanjše rezine in povatjamo v stadkorni moki.
To je /epo /a prav, to Ja aeFater/ starš/ prav zaraJ/ tega ae navajajo otroFa aa Je/o, F/ ga otroF aajpre; /graje oprav/ja, pozaeje pa s č%-toa; ojgovoraost/. č/živajo, Fo se otroc/ Frez-sFrFao /grajo, /a j/at ae aa/agajo aoFea/F oF-vezaost/, Fer pač Fočejo prZprav/tZ svoj/at otroFoat srečao otrošFost. OF FrezsFrFaost/ svoj/F otroF Jo aeFe atere saat/ poJož/v/jajo t/sto, za Far so FZ/Z pr/Frajšaa/, pr/ teat pa pozaF-/jajo aa pravo atero Za aa otroFovo FoJočaost.
Ze/o poateatFao je, Ja /ata otroF svoj prost/ čas za Zgro, Fer je Zgra ve/ZFe važaost/ za Ja-ševa/ razvoj otroFa. Prav taFo je poateatFao, Ja otroF a/ prezgoJaj oFreateajea s pretež-FZatZ oJ/oč/tvaat/ ter Ja se čat/ varaega pr/ starš/F. To Ja prav taFo je aajao, Ja otroFa že ze/o zgoJaj aavajaato aa Je/o Za Je/ovao ojgovoraost, Fer /e aa ta aač/a ata Foato za-gotovZ/Z srečao at/aJost Za aspešao ž/v/jeaje.
Če je koža groba, je treba pazljivo izbirati kreme in ostala lepotila.
Z lepotnimi izdelki je treba imeti Jope! odnos" in jih ne šteti za tuksus ter jih uporabljati le od časa do časa. Negujemo se tudi zase in za svoje družinske člane.
Ni tragedija, če zagledate na obrazu novo gubo, ki je zelo vidna ob koncu tedna, ko ste utrujeni od dela. Vsaka doba ima svoje lepote . . .
Žena, ki hoče biti mikavna, si mora ustvariti določene kulturne navade, vedeti, kdaj in kje se kaj dogaja, da bi mogla enakopravno sodelovati v pogovorih.
Velik uspeh je tudi, če zna žena odkriti skrivnosti parfumov in količino, ki jo je treba uporabljati.
Prijatelje je treba sprejemati v vedrem okolju, polnem topline. Ni važno, če nimate srebrnega jedilnega pribora in dragocenih krožnikov; pomembneje je, da se v vašem domu vsi počutijo prijetno, vi pa ste med njimi sveži, spočiti, družabni.
ČEMU SE JE TREBA ODREČ) . ..
Mikavna žena ne pripoveduje ves dan o problemih, ki jih ima z otroki ali gospodinjsko pomočnico. Te probleme rešuje razumno sama.
Nič ni hujšega, kot če se vztrajno delate bolj premožne, kot ste v resnici. Lahko ste mikavni v preprosti obleki in smešni v plašču iz kanadske kune zlatice.
Tiste žene, ki so že zašle v leto, si ne smejo za vsako ceno prizadevati, da bi bile videti mlade. Ne češite se tudi kot vaša priljubljena igralka, ne ličite obraza kot vaša soseda in ne oblačite se kot vaša prijateljica. Posnemanje največkrat izzveni v smeš-nosti.
Zvečer je treba obraz skrbno očistiti vseh
Drobni nasveti
^ Roke vam neprijetno diše po čebuli. Umijte jih v mlačni salmiakovi vodi in dobro splaknite v mlačni vodi.
^ Posušeno pasto za čevlje boste spet lahko rabili, če ji prilijete nekaj kapljic toplega mleka.
^ Preprogo dobro očistimo tudi z žaganjem, namočenim v vodi, ki ste ji prilili nekaj kapljic salmiaka. Žaganje potresemo po preprogi in ga z metlico drgnemo na vse strani. Žaganje bo vpilo ves prah. Po čiščenju preprogo še dobro stresemo.
H Ko boste prale obleko s kovinastimi gumbi ali zaponkami, jih poprej o-vijte s krpico, da ne bo rje na obleki. Tako ovite pustite še pri likanju.
^ Apnenec, ki se nabere na dnu kotlička za vodo, odstranite, če nekaj časa kuhate v njem presne krompirjeve olupke.
Modra barva odbija mrčes. Zagrnite torej okna z modrim blagom in imeli boste mir pred muhami in drugim nadležnim mrčesom.
ličil, kajti to je tudi eden izmed pogojev, da ohranimo svežo, mladostno in privlačno, polt.
Vsem prijateljem in znancem ni treba nenehno pripovedovati o kozmetiki in obiskih pri frizerki. To je vaša zasebna zadeva.
Ne govorimo ure in ure slabo v ljudeh, kt niso z nami.
Tudi če štejete več kot štirideset pomladi, se ne oblačite starikavo. Bodite zmerni irt dokaj sodobni.
Imejte svoj lastni slog ličenja, oblačenja, govorjenja. Bodite z modo na tekočem, a ohranite svojo osebnost pri oblačenju. Izogibajte se pretiranim ekstravagantnim oblačilom.
Pri nakupu čevljev
se ne smemo prenagliti
Pretirano ozki a!i grobo narejeni čeviji nam pogosto deformirajo stopala in porajajo kurja očesa. Kakršnakoli naj je oblika kurjega očesa, vedno tiči vzrok za njegov nastanek v tesnem obuvalu.
Deformirani noini palti ali prsti na nogah — to je lahko včasih tako hudo, da je treba poiskati kirurgovo pomoč — nastajajo zgolj zavoljo nošenja pretesnih čevljev. Le ti nenehno pritiskajo na prste in jih silijo, da so ves dan skrčeni.
Veliko primerov spuščanja trebušnih organov kot tudi deformacij spodnjega dela hrbtenice lahko pripišemo nošenju čevljev s previsoko peto. Naj dodamo še to, da čevlji, v ka-
terih nima noga ravnovesja, povzročijo zvin gležnja. In še tako nedolžen zvin povzroči oslabljenje gležnja in s tem v zvezi dolgotrajne posledice.
Kot oblika čevlja je enako pomemben material, iz katerega so narejeni. Dober čevelj je vedno narejen iz mehkega usnja. Najbolj udobni so tisti čevlji, ki združujejo eleganco in logiko, in kar je poglavitno — prilagojeni so obliki noge. Vrh dobrega in higienskega čevlja mora biti dovolj prostran, da bi bil položaj prstov v njem normalen. Ne pozabite tudi, da je v udobnem čevlju mnogo manj hladno in mnogo manj toplo.
Skoraj pri vsakem človeku je eno stopalo bolj razvito kot dru-
go. Zavoljo tega je treba pri nakupu čevljev poskusiti oba — levega in desnega.
Čevljev ne kupujte zjutraj, temveč opoldne ali še bolje — popoldne, ko se vam je noga zavoljo celodnevnega napora razširila.
Izberite si čevlje iz mehkega usnja, zlasti še, če imate občutljive noge. Krokodilje in kačje usnje je trdo in takšni čevlji niso udobni za nošenje.
Pri nakupu čevljev si dobro oglejte tudi njihovo notranjost. Ne kupujte premajhnih in ne prevelikih čevljev. In kar je pri vsem še najbolj pomembno: ne hitite pri nakupovanju. Vzemite si dovolj časa in preglejte čevelj natančno, da pozneje ne bo kaj narobe.
je sedela pod kostanjem, roko v roki z njim. Spremenil se je ] tudi Kristus; nič več ni imel trnjeve krone na glavi, tudi krvavih solz ni bilo na licih; gladek in bel je bil njegov obraz, vesele so bile njegove oči, kakor takrat, ko je sedel pod kostanjem, roko v roki z njo ... Čudno so se menjale j podobe, ginile so in ugašale, vračale so se. Čutila je Tina, { da se bojuje njen angel varuh z zlim duhom; tiščala je molek j k prsim, molila je skoro na glas. In podobe so bile zmerom bolj mirne in čiste, misli so se vzdignile iz blatne prsti in so , se vzpenjale zmerom višje. Že je slišala Tina besede, ki so jih izgovarjale ustnice in razumela jih je .. . Da, tam je življenje, kjer ni ne tistih strašnih stopnic, ne mračnega dvorišča, obzidanega vsenaokoli. Tam onkraj smrti... Lahko ji je bilo pri j srcu; vzdigne si vesel otrok krilce do gležnjev in skoči z lahko nogo preko plitvega jarka, na ono stran ...
Tiho je bilo v mrtvašnici; komaj se je časih zgenilo v spanju, v sanjah. Tina je prižgala svečo na nočni mizici poleg postelje. Iz predala je vzela zavoj užigalic in je delala { očasi, nič se niso tresle roke; nato je nasula rdeči prah v ozarec. Razpravila se je in je legla v posteljo, rumena tre- j petajoča svetloba sveče je padala na pozlačeno svetinjo na i njenem golem vratu. Snela je s stene malo črno razpelo in ga je pritisnila k ustnicam, desnica je posegla po kozarcu.
Na postelji, kjer je ležala Malči, je zašumelo.
.Tina!"
Vztrepetala je in se je ozrla.
Malči je sedela na postelji, zaspano in začudeno so gledale oči.
„Ali me nisi klicala, Tina?"
.Nisem te klicala, Malči; lezi in zaspi."
.Ugasni svečo."
Malči je legla; komaj so se bile zatisnile trepalnice, so se vrnile sanje.
Tina je bila vztrepetala in tresla se je še zmerom; tresel se je ves život, roka je tipala, komaj je bila toliko močna, da je mogla držati polni kozarec.
Počasi in polglasno je molila Tina očenaš, zatisnita je oči in je izpita do dna...
Zjutraj sta stala ob postelji sestra Cecilija in zdravnik, ki se je smejal blagohotno.
.Neumni otrok! ... Hudega ne bo nič ... no, nesite jo dol!"	,
Tina se je zavedla. Neizmerna groza je bila v njenih očeh: še so naokoli mrtvaške stene, rakve stoje tam v vrsti, mrtvašnica je večna.
Sestra Cecilija in sestra Agata, ki je bila prišla iz sosednje sobe, sta prijeli Tino in sta jo nesli dol. Malči je sedela na postelji in je držala v roki skodelico kave. .Klicala me je ponoči," je omenila z mirnim, skoro malomarnim glasom. „Jaz sem vedela, da misli odtod," je dejala Brigita in je srebala kavo, v roki pa je držala veliko žemljo...
Znočilo se je in pozabile so nanjo. Tina se ni vrnila več; ali ko je ležal nekoč pozneje otrok na njeni postelji in je ugledal ponoči strahom sive stene mrtvašnice, je strmelo vanj dvoje velikih oči, polnih groze in trpljenja ...
Zunaj je bil mraz in je bila noČ; življenje, zaničevano in zaničevanja vredno, je šlo mimo; brezzoba, osorna starka je šla godrnjaje mimo in je rožljala z molkom.
VI
Še malo dni je bilo do Božiča. In takrat so prišli gostje k Lojzki. Prišel je najprej elegantno oblečen gospod, v gorek kožuh zavit; držal se je malo sključeno, njegove noge so bile zelo tanke, na glavi je bilo le še malo las, skrbno počesanih preko pleše; in obraz je bil rumen, ves zgrbljen. Smehljal se je sladko, sklonil se je k Lojzki in jo je poljubil na ustnice in na lica. Nato je vprašal Lojzko, če bi šla domov za
praznike.	.	.
„Ne!" je odgovorila Lojzka tako mirno m pogledala očetu tako mrzlo v obraz, da ni vprašal dalje in se je kmalu
Prišla je drugi dan elegantna dama. Dihala je težko, govorila je hlastno in razmišljeno, slačila si je rokavice in jih spet natikala, ozirala se je, kakor da bi pričakovala nekoga. Pogledala je Lojzko z dolgim pazljivim pogledom od glave do nog in pogled se je ustavil naposled na copatah.
.Kako grde copate imaš, Lojzka!"
„Pa mi kupite druge ... Zakaj pa ste prišli?"
.Kaj niso noge nič boljše?" Okrenila se je dama k sestri Ceciliji. .Kako pa je znogami? Kaj ne bo nikoli boljše? Kaj pravi zdravnik?"
Od vseh postelj so se ozrle na damo zlovoljne oči. Zakaj govori o nogah? Kdo ji je dal pravico? Zase naj se briga in za svoj rdeči nos ... Kadar je opravila z nogami, tedaj postavi Cecilija platneno steno pred posteljo in vse se izvrši, kakor da bi nič ne bilo, oko se ozre na grde rane . . . Zenska pa pride in govori sredi sobe — šla naj bi na cesto ter tam izpraševala ljudi: „No, kako je z nogami?"
Sestra Cecilija je skomizgnila z rameni in ni odgovorila.
.Čudna bolnišnica!" se je razjezila dama in nato je vprašala Lojzko, če bi šla za praznike domov.
.Ne!" je odgovorila Lojzka in se ni več ozrla na mater. Dama si je hlastno natikala rokavice, stopicala je, ozirala se je in šla je naposled.
Lojzka je vedela, zakaj ni hotela domov. Ko so se zaprle duri za gospodom, za damo, so se zaničljivo napele njene rdeče ustnice, obrvi so se strnile.
Videla je dom, ko je bil lep, pač lepši od te velike sobe z golimi stenami, s štirinajsterimi posteljami. Tam so bile na stenah pisane tapete, slike v zlatih okvirjih so visele naokoli. Na tleh so bile preproge in sedel je človek na širokih, blazi-nastih stolih, ležal je na mehkih zofah in mirna zaspana svetloba je prihajala tiho skozi visoko okno, izza težkih zastorov, ki so segali do tal. V kotu je stala majhna mizica in na mizici so bile rože, težak, prijetno utrudljiv, uspavajoč vonj je ležal v sobi. Lepa je bila soba, ali vsa oskrunjena, polna zlih misli in zlih besed.
Oče je bil malokdaj doma, ali kadar je prišel, je bi! njegov obraz osoren, gledal je hudobno in prav tako hudobno je gledala mati. Sedela sta za mizo, svetilka je gorela med njima. Oče je izpregovoril besedo, čisto kratko, kakor da bi mu bila slučajno zdrknila z ustnic, in tedaj sta odložila nože in vilice, lica so prebledela, ustnice so se tresle.
/Da/je v pr/FoJn;/ ItevZ/FZ)
(Aht&djefgnje iz zadnje števi/^e)
Vendar je moral Mussolini na pritisk svojega mlajšega učenca le začeti popuščati. Začetek avgusta 1938 je že napisal „manifest italijanskega rasizma", v katerem je trdil, da Judje niso italijanske, to je arijske rase. V časopisih se je začela močna antisemitska propaganda, jeseni 1938 pa sta že sledila dva proti-semitska vladna dekreta. Vendar, oba sta bila v bistvu zelo mila in le redek od Židov je mogel priti pod udarce zakona. Pravo in hudo preganjanje Židov se je začelo v Italiji šele po nemški okupaciji, vendar je že v rezistenci razgibani italijanski narod rešil mnogo židovskih življenj.
Na žalost se je treba vsaj na kratko ustaviti pri uničenju šest milijonov Židov. Verjetno je izdal Hitler ukaz o tem masovnem uničenju le ustno in je bil znan morda le štirim ali petim vodilnim osebam. Nam že znani Nino Valeri pravi, da gre pri tem za fenomen zablode in patologije, ki je izrednega pomena za splošno oceno vrednosti hominis sapientis in s tem v zvezi tudi za bodočnost človeške družbe. Sklicujoč se na akte ntirnberškega procesa, procesa proti Eichmannu in razne psihološke študije o SS od Himmlerja navzdol, ugotavlja Valeri, da SS in Eichmann niso bili ne perverzni ne sadisti, temveč vsi „strahotno normalni". Gre torej za nove kriminalne tipe, ki so počenjali zločine v okoliščinah, ki so jim onemogočale spregledati, da delajo zločinska dejanja in da je bil Himmler „prava uteleše-nost kontemplativnega in filozofskega Bavarca".
Toda, ta je dejal začetek oktobra 1943 vodilnim komandantom SS o uničevanju Zidov tole: Govorim vam zelo odkrito o delikatni zadevi, o kateri ne morem govoriti javno. Govorim vam o uničevanju hebrejske rase, kar je del našega strankinega programa. Velik del od vas ve, kaj pomeni sto, ali petsto, ali tisoč trupel, ki ležijo eden poleg drugega. Postrelili smo kup ljudi. To delati smo prisiljeni, tudi jaz sem k temu prisiljen in vsak dan težje podpisujem smrtne obsodbe. Toda, to smo prestali in prenesli. Nismo podlegli človeški slabosti, ker smo ostali močni. To je slavna stran v naši zgodovini, ki še ni bila nikoli napisana in jo tudi ne bo treba več pisati. Pohvalil je tudi SS, da je pri vsem tem ostala visoko dostojna in da se ni pregrešila nad židovskim imetjem.
To bi se lahko tudi reklo: ubijanje Zidov ni hilo zločin, tatvina pa bi že bila.
Oba. Musolini in Hitler, sta prišla na oblast legalno, spričo vseh takratnih okoliščin, predvsem spričo nemoči takratnih delavskih in ntesčanskih strankinih vrhov. Benedetto Croce, brez dvoma velik vrh duhovne aristokracije, Je trdil, da bo fašizem minil sam od sebe; Bor-diga in Togliatti sta videla temeinjega nasprotnika v obeh italijanskih socialističnih frakcijah; Gramsci je trdil, da so bile takratne naloge za delavski razred pretežke; veliki socialist Turati pa je veroval — kot deset let kasneje nemški socialdemokrati — v poštenost velike buržoazije in da bo mogoče vse težave časa in njegovih posledic reševati na miren in evolucijski način. Toda italijanski vrhovi (dvor, visoko plemstvo in Vatikan) so mislili drugače m tako je Mussolini, ko je spretno postavil na slepi tir d'Annunzia z vsemi njegovimi ideja-*ni, uspel že na svojem prvem pohodu na Rim.
Legalno pot je 10 let kasneje nastopil tudi Hitler, ko je propadel njegov in Ludendorffov ntunchenski puč. V desetih letih je sprevidel, da si je treba najprej osvojiti tele mogoče nemške trdnjave: vojsko (generaliteto), diplomacijo, parlament, pravosodje, finance in cerkev. Le že osvojene trdnjave so po njegovem prevzemu oblasti morale ostati na svojih mestih, fiti SA ali SS nista nikdar nadomestili vojske *n sta ji bili obe, več kot „državi v državi", santo v pomoč. Mislim, da ima Nino Valeri Ptav, ko trdi, da je Hitler gradil pravzaprav le svojo osebno oblast. Kapitalizem in monopolizem sta ostala v privatnih rokah, večina funkcionarjev je ostala na svojih mestih in niti fi bilo nujno vpisati se v NSDAP.
„ S tem v zvezi ostaja še vedno sporno vpra-sanje o podpori nemškega velikega kapitala pri Ptihodu in utrjevanju Hitlerja na oblasti, do-vtm je mnenje o Hitlerjevem legalnem prihodu na oblast še vedno skoraj enoglasno. Na zagrebškem simpoziju so vzhodni znanstveniki Enoglasno zagovarjali tezo o popolni podpori nemškega velekapitala, zlasti industrijskega, tjocim starejša dela zahodnih avtorjev sicer dopuščajo možnost o podpori NSDAP, a poudarjajo, da so bile take podpore deležne tudi 'Iruge stranke. Več avtorjev tudi dvomi v avtentičnost znanega Thyssenovega dela „Ich be-Zahle Hitler", dočim omenja Hindcls že Krup-Povo izjavo ameriškemu zasliševalcu leta 1945,
. so pač podprli Hitlerja, ker jim je zagotovo miren razvoj, da pa politika ni stvar kapi-tahstov. Vendar, se pravilno sprašuje Hindcls, nh je bilo res samo od dela velekapitala in
njegove denarne podpore odvisno, da je dobil Hitler na volitvah 1932 preko 230 mandatov in to takrat, ko je bil višek nemške gospodarske krize že mimo?
To je bila pravzaprav zasluga Schachta, ki je s pomočjo veleindustrijske veje premog-že-lezo začel dosegati stabilnost cen s pomočjo prodiranja na svetovni trg. Zaradi tega je prišel Schacht kasneje tudi v nesoglasje s Hitlerjem, ki je terjal pospeševanje oborožitvene industrije in dajal s tem v zvezi prednost drugi veji nemške veleindustrije, petrokemiji. Zato je Schachta zamenjal v gospodarstvu jeguljasti Funk, Hitlerjev 4-letni gospodarski načrt pa naj bi začel uresničevati surovinsko avtarkijo (sintetična goriva in maščobe, sintetični kavčuk itd).
Vedeti je treba, da pri Hitlerjevem načrtu ne gre za pravo načrtno gospodarstvo, omogočal pa je začetke državnega kapitalizma. Plan je zajel le določena težišča v državnem produkcijskem programu, osebna lastnina pa je ostala v bistvu nedotaknjena. Nastajati je začela zelo komplicirana gospodarska struktura,
s celo vrsto generalnih pooblaščencev — najvišjih partijskih funkcionarjev — za posamezne gospodarske veje, s strokovnimi sodelavci iz vrst lastnikov koncernov in naravnost gigantskim birokratičnim aparatom. Glavni koordinator je bil Goring z izrednimi pooblastili.
Že 1937 je prišlo do uvajanja državnega kapitalizma z ustanovitvijo velike državne ustanove Herman-Goring-Werke, na katero so se mogle vezati tudi še ostale privatne gospodarske ustanove. Ta mamutski koncern je spričo začetnih vojaških osvajanj silno hitro rasel in je že 1940 zaposloval 600.000 ljudi. Ker je moral nesposobni Goring 1942 zapustiti gospodarstvo, je koncern razpadel. Del so ponovno po vejah vključili v plan, del pa je znova prišel v čisto privatne roke. Tudi Speer ni mogel več reševati vsega, vojna je zavzemala vedno večje obsežnosti in se je vlekla v nedo-gled.
Ohranjene so zanimive statistike o tem kva-zi načrtnem gospodarstvu. Nekaj uspehov je bilo, ki pa zdaleka niso dosegli vrednost vseh silnih naporov, pa če pri tem odštejemo vse domače in tuje prisilne delavce. Fiksni zaslužki prvih delavcev so ves čas ostali krog nivoja plač in mezd iz leta 1928. Višek je prinašalo le nadurno delo in razni dodatki.
Odgovoriti bi bilo treba še na novo temeljno vprašanje, kako sta si oba klasična fašizma le pridobila — vsaj na zunaj — masovno podlago? Vprašanje bi zahtevalo zaradi svoje velike pomembnosti in aktualnosti nadvse na-
tančen odgovor, ki bi bil vsekakor možen, a na tem mestu nemogoč. Seveda prihaja na prvem mestu v poštev odgovor, kako si je fašizem utiral pot do množic pred prihodom in neposredno po prihodu na oblast. Ko je bil že trdno na konju — vsaj tako je mislil — je bilo že nekam lažje, saj poznamo na primer precej staro pravilo, da kdor ima v rokah bajonete, ima tudi volilne rezultate.
Oba fašizma sta prišla na oblast — če odštejemo vse pomembne časovne in druge okoliščine — s prefinjeno in do potankosti izdelano propagando, katere kos je bil zlasti Goeb-bels in demagogijo, pa tudi s pretepaškimi manirami njunih napol vojaških organizacij, z razbijaštvom, ricinusovim oljem, poboji in umori. V času utrjevanja na oblasti sta začela oba najprej s terorjem, s koncentracijskimi taborišči in umori, nato pa sta začela s koreninami vred ruvati vse sledove človečnosti in demokratičnosti.
Najlažie je še nekam šlo z upognitvijo inteligenčnih stanov in poklicev, če pri tem odštejemo tiste, ki so se držali načela, da je itak
vsaka oblast od boga. Nekateri, ki so imeli denar, so mogli emigrirati, a to so bili le vrhovi in teh je vedno malo. Eni so bili zaprti, drugi so se prej ali slej vdali in tako naprej. Fašistična era je bila najtemnejše razdobje v znanosti in kulturi obeh fašističnih držav. Pravo znanost in kulturo je zamenjalo šar-latanstvo najslabše vrste, velika razstava „no-ve" nemške umetnosti pa je že 1937 pokazala nemškega človeka — gladiatorja, nemško družino s številnimi nagimi otroki, človeka — športnika, „ rasno razgibane" nage nemške ženske, portrete visokih funkcionarjev itd. Po svoje je imel Goebbels prav, ko je dejal, da je veliko lažje spremeniti velikega umetnika v čisto spodobnega člana NSDAP, kot katerega koli člana NSDAP v velikega umetnika. Podobno bi mogli reči tudi o usodi italijanskih intelektualcev, znanosti, kulturi in umetnosti.
Delavski razred, ki je kljub razcepljenosti svojih vodstev in še drugih težav neprestano predstavljal vsaj potencialno nevarnost, sta oba fašizma paralizirala z razpustom svobodnih delavskih sindikatov in upostavitvijo več ali manj izdelanega korporacijskega sistema. Italijanska Carta del Lavoro je dejala — in se nekaj časa tudi tega držala — velike pravice, olajšave in ugodnosti delavskemu razredu, ustanovila je tudi neoriginalni Dopola-voro, izključevala pa je vsako možnost svobodnega mezdnega gibanja. Leta 1939 je bila ustanovljena Camera dei Fasci e delte Cor-porazioni, ki je skupaj z vodstvom stranke
predstavljala zakonodajno oblast, pa tudi po-politični forum.
Nemški fašizem ni tako dosledno izpeljal korporacijskega sistema, je pa iste učinke dosegel z neposrednim uvajanjem državne oblasti v enotno delavsko organizacijo. Začetek maja 1933 je bila ustanovljena nemška delavska fronta, ki daje podobne demagoške pravice delavskemu razredu kot italijanska Carta in pozna tudi Kraft durch Freude. Toda voditelj vsakega podjetja je bil v bistvu mali fiihrer, odgovoren le stranki, svet zaupnikov, v katerem je bil tudi lastnik podjetja, je bil le posvetovalni organ, častno razsodišče pa zadnja demagoška krinka.
Tudi v politiki do kmetov je bil nemški fašizem zelo delaven, saj je bilo treba spremeniti preko 40.000 nekdanjih kmečkih organizacij čimprej v enotno fašistično kmečko organizacijo. Hitler je neprestano zagovarjal ohranitev kmeta kot temelja nemštva. Njegov edini uspeh je bil nemški kmečki dedni zakon, ki je uvajal, da se kmetija, ki je obsegala do 125 ha in na kateri je živela življenja sposobna družina, ne deli.
Bolj komplicirano je bilo agrarno vprašanje v Italiji in je še danes. Prvi risorgimento ga ni rešil in tudi ne čas po prvi in drugi svetovni vojni. Ker so vojakom na fronti obljubljali zemljo, so jo ti po vrnitvi iz vojske terjali v vsej Italiji in ponekod tudi začeli jemati. Precej težav je imel fašizem, da je vsaj za silo zatrl to revolucionarno gibanje po prvi svetovni vojni in da je kmeta zopet navezal na kolonatski sistem in na sistem kmečkih poljedelskih delavcev — brezzemljašev. Tako je znova zaščitil velikoposestniško svetno in cerkveno aristokracijo. Tudi v tako imenovani bitki za avtarkijo žita ni pokazal fašizem bistvenih uspehov. Umetno je sicer dvigal cene žitu, bonifikacije in melioracije pa se niso obnesle. Tako je v bistvu v Italiji še danes.
3 .
NEOFAŠ!ZEM
O tem samo na kratko. Kljub velikemu vojaškemu porazu, ki ga je fašizem utrpel v drugi svetovni vojni, se ta marsikje le še poskuša obnoviti, čeprav obstojajo mnogo drugačni pogoji, kot so bili po prvi svetovni vojni. Obstojajo že razne teorije o nastajanju novega fašizma, o katerih je bilo govora tudi na zagrebškem simpoziju.
Na splošno bo za nekaj časa veljalo, da je neofašizem pač fašizem, ki se prilagaja sedanjim okoliščinam kapitalističnega sveta, pa tudi v mednarodni areni. Zunanji znaki bi v bistvu ostali isti: poizkusi razbijanja legalnih delavskih organizacij, terorizem, mesto nekdanjih na pol vojaških organizacij pa prevzemajo imperialistične tajne policije in še bolj rafinirane obveščevalne službe. Ponekod je čutiti onemogočanje dela v parlamentih, vpliv mul-tinacionalnih monopolov in mednarodnih organizacij (NATO), v nekaterih deželah pa so fašistične organizacije že nastale. Naštejmo za enkrat vsaj dve, Movimento sociale Italiano in v ZRN Nationaldemokratische Partei Deutschlands.
Najbolj aktiven je za enkrat italijanski neofašizem in je znan po številnih sabotažah, atentatih in pravih pokolih. Ima že precejšen tisk in že delno koncipirano, čeprav zopet megleno ideologijo. Njene bistvene prvine naj bi bile: nasilne akcije proti vsemu, kar naj bi bilo pozitivnega v zgodovini, kapitalizem in socializem sta eno in isto in zahteve po vrnitvi fevdalne hierarhije, na katere vrhu pa naj bi bil aristokratski duce.
Ne moremo se več spuščati v razpravljanje o zanimivih in številnih teorijah, ki so že nastale o fašizmu in neofašizmu, kar vse dokazuje, da znanost ta nevarni svetovni fenomen preučuje zelo resno, žal pa še vedno le z večjimi ali manjšini uspehi. Prav ta zadnja misel me na koncu vzpodbuja k čisto privatni in strogo osebni pripombi. Zdi se mi namreč, da z nosilci in izvajalci danes splošno vpeljane in veljavne etike in njenih principov nekaj le ni v redu. Današnji etični principi, ali tako imenovana norma moralitatis, ki jo je poznala svojim razmeram primerno že antika, so čisto v redu, dobri in pravilni, vendar skoraj ni principa, ki ne bi bil kršen. Še hujše je, da skoraj ni kršilca principa, ki ne bi našel polnega opravičila in utemeljitve, zakaj je princip kršil, najhujše pa se mi zdi, da mu tudi vsi nekam kar na splošno verjamemo.
To ni moraliziranje, temveč zelo resno postavljen problem, na katerega bo prej ali slej morala odgovoriti tudi zgodovina. Ne gre namreč ničesar postavljati in graditi brez pravih in zdravih temeljev in ti so v vsakem dogajanju na svetu le in samo ljudje in njihova dela.
( Konec)
METOD MtKUŽ:
Temeijne
prvine
fašizma
kot zgodovinskega
pojava
Mir med obema narodoma
more zagotoviti le vestna izpolnitev člena 7
Osrednji odbor Narodnega sveta koroških Slovencev je na svoji seji dne 8. marca 1977 razpravljal o trenutnem položaju in v tej zvezi sprejel naslednjo resolucijo:
Člani Osrednjega odbora smo v svoji funkciji kot zastopniki krajevnih odborov in občinskih zborov vseh dvojezičnih občin temeljito preveril položaj naše narodne skupnosti na celotnem ozemlju s slovenskim in jezikovno mešanim prebivalstvom na Koroškem ter stanje, ki je nastalo, ker je zvezni kancler ob sodelovanju treh parlamentarnih strank ukinil kontaktni komite.
Nočemo se spuščati v podrobno navajanje posameznih ukrepov, ki jih je vlada v preteklem letu do danes uveljavila v škodo slovenske manjšine na Koroškem in Štajerskem, od izvedbe protiustavnega jezikovnega štetja, preko zakona o narodnih skupnostih, ukinitve bistvenih določil na področju manjšinskega šolstva, do poskusa dokončne likvidacije slovenskega življa na Koroškem in Štajerskem s popolno razveljavitvijo člena 7 avstrijske državne pogodbe v stvarnem, osebnem in krajevnem pogledu. Okrepljeni od uspešnega bojkota ugotavljanja manjšine izvoljeni predstavniki NSKS ugotavljamo
H da odredba o manjšinskih sosvetih dejansko jemlje Narodnemu svetu koroških Slovencev in Zvezi slovenskih
SLOVENSKE ŽENE NA KOROŠKEM...
(Mzrfa/jevdnjf s 7.
čena zahvala organizacijam in ustanovam v Sloveniji, ki so večjemu številu otrok omogočita večtedensko bivanje ob morju. Zanimiva pobuda pa je bila dana tudi v smeri tesnejšega povezovanja med ženami obmejnih občin tu in onstran meje, kar bo služilo spoznavanju položaja in s tem boljšega medsebojnega razumevanja in sodelovanja.
Z izvolitvijo novega odbora ZSŽ (za predsednico je bila ponovno izvoljena Milena Croblacher, za prvo podpredsednico Helena Kuhar, za drugo podpredsednico Lojzka Boštjančič, za tajnico Ančka Kokot in za blagajničarko Mira Prušnik) je bil končan delovni del občnega zbora. Sledil je družabni de), kjer pa je bilo prav tako še dovolj priložnosti za izmenjavo mnenj in izkušenj ter za oblikovanje načrtov za bodoče delo naše ženske organizacije.
Srečanje ob mednarodnem ženskem prazniku je izzvenelo v obvezi, da bodo koroške slovenske žene še naprej — kot so to v vsej zgodovini — v polni meri prispevale svoj delež v delu in boju za obstoj in vsestranski razvoj slovenske narodne skupnosti na Koroškem ter za enakopravno in prijateljsko sožitje v deželi.
Slovensko prosvetno društvo „Dobrač" na Brnci vab) na
filmsko predstavo KAPLAN
MARTIN ČEDERMAC
v nedeljo M. marca ob 19.30 url v Kulturnem domu na Brnel.
Film bo predvajala Slovenska prosvetna zveza.
Ljubitelji slovenske filmske umetnosti prisrčno vabljeni!
Cerkven) pevski zbor Kotma-ra vas priredi pevski koncert pod geslom
BODI ZDRAVA DOMOVINA'
v nedeljo 13. marca 1977 ob 19.30 url v farni dvoran) v Kotmari vasi.
Ljubitelji narodne pesmi prisrčno vabljeni!
organizacij na Koroškem pravice do avtonomije in samoodiočanja v smi-stu 1. odstavka člena 7, ki govori o pravici do lastnih organizacij, sosvetom pa daje .monopol zastopstva" in s tem krši omenjeno ustavno določilo člena 7. Mi koroški Slovenci se ne bomo nikdar odpovedali lastnim organizacijam in nikoli ne bomo sodelovali pri ukinjanju mednarodnih pogodb;
H da pomenita dogovora strank o uradnem jeziku — ki ga že zakon sam stvarno in osebno skrajno sožuje — in o topografskih napisih nedopustno zožitev slovenskega naselitvenega prostora, kajti omejitev veljavnostne-ga območja člena 7 na pičlo četrtino slovenskega naselitvenega območja pomeni ustvarjanje brezdomne manjšine, ki se ji jemlje življenski prostor avtohtone naselitve. S poskusom uničitve manjšinskega ozemlja stremijo
v koroškem deželnem zboru zastopane stranke očitno za tem, da odvzamejo členu 7 vsako osnovo in bi tako postala njegova določila brezpredmetna.
Poudarjamo, da odobravamo vse ukrepe Koordinacijskega odbora NSKS in ZSO v zvezi z izvedbo člena 7, izražamo predsedstvu NSKS vso zaupanje in mu zagotavljamo vso podporo pri bodočih ukrepih v korist slovenske narodne skupnosti na Koroškem.
Prepričani smo, da bo samo vestno izpolnjevanje avstrijskih ustavnih in mednarodnih obveznosti porok za mir med obema narodoma na Koroškem. Zato zahtevamo, da avstrijska zvezna vlada ne odstopa od jasnih določil člena 7 avstrijske državne pogodbe ter zajamči slovenskima manjšinama na Koroškem in Štajerskem narodno zaščito, obstoj in razvoj na celotnem ozemlju s slovenskim ali jezikovno mešanim prebivalstvom.
OB 35-LETNIC! IZSELJEVANJA:
ChAsJz hrtz/ev
Letos bo minilo 3$ let od zločinske izseiitve več sto koroških slovenskih družin. Zato namerava Zveza slovenskih iz-seijencev na večkratno željo iz vrst svojih članov prirediti obisk krajev nekdanjega pregnanstva v Nemčiji.
Izlet bi priredili v sodelovanju z avtopodjetjem Sienčnik v Dobrli vasi ter prediagamo naslednje podrobnosti: izlet bi bit v drugi polovici aprila ali v začetku maja, traja) bi 2 ali 3 dni, obiskali pa bi nekdanja taborišča Hesselberg in Eichstdtt ter med potjo še koncentracijsko taborišče Dachau.
Ker je dokončno načrtovanje (vključno določitve cene) možno šele potem, če prejmemo primerno število prijav, prosimo, da čim prej prijavite udeležbo ter sporočite svoje predloge in želje glede časa, trajanja in krajev izleta.
Najpozneje do konca marca sprejemata prijave Zveza slovenskih izseljencev, 9020 Celovec, Gasometergasse 10, ter avto podjetje Sienčnik, 9141 Dobrla vas.
RADIO
TELEVIZIJA
JUGOSLAV! JA
SOBOTA, 12. 5.: 8.00 Mata čebetica — 8.15 Vrtec na obisku — 8.30 Kukavičji Mihec — 9.05 Trije botri prijateiji — 9.25 Narava laponske — 9.50 Dežeta brez primere — 10.35 Boussardeiovi — 14.55 Nogo met — 16.50 Košarka — 18.20 Obzornik — 18.35 Miadinski fitm — 19.30 Dnevnik —
19.50	Tedenski zunanjepotitični komentar
—	20.00 Živijenje na gradu — 21.30 Moda za vas — 21.40 Dnevnik — 22.00 625 —
22.40	Evropsko dvoransko prvenstvo v at-tetiki.
NEDELJA, H. S.: 7.45 Poročita — 7.50 Za nedetjsko dobro jutro — 9.00 Kmetje, bombe in obtast — 10.35 Raziskovaici — 11.25 Mozaik — 11.30 Ljudje in zemija — 12.30 Poročita — 17.00 Evropsko dvoransko prvenstvo — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik
—	19.50 Tedenski gospodarski komentar
—	20.00 Marija — 21.15 Srečanje z vzhodom
—	21.45 šport — 22.45 Dnevnik. PONEDELJEK. 14. S.: 8.10 Šotska oddaja
—	16.20 Kmetijska oddaja — 17.05 Gtasbe-ni ciciban — 17.15 Narava laponske —
17.40	Obzornik — 17.55 Prvih 365 dni v otrokovem iivtjenju — 18.25 Mozaik — 18.30 Dogovoriti smo se — 18.45 Mtadi za mta-de — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik —
20.00	Umreti na soncu — 21.35 Kutturne diagonate — 22.15 Mozaik kratkega fitma
—	22.35 Dnevnik.
TOREK, 15. 5.: 8.00 šotska oddaja — 16.05 Zemtja se spreminja — 17.10 V znamenju dvojčkov — 17.30 Pika Nogavička — 17.55 Obzornik — 18.10 lugostovanska zabavna gtasba — 18.40 Mozaik — 18.45 letenov žteb — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik —
20.00	Diagonate — 20.35 Zvezde gtedajo z neba — 21.25 Ohridsko potetje — 22.00 Dnevnik.
SREDA, 16.	5.:	8.10 šotska oddaja —
17.00	Lutkovna oddaja — 17.15 Ujemimo iivtjenje — 17.40 Obzornik — 17.55 Ne prezrite — 18.25 Mozaik — 18.30 Gtasba takšna in drugačna — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Tuja pisma, ruski fitm —
21.30	Majhne skrivnosti vetikih kuharskih mojstrov — 21.35 Rak, upanje in razočaranje — 22.05 Dnevnik.
ČETRTEK, 17.	8.00 šotska oddaja — 9.25
Smuški poteti v Ptanici — 14.00 šotska oddaja — 16.20 Ptanica — 17.20 Lutkovna oddaja — 17.35 Obzornik — 17.50 Mozaik —
17.55	Čudoviti svet pajkov — 18.40 Utonito je sonce — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik
—	20.00 Dobričine — 20.30 Naša varnost — 21.20 Miniature — 21.35 Dnevnik — 21.50 Festivat popevk.
PETEK, 18. 5.: 8.10 šotska oddaja — 9 25 Ptanica — 14.10 šotska oddaja — 16.05 Ptanica — 17.05 Križem kraiem — 17.20 Pisani svet — 17.50 Obzornik — 18.05 Stoven-ski tjudski ptesi: Beta Krajina — 18.35 Mozaik — 18.40 Prva pomoč — 19.00 Karate
—	19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik — 19.55 Tedenski notranjepotitični komentar — 20.05 Boussardetovi — 21.10 Tritogija v Bombayu — 21.45 Utice San Francisca — 22.35 Dnevnik.
A v s T R t J A l
SOBOTA, H. 15 50 Šved ski stavček — 17.00 Športna abeceda — 17.30 Pustotov-ščine na zahodni obati Kanade — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Panoptikum
—	18.25 Pregted sporeda — 18.30 Dober večer žeti Heinz Conrads — 19.00 Stike iz Avstrije in lužne Tirotske — 19.30 Čas v stiki, kuttura in šport — 20.15 Udo tive „77" —
22.00	šport — 22.20 Hopta, sedaj pride Eddie — 23.55 Poročita.
NEDELJA, H. 15.40 Kratjica piratov —
17.00	Pan Tau — 17.30 Čebetica maja —
17.55	Otrokom za tahko noč — 18 00 Ktub seniorjev — 18.30 Vodič skozi avstrijsko tjudsko gtasbo — 19.00 Stike iz Avstrije —
19.30	čas v stiki, kuttura in šport — 20.10 Boj proti raku — 20.0 Zima, ki je bita potetje — 22.10 Šport — 22.20 Oddaja z Rudijem Ktausnitzerjem — 23.00 Poročita.
PONEDEUEK, 14. S.: 9.00 Za predšotske otroke — 9.30 Gunther Herburger — 10.00 tvana Orteanska — 10.30 špionažni fitm —
17.30	Za predšotske otroke — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Zivatski raji — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi — 19.30 Stike iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki, kuttura in šport — 20.00 Ponedetjski šport —
20.55	Ceste San Francisca — 21.45 Poročita in šport.
TOREK, 15. 5.: 9.00 Za predšotske otroke — 9.30 Abeceda fizike — 10.00 Formatna togika — 10.30 švedski stavček — 17.30 Za predšotske otroke — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Zwicketbach & Co. — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki, kuttura in šport — 20.00 Tiratica — 20.55 Pri-tjubtjena Avstrija — 21.40 Hiša na Eaton Ptace — 22.25 Poročita in šport.
SREDA, 16. 5.: 9.00 Oddaja z miško —
9.30	Kmetijstvo danes — 10.00 Nepoznana soseščina — 10.30 Formicuta — 17.00 Ne-zažeteni gosti — 17.25 Oddaja z miško —
17.55	Otrokom za tahko noč — Kenguru Adetheid — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki, kuttura in šport — 20.00 Zima, ki je bita potetje — 22.05 Poročita in šport.
ČETRTEK, 17. 5.: 9.00 Za predšotske otroke — 9.30 Narodno gospodarstvo — Raz-mištjujoči katendarij — 10.30 Podvig papirnati vojak — 13.00 Vetestatom za moške —
17.30	Za predšotske otroke — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Zgodovina razvoja tetatstva — 18.25 Pregted sporeda —
18.30	Mi — 18.55 V iztožbenem oknu —- 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki, kuttura in šport — 20.00 Mož z ta Manche — 22.05 Poročita in šport — 22.10 Vetestatom za moške
ŠPORTNI VESTNIK
ŠPORTNI VESTNIK
AVTOSPORT
#	KYALAMI: ZMAGA LAUDE — SMRT PRYCA
Z zmago Avstrijca Nikija Laude se je v soboto v južnoafriškem Kyalamiju končala tretja dirka za svetovno prvenstvo formule I. Lauda je prevzel vodstvo v 7. krogu in ga potem ni dal več iz rok. Čeprav se je Laudin bolid pokvaril, je Avstrijcu le uspelo z zadnjo kapljo olja pripeljati kot prvi v cilj. Lauda je s tem poučil vse tiste svevedneže — in bilo jih je veliko — ki so .vedeli", da po nesreči na Ntirnburgringu nikoli več ne bo na prvem mestu, da ne bo mogel več nadaljevati v seriji zmag.
Zal pa je ta dirka terjala tudi življenje Toma Pryca, 27-letnega vališkega pilota. Potem ko je neki gasilec z gasilsko pripravo v neprimernem trenutku hitel čez dirkalno progo, se je Pryce s hitrostjo 270 km na uro zapeljal vanj. Pri tem je gasilec izgubil življenje, gasilna naprava pa je tako nesrečno padla Prycu na glavo, da mu je zlomilo tilnik. Shadow s truplom Pryca je drvel še par sto metrov naprej, od zadaj zadel v avto Francoza Laffitta in nato frontalno zletel v obmejni zid.
Rezultati v Kyalamiju: 1. Niki Lauda (Avstrija) Ferrari; 2. Jody Scheckter (Južna Afrika) Wolf; 3. Patrick Depailler (Francija) Tyrrell.
SMUČANJE
#	LISE-MARIE MOREROD IN INGEMAR STENMARK ŽE SKORAJDA ZMAGOVALCA SVETOVNEGA POKALA
Tekmovanja za svetovni pokal se nadaljujejo v Združenih državah Amerike. V Heavely Va!leyu so bili na programu slalom in veleslalom za moške in dekleta.
Rezultati:
Veleslalom dekleta: 1. Lise-Marie Morerod (Švica), 2. Kathy Kreiner (Kanada), 3. Abigail Fisher (ZDA).
Slalom dekleta: L Perrine Pelen (Francija), 2. Clau-dia Giordani (Italija), 3. Monika Kaserer (Avstrija).
Moški veleslalom: 1. Ingemar Stenmark (Švedska), 2. Christian Hemmi (Švica), 3. Heini Hemmi (Švica).
Moški slalom: 1. Phil Mahre (ZDA), 2. Ingemar Stenmark (Švedska), 3. Steve Mahre (ZDA).
Po teh rezultatih imajo Moser, Heidegger in Klam-mer le še teoretične možnosti v tekmovanju za svetovni pokal, ki je že do 99 odstotkov „v rokah" Morerod ter Stenmarka.
N O G O M 1. DIVIZIJA
E T
PETEK, 18.	9.00 Za predšotske otroke3
—	9.30 Prvih 365 dni v otrokovem živijenju
—	10.00 Zvok iz čioveške roke — 10.55 Siatom za moške — 12.15 Ktub seniorjev
—	13.00 Siatom za moške — 17.30 Za pred-šotske otroke — 17.55 Otrokom za !ahkc* noč — 18.00 Prosim k mizi — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 čas v stiki, kuttura in šport
—	20.00 Kung Fu — 20.55 Horizonti — 21.4t* šport — 21.55 Beneški babjak — 23.20 Poročita.
H		A V S T R ! J A 2
K		SOBOTA, U.	16 00 Kon- certna ura — 17.00 Evropske*
prvenstvo v dvoranski atte-tiki — 19.15 Orientirano gospodinjstvo —
19.50	Gaterija — 20.15 Gospod stvarstva —
21.50	Jazz stišat in videt.
NEDELJA, IS. 5.: 17.00 Evropsko prvenstvo v dvoranski attetiki — 18.45 One way passage — 19.50 Možje brez živcev — 20.0& Knjižni bazar — 20.00 Prizma — 21.10 Boi proti raku — 21.40 Brez nagobčnika.
PONEDEUEK, 14. 5.: 17.30 Abeceda fizike — 18.00 Angteščina — 18.25 Pregted! sporeda — 18.30 Potomci svettobe — 19.3& Formatna togika — 20.00 Hiša na Eatort ptace — 20.55 Vzpon čtoveka — 21.45 čas; v stiki — 22.15 Shonen.
TOREK, 15. 5.: 17.30 Kmetijstvo danes —
18.00	Angteščina — 18.25 Pregted sporeda — 18.25 Fantazija stvarstva — 19.30 Nepo znana soseščina — 20.00 Svet Jean Har-towe — 22.10 Čas v stiki in kuttura — 22 45 Ktub 2.
SREDA, 16. 5.: 17.30 Narodno gospodarstvo — 18 00 Francoščina — 18.30 Maii giganti — 19.30 Razmištjujoči katendarij —
20.00	Manjše umetnije — 20.55 Stekteni čiovek — 21.40 čas v stiki in kuttura —
ČETRTEK, 17. 5.: 17.30 Prvih 365 dni v otrokovem živtjenju — 18.00 Ruščina — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Gtasbeni magazin — 19.30 Zvok iz čtoveške roke —
20.00	Mrtev že pred smrtjo — 21.35 Čas v stiki in kuitura — 22.10 Ktub 2.
PETEK, 18. 5.: 17.30 Literarni študij — 18.00 Nemščina — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Portret — 19.30 Angteščina — 20.00 Novo v znanosti — 20.55 Aktuatno o fitmu — 21.40 Čas v stiki in kuttura — 22.15 Kobra, prevzemite
Rezultati: LASK proti SW Innsbruck 0:1, Admira proti Sturm Graz 1:0, Austria WAC proti Rapid 1:1, Austria Salzburg proti Vienna 1:0, GAK proti VOEST Linz 1:1.
Na lestvici vodi Innsbruck pred dunajsko Austrio ter Rapidom.
*	Z. DIVIZIJA
Sledeče rezultate so dosegli koroški klubi v prvem kolu: Austria proti DSV Alpine 2:2, WAC proti FC Dornbirn 0:0, SC Eisenstadt proti SCA/SV Funder St. Veit 1:0, SV/SCA Funder St. Veit proti Wiener Neu-stadt 1:1, VSV proti Simmering 1:1.
Prvi na lestvici je DSV Alpine pred Wiener Neu-stadtom ter Wiener Sportclubom. Celovška Austria zaseda 4. mesto.
*	OLIMPIJA SAMO REMIZIRALA
V prvem pomladanskem kolu 1. zvezne lige Jugoslavije je Olimpija iz Ljubljane imela na štadionu za Bežigradom v gosteh Rijeko in dosegla samo rezultat 0:0. Olimpija je sicer imela nekaj lepih priložnosti za zadetek, nezmogljivost napadalcev ter izvrstna forma vratarja gostov pa nista dopustila golov.
Sploh je v vseh igran prvega kola bilo videti raz-očarljiv nogomet, edino Crvena zvezda je znala z zmago 4:1 v Zenici proti Čeliku navdušiti.
Na lestvici vodi Crvena zvezda, Olimpija pa je z zaostankom osmih točk šesta.
Slovensko prosvetno društvo na Obirskem vabi na
KONCERT
..Pesem iz Sel'
v soboto H. marca 1977 ob 19.30 uri pri Kovaču na Obirskem. Vsi prisrčno vabljeni!
Odbor
PRIREDITVE
v soboto 1!. marca 1977 od 9. do 17. ure tečaj O VLIVANJU IN KRASENJU SVEČ. Voditeljica: strok, učiteljica Anica Fugger od petka 1$. apriia 1977 ob 19. uri do nedelje 17. aprila 1977 do 13. ure ŽIVLJENJE V DVOJE. Re ferenti: Zdravnik, sodnik, mati, duhovnik
Katoliški dom prosvete SODALITAS v Tinjah
Izdajatelj, zaloinljk In lastnik: Zveza slovenskih organizacij na KoroSkem; glavnt urednik: Rado TaneiH; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava: ?02t Cetovec/Klagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 32 5 50 - Tiska: ZaloinlSka In tiskarska druiba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje.