337
Šolske stvari.
Učiteljski zbori v Ljubljani.
Dne 26. septembra t. I. so imela v Ljubljani društva: »Vdovsko učiteljsko društvo", »slovensko učiteljsko društvo" in pa »Narodna šola" svoje glavne letne zbore. Naj tudi »Novice" kaj malega o tem spregovorijo« Lepa starodavna navada našega slovenskega naroda je, da on vsako bolj važno zadevo in opravilo prične z daritvijo sv. maše. Tudi zborovanjski dan bilo je tako. Ob 8. uri zjutraj maše vali so v Št. Jakobski cerkvi prečast. gosp. prost dr. Anton Jare. Vkljub silnega deževnega naliva sešlo se je bilo vendar precejšnje število učiteljev k službi Božji, učiteljev-poštenjakov, o katerih slovenski narod s ponosom reči zamore: „naši so!" Ob 9. uri pričelo ae je zborovanje v prostorijah »katoliškega društva". Prvo vršilo je svoj po3el »Vdovsko učiteljsko društvo". Prvosednik gosp. prost dr. J are pozdravil je navzoče s prijaznim ogovorom, ter izrekel svoje veselje o tem, da se je sešlo tako nepričakovano obilno število učiteljev. Na kratko razložil je ugodni stan družbenega premoženja, razdelil med ude natisnjen račun od 31. avgusta 1877. do 1. septembra 1878., ter djal,   da bo  društveni   tajnik in blagajnik,   cenjeni ia
338
neumorno delujoči gosp. Matej Močnik o tem še bolj natančno in specielno poročal. In zdajci se je to tudi zgodilo. Posnamemo naj s tega le glavne točke. Društvo šteje 70 udov, premoženja ima v obligacijah 35.850 gold., gotovine pa 1325 gold. 25J/2 kr., tedaj skupaj 37.175 gold. 25' 2 kr. Lep denar to za tako majhno-številno društvo! Podpore je dobilo to leto 8 vdov in 18 sirot, vsi skupaj 950 gold. 25 kr. Akoravno to ni velika svota, pride vendar na vsacega povprek nad 36 gold. na leto, kar je na deželi že precejšna pomoč. Za pregiedovalce računov voljeni so bili gospodje Pa pij ar, Suhadobnik in Kovača, in ker je bilo vse v tako lepem in natančnem redu najdeno, ni bilo tudi potreba veliko razgovorov in debat. Gosp. Nikolaj Sta-nonik zahvalil se je v imenu nazočih udov s toplo besedo gosp. prvosedniku in gosp. blagajniku za oskrbovanje društvenega premoženja, ter je nasvetoval, naj zbor per acclamatiouem izreče željo, da sedanji odbor ostane nespremenjen, in sicer: prvosednik preč. gosp. prost dr. Anton J are, podpredsednik gosp. Andr. Praprot ni k, blagajnik in tajnik gosp. Matej Močnik, odborniki pa: gospodje Jan. Borštnik, Jern. ČJenčič, Fr. Govekar, BI. Kuhar, Pr. Praprotnik in Iv. Tomšič. Z navdušenim pritrjenjem se je tako tudi zgodilo.
Mi temu nimamo druzega dostaviti, kot željo: naj bi pristopilo k društvu še kaj več udov. Število 70 ni ravno majhno, moglo bi pa še dokaj veče biti. Za vloženi mali vsakoletni donesek so, kakor smo zgorej povedali, dobili podpirani letos počez vsak nad 36 gold., kar je 5odstotna obrest od 700 gid. Učitelji pri splošni dragini našega Časa svojim res ne morejo nakladati denarja na kup, zdatno letno podporo pa jim lahko zagotovijo, ako primerno majhni donesek na leto pri „vdovskem učit. društvu" redno vkladajo. Previdenim in skrbnim gosp. učiteljem zadostile bodo te kratke besede, — z drugimi pa, naj si bodo potem že oholeži ali nerodneži, se ne menimo.                            (Dal. prih.)
345
Šolske stvari.
Učiteljski zbori v Ljubljani.
(Dalje.)
^Slovenskemu učiteljskemu društvu", katero je po vdovskem zborovalo, je prvosednik vrli Studenški nad-učitelj goap. Fr. Govekar. Tudi on je pričel sejo s krepkim ogovorem, katerega, menimo, bodo lahko brali v „Uč. Tovarišu" vsi oni, ki jim je kaj mar za nase narodne učitelje in njihovo delovanje. Jedro tega govora bilo je: ljubezen do države, cerkve in domovine, za kar naj delujejo učitelji vselej in po vseh močeh.
Potem je govoril tajnik, nas gosp. Matej Močnik o delovanju društva. Povedal je, da je imel odbor to leto Je eno sejo, in se potožil, da društvo ni moglo veliko v prid učiteljstvu in šolstvu storiti, ker žalibog ima premalo zvestih tovarišev. Nekoliko se je pa ven-dar-le delalo. Tako, na pr., je jako marljivi gosp. P. Stegnar izdal zbirko mičnih šolskih pesem z napevi vred, po katerih so učitelji in mladina z veseljem segli. Vredil je dalje ta gospod prav lepo društveno bukvar-nico , katera je veliko vredna, in se še vedno narašča. Ker ima zdaj vsak šolski okraj svojo lastno knjigarno — dejal je dalje gosp. Močnik — se sicer ona „učit. društva" lože pogreša, spodbuja pa vendar nazoče, naj je ne prezrejo, ker hrani ona mnogo znamenitih knjig, kakoršnih se ne najde povsod. Knjigarna je v rokah gosp. Stegna rja, ki rad vsakemu postreže, kdor kaj brati želi. Povedal je konečno gosp. govornik, da društvo, ker je pri lanskem zborovanji obravnavalo zarad novih beril, letos o didaktiki ni stavilo nobene točke na
dnevni red, in zlasti tudi zato ne, ker je deželna učiteljska konferencija o tem dobro delovala. dobr6t §. 71. in §. 79. v ljudsko-učilniškem zakonu z 29. aprila 1873. leta, št. 22. 2) Prispodobno postopanje bodi tudi s tistimi, iz poprejšnje dobe v učilniški službi delajočimi učiteljskimi pomočniki, katerih ni zadela dobrota, da bi pozneje bili za trdno v službo postavljeni; a vendar bodi pri njih ta razloček, da se jim v pod-stavo milostivne pokojnine dovoli samo po 200 do po 300 gold. dejansko-službenega prejemka na leta.
Gosp. blagajnik Iv. Tomšič poročal je potem o stanu društvenega premoženja. Povedal je, da finance njegove niso sijajne, a blagajnica vendar ni prazna. Društvo je imelo zarad doplačevanja naročenega „Con-versations-Lexikon-a" in zarad vezanja knjig precejšnih stroškov; vendar se je to vse poravnalo in poplačalo, in še je ostalo gotovine 22 gold. 93 kr. Izrekel je gosp. poročevalec o tej priliki upravičeno željo, naj bi društvu kaj več udov pristopilo. — Gosp. Nik. Stan o ni k se potoži, da se pri mnogih naših učiteljih ,,kri vodeni", kar je dovolj žalostno. On ,,strahopetnosti" pripisuje to žalno okoliščino, ter tudi izreka željo, naj bi se učitelji zdramili in zopet v bolj obilnem številu oklenili se slovenskega (vsaj domačega) „učit. društva". — Tudi g. Matej Močnik potoži se zarad bojazljivosti nekaterih učiteljev, pravi pa vendar nekako zaupno: „če nas je tudi le malo, smo pa vendar le, ia kar nas je, ne bojmo se!" Dobro! — Gosp. Andrej Praprotnik meni in trdi, da narodna zavest pri mnogih učiteljih vendar še ni opešala; le spodbude manjka. Spodbudujmo mlade tovariše k značajnosti, spolnujmo pa tudi vestno svoje dolžnosti. Kdor to stori, in se zraven drži postave, mu ne more nihče škodovati. Bodimo zmerni, za narodno šolo vneti, občinam pravic ne odtegujrco, in navdaja naj nas vsikdar pogum!                               (Dal. prih.)
353
Šolske stvari.
Učiteljski zbori v Ljubljani.
(Konec.)
Zdaj je sledila vrlo dobra obravnava gosp. Fr. Praprotnika ,,o odgoji dobrih državljanov''. Mislimo, da bo „Učit. Tovariš'* bolj natančno to popisal. Spisi tpko jedernatega obsega zaslužijo, da se obelodanijo popolno. — Pred sklepom omeni še gosp. blagajnik Iv. Tomšič, da je sicer še mnogo zastalih letnih doneskov iztirjati, a on vendar svetuje, naj se zaostanki izbrišejo , o novem letu 1879. pa naj se napravi čisto nova vpisninska knjiga, v katero se bodo vpisali dosedanji zvesti udje, ter povabili se po slovenskih časnikih k pristopu tudi novi. Zbor temu enoglasno pritrdi. Tudi „Novice'' to odobrujejo. Mnogokrat zastareli dolg ude k izstopu iz kakega društva le zato zapelje, ker bi morali preveč doplaČevati. Upamo pa, da oglasilo se bo z novim letom k ,,slovenskemu učit. društvu'' vendar mnogo novih udov, ker tega nikakor ne moremo misliti, da bi bila otrpnjenost naših učiteljev tolika postala, da bi narodno društvo, ki zahteva le en ubožen goldinar letne plače, zamreti pustili. Naj bi se tega društva oklenili pa tudi zlasti mladi častiti gospodje duhovniki, ki nikakor ne morejo reči, da niso učitelji našega naroda. Prepričani smo namreč, da taka šola, kjer delujeta duhovni in svetovni učenik vzajemno, mora biti dobra in je ne more zadeti obtožba, da je „malo vredna", kar moderni liberalci trobijo po svetu. Naj teh besedi ne prezre nihče, ki ima kaj resnično pravega narodskega Čutja v sebi. Mislimo pa tudi, da bi gosp. blagajnik že zdaj rad letne doneske za prihodnje leto sprejel, to raj: na delo, dokler je stvar topla!
K sklepu je bila volitev odbora, in so bili voljeni gospodje: GovekarFn, Kuhar BI., Močnik M., Tomšič Ivan, Praprotnik Andr., Stegnar Fel., Lapajne Iv., Čenči6 Jem. in Borštnik Janez. Gosp. Govekar izvoljen je bil vnovič za prvosednika, g. Kuhar za podpredsednika, g. Močnik za tajnika in g. Tomšič Iv. za blagajnika. — S tem je bilo zborovanje „slov. učiteljskega društva" skončano.
Zadnje zborovalo je društvo „Narodna šola". Kakor znano, ima ono blagi namen, podpirati našo revno šolsko mladino s potrebnim šolskim orodjem. Za doneske, ki jih namreč vkladajo dobrotniki, učitelji in ljudske šole, kupuje se šolsko orodje „na debelo" (en gros), in razdaja se potem po primeri vplačanja šolam za njihove siromašne otroke, se ve, da brez dobička, ker se na pr. za vplačani 1 gold. dobi blaga za 2 do 3 gold. vrednega. 13 vrst učnega blaga, čez 13.000 zvezkov in komadov razne šolske robe nakupilo in raz-dalo se je v preteklem šolskem letu.  Iz tega števila se
vidi, koliko otročjih srčic je bilo oveseljenib z raznimi darilci. Prihodkov je imelo društvo v preteklem šolskem letu (od 27. sept. 1877. do 26. sept. 1878.) 657 gld. 93 kr. Vplačalo je 61 ljudskih šol in 34 učiteljev veče in manjše doneske; največja dobrotnica bila je društvu si. Lj ubij anska hranilnica, ki mu je darovala 100 gold. Dr. vitezs Močnik, nekdanji visi nadzornik naših ljudskih šol, se naših revnih otr6k tudi še vedno milosrčno spominja, ter je poslal po svoji lepi in hvalevredni navadi zopet za to leto 10 gld. — Omeniti moramo dalje tudi še znanostnih predavanj v Ljubljanski čitalnici po velespostovanih gospodih dr. Karolu Bleivv^eisu, dr. Zarniku in Križmanu, kar je dalo čistega d neska 63 gold. 63 kr. Neimenovani dobrotniki darovali so 10 gld. itd. — Stroškov je imelo društvo za nakupovanje raznega šolskega blaga 547 gld. 38 kr., toraj je ostalo za prihodnje šolsko leto gotovine 110 gold. 55 kr. in nekaj šolskega blaga. Naj veče priznanje gre^ gosp. prvosedniku, tajniku in blagajniku tega društva. Človek res ne v6, bi li občudoval nad tema gg, odbornikoma bolj njuni neumorni trud in nikoli počivajoče nesebično delavnost, ali pa njuni značaj. Zbrani udje so enoglasno izrekli priznanje in zahvalo imenovanima gospodoma odbornikoma za njuno marljivo skrb in delavnost, in izid volitve norega odbora glasil se je: prvosednik gosp. Stegn ar, podpredsednik gosp. A. Praprotnik, blagajnik in tajnik gosp. Močnik; odborniki pa gospodje; Tomšič, Borštnik, Govekar, Papler, Stanonik in France Praprotnik.
Omenjeno naj bo tu še to, da je bil kmalu o pri-četku zborovanj dospel iz Stajarskega Ljutomera telegram vrlih gg. učiteljev Lapajneta in Kryl-a, pozdravljajo zbrane tovariše ter želeč jim pri delovanju dober vspeh.
Glede društva „Narodna šola" naj dostavijo „Novice" tudi še kratko opazko. Res je, da menda nobena doba v zgodovini ni doživela tacih časov, o katerih bi se bila tako pogostno cula beseda: „dajte, dajte!" kakor naše dni. Ce kedaj, zdaj bi si človek res s samimi milodari lahko kupil in zaslužil nebesa. Vendar pa si ne moremo kaj, da ne bi adresirali na one, katere je Bog blagoslovil s časnim blagom, mile prošnje: ozrite se na našo na blagu revno, pa na duhu jako zmožno mladino, ki bi se rada učila, pa jej manjka pripomočkov; vsaj društvo „Narodna šola" tudi najmanjši darek z hvaležnim srcem sprejme.
Popoldan ob 1. uri zbrali so se gosdodje učitelji v Virantovi gostilni k skupnemu obedu. Kakor so se odlikovali poprej pri zborovanju kot izurjeni parlamentarci, tako videti se je moglo zdaj nad njimi, da obsega vse vez iskrenega prijateljstva. Neka pesem neumrljivega knezeškofa Slomšek a poprašuje: „preljubo veselje, oj kje si domd?" — odgovoriti bi se moglo na to: „26. septembra pridružilo se je bilo za čas obeda v Ljubljani zborajočim učiteljem". Prijateljsko dobrovolj-stvo s srčno veselostjo sijalo je vsem nazočim raz obrazov; napitnic, resnobnih, pa tudi šaljivih je bilo obilo. Po skončanem obedu poslovili so se drug od druzega, da se povrnejo na bližnja in daljna domovja k spolno-vanju svojih dolžnosti. Naj poštene možake, katerim je načelo zlati izrek slavnega pesnika Schillerja: ,,an das Vaterland, das theuere, schliess dich an", podpira Božja pomoč, in naj jih čez leto in dan srečna ura zopet zjedini v prijateljsko združenje, pa jim pridruži še katerega „zgubljenega sina"!