141 VPLIV EPIDEMIJE COVID-19 NA DIAGNOSTIKO IN ZDRAVLJENJE RAKA Vesna Zadnik, Ana Mihor, Sonja Tomši , Tina Žagar, Nika Bric, Katarina Lokar POVZETEK: V prvem valu epidemije COVID-19 so bile v Sloveniji z odlokom vlade ustavljene vse ne nujne zdravstvene storitve, medtem ko je bila onkološka dejavnost navedena kot izjema. Ker je obvladovanje raka odvisno tudi od drugih zdravstvenih storitev in ker se je med epidemijo vedenje ljudi predvidoma spremenilo, smo analizirali, ali je epidemija COVID-19 vplivala na diagnostiko in zdravljenje raka v Sloveniji. V analizi smo uporabili podatke Registra raka republike Slovenije, sistema e-Napotnica in admi - nistrativnih virov Onkološkega inštituta Ljubljana. Ugotavljamo, da se je število prijav v Register raka, število napotitev na onkološko obravnavo ter število diagnosti nih in kura tivnih pregledov zmanjšalo za približno tretjino. Vzrokov za zamik ne poznamo, verjetno pa so povezani s spremenjenim vedenjem bolnikov (spremembe v iskanju zdrav- stvene pomo i), prepri anji in praksami zdravnikov in/ali z upravljanjem zdravstvenega sistema v asu epidemije. Klju ne besede: rak, COVID-19, zamik v diagnozi, prilagoditev zdravljenja UVOD V Sloveniji letno na novo zboli za rakom ve kot 15.000 Slovenk in Sloven - cev, ve kot 6.000 pa jih zaradi raka umre. Od danes rojenih otrok bosta do 75. leta starosti za rakom zbolela predvidoma eden od dveh de kov in ena od treh deklic. Danes živi med nami ve kot 110.000 oseb z diagnozo raka (1). Tako je rak danes prvi zdravstveni problem naše družbe. Podatki o novih primerih raka (o incidenci, preživetju in prevalenci), ki jih zbiramo v Registru raka, so osnova za ocenjevanje bremena rakavih bole - zni v državi. Pomembni so za na rtovanje in ocenjevanje državnega pro - grama obvladovanja raka na podro ju primarne in sekundarne preventive, diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije, za na rtovanje zmogljivosti in sred stev, ki so potrebni za obvladovanje rakavih bolezni. Pri raku v osnovi 142 velja, da je izid zdravljenja boljši, v kolikor je diagnoza postavljena v im zgodnejši fazi, v kolikor se ustrezna terapija za ne im prej in v kolikor je obravnava celostna. V za etku leta 2020 smo bili tako v Sloveniji kot v številnih državah po svetu pri a izrednim dogodkom, ki so sledili širjenju novega koronavirusa SARS-CoV-2 in razglasitvi pandemije zaradi pojava covida-19. Pandemija covida-19 je otežila dostop do zdravstvenih storitev in zmanjšala njeno uporabo po vsem svetu. V Sloveniji je bila epidemija prvi uradno razgla - šena od sredine marca do sredine maja 2020. Z odlokom vlade so bile ustavljene vse ne nujne zdravstvene storitve, medtem ko je bila onkološka dejavnost navedena kot izjema (2). Ker je obvladovanje raka odvisno tudi od drugih zdravstvenih storitev in ker se je med epidemijo vedenje ljudi predvidoma spremenilo, smo analizirali, ali je epidemija COVID-19 vplivala na diagnostiko in zdravljenje raka v Sloveniji (3). METODE Populacijski registri raka, združeni v Mednarodno zvezo registrov raka, so se v asu pandemije COVID-19 povezali s ciljem priprave kazalnikov vpliva covida na onkološko zdravstveno varstvo. Stanje lahko sprotno spremljajo le tisti registri, kjer imajo na nacionalni ravni vzpostavljene ele - ktronske poti za pridobivanje in analizo podatkov. Ponosni smo, da z na - šim registrom Slovenci spadamo med redke evropske in svetovne regi - stre, ki lahko kratkoro ne ocene vpliva epidemije vrednotimo že med ali takoj po epidemiji (4). Skladno s cilji Državnega programa obvladovanja raka smo v letu 2019 za eli uvajati t. i. aktivno registracijo – bolnišnice v svojih informacijskih sistemih pripravijo in Registru raka posredujejo seznam bolnikov, ustreznih za registracijo, vse podatke o bolezni in obravnavi za te bolnike pa zbira in beleži usposobljeno osebje Registra raka, z neposrednim dostopom do popisov pri izvajalcih. Tako je pasivno poro anje prek Prijavnic ukinjeno, osebje v bolnišnicah je razbremenjeno poro anja, kakovostni podatki pa so Registru raka in vsem njegovim uporabnikom na voljo bolj ažurno (5). 143 Aktivna registracija in ustaljeni postopki dela nam v asu epidemije COVID-19 omogo ajo tudi sprotno spremljanje vpliva ukrepov ob epidemiji na slovensko onkologijo. Tako smo že pred zaklju kom epidemije prikazali zamik v onkološki diagnostiki v asu epidemije. Skupaj z Nizozemci in Nor vežani smo bili Slovenci v tistem obdobju edini, ki smo poznali konkretne številke. Rutinske podatke za obdobje od novembra 2019 do maja 2020 smo analizirali iz treh virov: iz podatkov Registra raka Republike Slovenije smo analizirali prijav- 1. nice rakave bolezni iz patohistoloških izvidov in klini ne obravnave, prispele iz Onkološkega inštituta Ljubljana (OIL) in UKC Maribor; iz sistema e-Napotnica smo analizirali podatke o vseh napotnicah 2. v Sloveniji, izdanih za onkološke storitve, stratificirano po vrsti zdrav- stvene dejavnosti; iz administrativnih virov OIL smo analizirali podatke o številu ambu- 3. lantnih obiskov glede na vrsto obiska in o številu opravljenih diagno- sti nih slikovnih preiskav. REZULTATI V primerjavi s povpre jem od novembra 2019 do februarja 2020 je bilo aprila 2020 43 % in 29 % manj registriranih prijavnic rakave bolezni iz patohistoloških izvidov in klini ne obravnave (Slika 1). Zmanjšale so se tudi napotitve na onkološke preglede: za 33 %, 46 % in 85 % je bilo manj napotitev na prvi onkološki pregled, kontrolni onkološki pregled in genetsko svetovanje (Slika 2). Dodatno ugotavljamo, da smo na Onkološkem inštitutu Ljubljana zabeležili 19 % (53 %), 43 % (72 %) in 20 % (21 %) manj prvih (in kontrolnih) ambu - lantnih obiskov na sektorju za radioterapijo, kirurgijo in internisti no onko - logijo ter 48 %, 76 % in 42 % manj opravljenih rentgenskih, mamografskih in ultrazvo nih preiskav na OIL, v tem vrstnem redu. Število opravljenih CT in MRI preiskav ni bilo znižano. 144 Slika 2. Število napotitev na prve in konziliarne onkološke preglede ter napotitev na onkološko genetsko svetovanje med novembrom 2019 in majem 2020. Slika 1. Število prijav v Register raka iz Onkološkega inštituta Ljubljana in UKC Maribor med novembrom 2019 in majem 2020. 145 ZAKLJU EK Pomemben upad prvih napotitev na onkološke storitve, prvih ambulantnih obiskov in opravljenih slikovnih preiskav na OIL ter prijavnic rakave bolezni v aprilu 2020 nakazuje na možnost zamika pri diagnozi raka za nekatere bolnike v asu prvega porasta okužb s SARS-CoV-2 v Sloveniji. Vzrokov za zamik ne poznamo, verjetno pa so povezani s spremenjenim vedenjem bolnikov (spremembe v iskanju zdravstvene pomo i), prepri anji in pra - ksami zdravnikov in/ali z upravljanjem zdravstvenega sistema v asu epi - demije. Upad kontrolnih napotitev in kontrolnih ambulantnih obiskov je najverjetneje odraz tega, da je OIL za obdobje od enega do dveh mesecev prestavil ne nujne preglede bolnikov, naro enih za spremljanje po zaklju - enem zdravljenju. Kakšen bo vpliv na dolgoro ne kazalnike bremena raka, kot je preživetje bolnikov ali razporeditev stadijev ob diagnozi, bomo realno lahko vrednotili šele na daljši rok, ko se bo tudi videlo, kako hitro bomo zaostanke na vseh nivojih sistema uspeli nadoknaditi v asu manj strogih ukrepov. Tovrstne raziskave in projekti so v Sloveniji in po svetu že vzpostavljeni in slovenski Register raka bo v njih aktivno sodeloval. LITERATURA Zadnik V., Gašljevi G., Ho evar M., Ivanuš U., Jarm K., Pompe-Kirn V. et al, eds. 1. Rak v Sloveniji 2016. Ljubljana: Onkološki inštitut Ljubljana, Epidemiologija in register raka, Register raka Republike Slovenije, 2019. Odlok o za asnih ukrepih na podro ju zdravstvene dejavnosti zaradi zajezitve in 2. obvladovanja epidemije COVID-19. Uradni list Republike Slovenije; 32/20. Zadnik V., Mihor A., Tomši S., Žagar T., Bric N., Lokar K. et al. Impact of COVID-19 3. on cancer diagnosis and management in Slovenia: preliminary results. Radiol Oncol 2020. 29; 54: 329–34. Duratovi Konjevi A., Škrbec V., Tomši S., Lokar K., Bric N., Zadnik V. 70 let 4. Registra raka Republike Slovenije: Znanje, kakovost, uporabnost. Ljubljana: Onkološki inštitut Ljubljana, Epidemiologija in register raka, Register raka Republike Slovenije, 2020. Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije. Državni program obvladovanja raka 5. 2017–2021. Ljubljana: MZRS, 2017.