P DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA »ELAN« BEGUNJE NA GORENJSKI >Vi| nišk, ^4*SLAVlt0 llN*FELJ ^ : ^»akcijski odbor '5,1,1 IZVODOV Dne 17. 12. 1965 se je v izobraževalnem centru vršila ..letaa-konferenca osnovne organizacije ZKS "Elanu Begunje. Konfeft renče sta se poleg članov udeležila tu— d-i predstavnika sindikalne podružnice in Industrijskega gasilskega društva Elan. Poročilo o nalogah in delu 00 v obdobju med obema konferencama je podal sekretar "tov. Pintar Alojz. V uvodnem delu poro-čila je bila obdelana vloga članov ZKS pri razvijanju družbenega in delavskega samoupravljanja, pri sprovajanju gospod darske reforme, pri dogajanjih v mednarodnem delavskem gibanju in mednarodni Politiki. Pri analiziranju dela samoup* ravnih organov v poletju je bilo ugotovljeno., da so ti dosegli nekatere pozitivne rezultate po v ~ » — vprašanju intenzivnosti sodelovanja na raznih zasedanjih. Seveda pa pri delu samoupravnih orgcnov nastopajo tudi določeni problemi — predvsem vprašanje u— ^eležbe na sejah DS. Odkrito moramo analizirati vzroke te neaainteresironosti. Včasih preširoko in premalo konkretno in objektivno podajanje posamezne problematike od strani strokovnih služb gotovo Negativno vpliva na interes samoupravljavcev. Neživljensko so se odrazile v podjetju ekonomske enote (EE) delno tudi iz razloga, ker himajo samostojnega obračuna* Pravilneje je iste formulirati tako, 'la bo zanje možen finančni obračun, sifcer njihov obstoj ni umesten. ladinska organizubija v podjetju je kl-J^b številnemu članstvu na istem nivoju k°t preteklo leto. Zanjo smo le malo sto-r*li, kar se je pokazalo pri obračunu dela na mladinski konferenci. Omogočiti bo-m° morali naši mladini širše možnosti, da Pokaže svoje sposobnosti v kulturnem in Političnem življenju,, predvsem pa v organih samoupravljanja, da bi resneje in vo-stneje obravnavala problematiko podjetja« S poglabljanjem našega srtema upravljanja se pojavlja tudi vprašanje na— dalnje vloge sindikata v delovnih organizacijah. Z ukinitvijo obrazca K-15 so nastale spremembe v možnostih letovanja zaposlenih. Sindikalna podružnica, strokovne službe in samoupravni organi bodo morali posvetiti temu problemu vso pozornost, da se bodo sredstva ki bodo v bodoče v ta namen, ostala v podjetjutpravilno delila* Skupno se bo potrebno pomeniti tudi o bodočnosti camping hišic v Selcah, ker so te odslužile svojemu namenu. Pri reše— . Pintar Alojz konferenca ELAN vanju vseh teh prašanj morajo članj naše osnovne organizacije, ki delujejo v sindikalnem odboru aktivno sodelovati in kar največ prispevati k nadaljni afirmaciji sindikalne podružnice v na-žem podjetju. Ukrepi, ki smo jih do sedaj podvzeli v našem podjetju po gospodarski reformi so bili že široko obrazloženi na sestankih,' podrobneje pa v našem tovarniškem gliasilu, zato zadeve ne-bi ponavljali. Jtfova organizacija podjetja mora zagotoviti nemoteno poslovanje vseh strokovnih služb in podjetja kot celote. Posebno pozornost je posvetiti celotni tehnični službi in razčistiti odnose med IE, TB in proizvodnjo, Več-tirnost in druge nedoslednosti, ki se že dalj časa pogavljajo pri reševanju proizvodne problematike gotovo ne vo-. dijo k boljšim rezultatom. Organizacija mora točno opredeliti delo posamezne strokovne službe, nadrejeni organi pa naj poostrijo vprašanje odgovornosti, Nov pravilnik o razdeljevanju ose-vnih dohodkov mora poleg učinkovitej- šega in doslednejšega nagrajevanja po delu vključevati tudi vprašanje prehoda na 42-urni delovni tednik« Pravilnik moia zagotoviti realno zvišanje OD v skladu s porastom proizvodnja — produktivnostih Nova organizacija dela, znižanje režije in nov pravilnik o razde~ 1 je vanju dohodka OD je za nadaljni. razvoj našega podjetja izrednega pomena« Zato mora biti vsako vprašanje temelji« to obdelano, seveda pa to ne pomoni da se lahko z rešitvami odolgovlači, ampck j e'tre ba č impre j e ukre pati s Za člane ZK, ki so, os« ki bi naj vsaj bili nosilci vsoh dogajanj v podjetju, je važno, da so seznanjeni tudi z gos-podarsko-finančnira poslovanjem podjetja« Zato je prav, da pregledc.no tudi poslovne probleme v času od zadnje konference, to je obdobje letošnjega leta. Proizvodnja, ki jo v preteklem letu zna-sala'.lf957,OOOnOOGc-“ je v letošnjem letu večja za 14 tako, da bo za celo 16^^1965 znašala čez 2,2GO,0O0of;00-^ din.faradi problemov rekcnetrukcije na eni fetrani; na drugi strani pa zaradi spremenjenih pogojev pri uvoznih uiata^ rialih, lahko smatramo ta dosevek kot ugoden« Prva C -.za rekonstrukcije, ki jo bila zaključena v letu &S64, je v letošnjem lotu sicer omogočala vpčjo proiz*-” vodnjo, na drugi strani pa je tehnični kader moral precej sil vlagati za rekonstrukcijo,. krr je seveda šlo na rt.oun redne proizvodnje0 Tudi spremenjeni čin financiranja deviz jo v zimskih in spomladanskih mesecih deilno negativno vplival na proizvodnjo, ?aj dobavo u™ voznih materialov niso potekale povsem v redu z ar rdi neplačanih starih dc.lgoT do inozemskih dobavit'? 1 je v s Posebni problem pa, je sc-veda v preskrbi za materi^ ali predstavljal jesenov rezpni les, o katerem je bilo že dosti govora-, V celotnem ugodnem finančnem stanju 9 mesecev smo že razpravljali in pisali v "Naši. smučini’’o Vlaganje v družbeni standard in sicer predvsem v stanovjm j ski gradnji, se iz leta v leto večajo« V letu 1964 je bi- lo iz sklada skupne porabe porabljeno za stanovanjsko gradnjo 12 miljo din? v letu 1965 pa že 26 milj0 din0 Leto 1965 lahko smatramo kot uspešno na področju stanovanjske gradnje tudi po tem« da je končno uspelo dobiti dovoljenje za nadaljevanje gradnje zadružnih dvojčkov v Begunjah, da smo začeli graditi 5 nadaljnih dvojčkov v Radovljici in, da je tudi v teku delo na urbanističnem programu za območje' 3egunj0 S pridobitvijo zazidalnega načrta ca naše območje in z novo formo za 4 %-iiega stanovanjskega prispevka, ki bo od leta 1966 ns.prej pripadal gospodarski organizaciji, je za pričakovati večjo živahnost in bistveni obrat tudi v stanovanjski gradnji« V tehničnem poročilu organizacije je obravnavan organizacijski razultat preteklega leta od sestankov sekretariata, organizacije j, študijskih sestankov in,sprejem novih članov? političnih šolah, sodelovanju naših članov v občinskih ii> republiških švetih in osta- lih družbenopolitičnih organizacij ali na terenu, Razprava na poročilo je bila široka mr -aj- r. -«cr~ V po sledečih vprašanjih? Tov o Zajc Bojan smatra, da bi mladinska organizacija v našom podjetju morala pokazati več aktivnostio Zato smo odgovorni mi komunisti posebno pa mladinci, ki so včlanjeni v našo organizacijo in delajo v mladinski organizaciji« Dejalrf&a se moremo z mladino temeljito povezati in jim nuditi vso pomoč pri njihovih akcijah« i . Omenil je tudi da je v zadnjem času podjetje vložilo precej sredstev in I "naporov z?- 'ureditev delovnih pogojev ’ T • . . • ’ '• » I v lesnem obratu, dočim pa nastaja ve— ; lik problem varstva pri delu vkovins-I kem obratu, kjer so neprimerni delovni j P°goji in bo moralo podjetje tu posve-l t&ti-več pozornostiv I Obravnaval je tudi problem službenih | potovanj v inozemstvo« 0 naših potora-l njih v inozemstvo so že razpravljali j tudi drugi, forumi, teh potovanj je ved— i no več in aiisli, da gredo v preveliko j širino, z,ato bi bilo dobro razpravlja«* l ti o njihovi upravičenosti. Službena j Potovanja- odobri upravni odbor, ki je I zato pooblaščen od delavskega sveta po-* ■j Ujetja, vendar on smatra, da upravni o— i dbor premalo, analizira potrebe po posa-j Jeznih potovanjih in njihov uspeh0 Pre-I dlaga, da bi službena potovanja v inc— ] zomstvo za naprej potrjeval delavski I svet podjetja. I Poleg tov« Kavčiča in tovc Janca je di— j skutiral ing. Ostermane Dotaknil se ja I dela samoupravnih organov in njihove j strukture. Dejal je, da se moramo za I prihodnje volitve v delavske svote te— I raeljito pripraviti, posebno moramo mi, I komunisti pristopiti k pripravam, da I bomo dvignili sestav samoupravnih organov na primeren nivo0 Vključiti moramo I činrveč komunistov, mladine in žena„ Po-j sebno se je treba posvetiti vključevan- i ju žena, ker le one same lahko pristo- , pijo k reševanju problematike, ki zade-^ va ženo v naši' družbi« Pri zadnjih volitvah se je pokazalo, da se ženo same ne volijo, zato jih je treba seznaniti z vlogo žene v samoupravnih organih<, Tov. Hribar Francka je rekla med drugimi problemi, ki so bili razlog,da pro- izvodnja v letu 1965 ni bila še večja, tudi zakasnitve pri dobavah uvoznega materiala, čemur so bile vzrok težave z deviznimi sredstvi. Letos se nam je spet pojavil znani problem premostitve zadnjega kvartala. Za nas se novo produkcijsko leto začne v oktobru, ne pa 10 januarja, torej 3 me- j sece prej, kot se za ostale. KLjub stalnemu prilagajanju nastali situaciji se nam zaradi omenjenih razlo— gov lahko zgodi, da bo tudi v letu 1966 težava z uvozom reprodukcijskega materi— ala? če ne bo več elastičnosti z uvozom reprodukcijskega materiala, r&zumeva^-nja s strani Jugobanke. Tov Jagodic Stane je omenil dosedanje uspehe pri stanovanjski izgradnji v okviru zadruge, iti so zelo pozitivni. Nastaja pa vprašanje; kako se bo nadaljevala gradnja v prihodnjem obdobju. Problem zase pa je lokacija za gradnj). Zato bi bilo treba izdelati popolnejši pravilnik s točno definiranimi, kriteri— I ji<, Predlaga, da bi se ustanovila komi-ja; ki bi jregledalu najbolj kritičnji stanovanja haših članov kolektiva, da so bo lahko sistematično pristopilo k reševanju najbolj perečih stanovanjskih J problemov. Podjetje razpolaga z določe- j nim številom stanovanj, katere pa ne za—I sedajo naši člani kolektiva in predlaga, j da je to treba pregledati in urediti. Tov, Lipnik je povedal, da bo za,lokaci-| jo verjetno v najkrajšem čaau rešeno, ker so realni izgledi za urbanistični načrt za območje Begunj s Tov* Weithauser je omenil namen nove o— | rganizacije, da vskladi delo strokovnih 1 služb, ker so se jari sedanji organizaci- | ji pokazale poijianjklivosti in razbitost j pri posameznih zadolžitvah. Predlaga, da | se en sestanek 00 posveti samo za obro— I vnavo novega predloga organizacije pod- j je tj a, (nadaljevanje na str, 6) / / i i 3 Knafelj Slavko Pri ohdelavi proizvodnega plana za leto 1966 je ravno v tem obdobju nastopilo več ekonomskih činiteIjevski so vplivali na razne spremembe strukture proizvodnih stroškov in prodaje, ne samo zaradi vpliva gospodarske reforme, temveč pre— dhodao še v odnosu na zamrznjene cene gotovih proizvodov, nabavnih cen surovin, predvsem losa itd0 Vse to ntun je prožilo neustaljene podatke za izračun, in kar je najobčutljivejše jje dalo povod 'somerciali za izdolavo plana prodaje, ki razen soiučarije ne zadovoljuje j) o vsem kapacitetam ostalih obratov« Nastalo je vsaj občasno manjše povpraševanje na trgu po telovadnem crodju,ki prizadene ne oamo obrata telovadnega orodja v le sni , temveč posredno tudi obrat kovinske in sedlarske o Pa ne samo toc Iz uvodnih ugotovitev je znano, da prodaja na domačem tržišču še nikdar ni imela v skladišču gotovih izdolkcv toliko zalog ob prehodu na novo poslovno leto, ki ec nekaj mesecev bile skoraj mrtve0 K tem zalogam je nemalo pripomogla kooperacija, katere smo se v letu 1965 močno posluževali0 Razumljivo; da je komcrciala pri izdelavi prodajnega plana za loto 1966 domači trg upoštevala te momento in naročila proizvodnji zate mnogo manjše količine kot prejšnja letaj nekaj primerovs NAZIV 1965 1966 Razne bradlje 220 105 Telovadni konji ICO 50 Telovadne koze 120 50 Švedske omare ICO 30 Blazine 600 280 Ribstoli 700 380 Specialni krogi 150 40 Razno le stve 2060 860 Pasovi A 2000 - Pasovi 3 3000 500 I la primerjav plan^. je uočljivop da so ostali izdelki, ki se poleg smuči delno j izvažajo — naročeni v približno aiakih količinah preteklo leto, t0j0 dur-al I palice, hokej palico, .yidminton rekoti in sankee I Jasno je, da večji del proizvodnje nosi naš obrat smučarije, bolj kot vsa leta j | do sedaj, kar pa se jo tudi gledd izvršene rekonstrukcije in s tem dviga produ— j j ktivnosti - pričokovalo0 ' i. \ 4 Bjfi: j . . I Količinski plan» ..h < i * V ; • I SMUČI MESEČNO LETNO Viking - acryl Jet - acryl lesene z oblogami Metalne Plastične 2 «500 5«G00 5 «800 1.250 125(250) 30.000 60.000 70.000 15.000 1.500(3000) S k u p a j j 14«675 176^00 Tako nam izračun zasedbe kapacitet na osnovi predloženega plana prodaje pokaže} da je smučarski obrat dokaj dobro zaseden z naročili in njegovimi kapacitetami 94 fc ^eveda v kolikor je pričakovani $ dviga produktivnosti napram letu 1965, 35 % realen. V kolikor bo višji in to tudi vsi želimo, v toliko več bomo la- hko ta obrat angažirali z dodatnimi količinami smučic •\ * ” ; /. . • - Po.850 Dur-al palic H 30,000 Hokej palice kom 190500 V vrednosti namili j on # s=, sa .■ : GIBLJIVI DEL — OD (DECEMBRA SMUČARIJA 172 % SLO - TELOVADNO OI-ODJE 200 % KOVINSKI OBRAT 242 % SEDLARSKI OBRAT 159 % SPLOŠNI OBRAT 176 f: PODJETJE ; •> " , 183 % I i *zahva(a* Pacientki iz Golnika Vidi' Sonja in Vavpotič Jelka se nHlepši, zahvaljujeta za obisk in darila sindikalnemu ' svetu Elan. o0b0o0o0oco0o0o0o°o NAGRADNI REBUS (ft*) O Imamo rubriko: “Odgovori na vprašanja!" Imamo tudij "Vprašanja na odgovore!” -er S* / Jalta se je za 500.- din zameril šefu! ??? Napisal je vic o njem! t '*sr nadaljevanje s strani 3 Y0UTVE» ' i . r :f Od predlaganih kandidatov pa so bili izvaljeni naslednji tovaripij Janc Janez (39)| Lipnik Jože (38), Pintar A-lopz (35), Hribar Francka (32), Dolar Filip (28), Robič ing. Andrej (26), Potočnik Janez (21). * j. * Tov. Pintar Alojz je opozoril na to, da da$es v diskusiji ni tistega, kar se sliši v tovarni. Vse probleme, ki se pojavljajoči bilo treba konkretno in re-aliio iznesti, ne pa, da se jih ogibamo. Kat je govoril s člani* pravijo, da z bojaznijo diskutirajo, ker se bojijo posledic, vc paj da pri nas še ni bilo takega primera, zato smatra, da tu ne sme biJLti ovir za konstruktivno in odkrito r;azpravo * PODJETJA Že v mesecu septembru je delavski svet imenoval komisijo za organizacijo podjetja. Naloga te komisije je bila, da v skladu s prizadevanji v zvezi z uvajanjem 42-umega tednika in novimi ukrepi v gospodarstvu prouči obstoječo organizacijsko strukturo in interno poslovanje ter predlaga organom delavskega samoupravljanja ustrezne ukrepe, ki naj bi omogočili nadaljni organski razvoj in ustrezne ekonomske rezultate. Komisija je pripravila predlog te organizacije ter je ta predlog že tolmačila kolektivu. Naloga delavskega sveta pa je, da v najbližji bodočnosti, upoštevajoč 15-dnevno odgoditev za možnost eventualnih spreminjevalnih predlogov, ta predlog prouči in ga v teku tega roka definitivno sprejme. Naloga komisije je, da: O prouči obstoječo poslovanje in delitev dela med posameznimi organizacij sitimi enotami ter predlaga ustrezno ukrepe za izpopolnitev, O prouči obstoječe in po potrebi predlaga spremembe organizacijske strukture podjetja z upoštevanjem racionalnega poslovanja ter funkcionalne zaokroženosti posameznih področij dela ter povezanost postopkov poslovanja in iz tega izhajajočih komunikacij, O prouči.organizacij sko problematiko operative z upoštevanjem tehnološke dja obračunske zaokroženosti, oziroma.polotosti enot in to v skladu z načinom in vrsto proizvodnje tor oblikami organizacijske opredelitve, ki izhajajo iz specifične problematike naročanja, priprave in proizvodnje program siti h izdelkov ter razvojne orientacije podjetja, Strokovna komisija je na podlagi smernice sejs razširjenega kolegija proučila organizacijsko problematiko podjetja ter kot rezultat svojega dela predložila predlog za novo organizacijsko strukturo podjetja, ki jo prikazan v organizacijski shemi iiodjetja. Predlog organizacijske sheme podjetja je bil izdelan v dveh variantah, ki se vsebinsko razlikujeta predvsem v opredelitvi vloge ia obsega delovnega področja. m o opredeli mesto in vlogo razvojne dejavnosti podjetja s posebnim ozirom na odnose z ostalimi službami podjetja. \ I. PREDLOG ORGANIZACIJSKE SHEME PODJETJA "ELAN" PROGRAM. RAZVOJNI INSTITUT - Vodja K S S KOMERCIALA • G T B SM OBRAT vodja vodja vodja obratovodja ' . 'TV I1 —1 1 Tajništvo Analiza in ek{ Obrat, tehnolo Evid*in obračir tajnica analit.-prop. Ob. tehnolog administrator Kadrovska sl. Predaja DT Plan. proizvod Mode lama kadrovnik koii^rcialist glavni planer delovodja TZV Prodaja izvoz Skl. lesa, pol Strojna I* varnost, teh. kor?"cialist skladiščnik delovodja • ODP Kore ~p,, fakt. Razrez lesa Strojna II. ekonom korespondent delovodja delovodja Obrat. ambulanti SGI Sušilnica lese Metal in pl. gn. zdravnik eflcpaditer delovodj a delovodja • Nabavn. Siti. materiala Pov. obdelava vodja skladiščnik t # delovodja * . . , f Montaža ... " ; delovodja SHEbiA "A" PODJETJE Direktor I j. SPL. OBRAT POM. OBRAT P R S obratovodja obratovodja vodja —— J 4 ■ - | .. 1 - i j Evid. in obr. , Evid. in obr. Fin. računov. [_ administrator administrator računovodja ’ i '■v SLO Energetika i Obrat, knjig. delovodja obrat, tehnik obrat, knjig. i K 0 Vzdr.siB, naj) L Kredit, dev.sl delovodja j slcupinpvcdja referent S 0 Yad*Sey.' ZCZ Blagajna delovodja r ■ ; skupinovodj a blagajnik 5 j Oddelek plast. 1 Transport f ! Int. kontrola delovodja j šoferji 1 revizor' i Z uri. montaža 1 Brusilnica i Str. Im jiženje delovodja • skupinovodj a !».... • vknjiževaleč M >o >N >C/3 M tz CO o M - O O s a >o •H M M CO »H H cn M co vodja prot. delavnice prot. delavci a d o 'S5 S 4 2 S •i-3CdnJ -rl d W •H-rrcJ M fj-rt O »J o c3 O .M 60 MH 0)0 p 0‘H 0> *rt>W HH.4 h N d-r) -p o n i a>r _ d <3 OM h jClrU XI S> O O aj § ^ §.9»i 0}iH -r-rr-)r-j>n d ss ssSg* .3 H a h -HSI ,0 U O >CS) „ a> •S d On c alflSfci ali ItfegSi •vi '*i*v | 1 o § • • ►J %. :i s .2 i ; • Cm X N 0) p I: . S' r N, . H 'H Tj d : d o n d -i-5 &, ej ■H T-3 d m > iH -O T3 0) d do o M M iO •-?£ A S g sš Al . 9 ! / ! A i £Ja $£' fl •H O -p , •%r£j j> ph il £&& § g .r. i 11 i RAZVOJNE SLUŽBE PRI PODJETJU; I Prva varianta (varianta A) v osnovi J omogoča reševanje večine jjroblemov I prepletanja in tudi "dupliciranja" dola in razmejitve odgovornosti med I Razvojem (Inštitutom) in pripravo pro-j izvodnje (TB) ter proizvodnjo- operati-j ve s tem, da spada v področje in odgo-! vornost dela Razvojne službe izdelava j celotne tehnične in tehnološke ter : kontrolne dokumentacije standardnih I proizvodov. ! Druga varianta pa upošteva reševanje I omenjenih problemov z delitvijo pro-I gramsko-razvojnega področja dola od I tehnično—tehnološke ter gospodarske ( priprave' proizvodnje V predlagani organizacijski shemi ;so napram obstoječemu stanju vidnejše razliko predvsem na področjih; a/ Proizvodne operafive,kjer se vi vedno vočji meri pojavlja potreba po upoštevanju tehnološke raznolikosti proizvodnje, ki ; je pogojena z različnimi izdelki proizvodnega programa podjetja. Podrobnejša ano-liza tehnološke in obračunske problematike proizvodov in delavnic je pokazala, da je predvsem tehnološki vidik obravnavanja organizacije pra izvodnje lahko realno izhodišče za opredelitve organizacijskih enot v proizvodnji. Obstoječa delitev proizvodnje po kriteriju izhodiščnih surovin (n.p^. les) organizacijsko nima realne perspektive ter ovira razvoj, oziroma predvideno vlogo priprave proizvodnje. Predlagana organizacijska shema obravnava proizvodne operative z vidika dveh funkcionalnih, tehnološko in obračunsko zaokroženih proizvodnih enot in to v odvisnosti od načina proizvodnje (na zalogo v večjih količinah ali po naročilu v njanjših količinah) in vrsto izdelale (n.pr. tekoča - veliko serijska 12 Jr Vedno je I' Organiza< kriva j; za slab i' plasman I I j proizvodnja smuči ali posamična -] j r.ialo serijska izdelava ostalih izdel-I i kov). Znano je, da jo tako tehnolo-j ška kot obračunska problematika pro- I i izvodnje smuči precej drugačna od isto problematike pri proizvodnji ostalih izdelkov, oz. iz česar izha-, ja tudi specifična problematika pri operativnem planiranju ter naročanju na področju proizvodnje in materiala. j b/ Pri obravnavi področja priprave pro-j izvodnje je bil posebej analiziran problem materialnega poslovanja ter s tem povezano vprašanje naročanja, nabave, vskladiščenja in celoitno področje oskrbovanja proizvodnje z ustreznimi materiali in polizdelki. Strokovna komisija je osvojila stališče, da področje' pravočashega naročanja in priprave materiala za l proizvodnjo spada v pripravo proizvodnje, ki je v skladu z osnovnim planom dolžna v proizvodnih obratih naročati izdelavo samo tistih proiz-' I vodov, za katere je ustrezen material, ciz. poli zde liti v celoti zagotovljeni. V ta namen naj b£ po predlogu skladišče surovin in priprava lesa spadala neposredno v pripravno proizvodnje, pri čemer ne moti dejstvo, J da priprava lesa vsebuje tuc^i operativne delavnice (razrez). Analiza j poslovanja priprave proizvodnjo, v tesni povezavi s tehnološko 'problematiko proizvodnje, jo privedla komisijo do zaključka, da celotno področje r priprave lesa in to od skladišča preko sušenja in izdelave polizdelkov (frizov) za potrebe obeh proizvodnih obratov predstavlja'funkcionalno in (s stališča poslovanja)' zaokroženo celoto, katere delitev ali podreditev enemu izmed ptdizvodnih obratov ne bi bila racionalna in tehnološko ter plan sko upravičena. c/ Pri obravnavi problematike tehnične kontrole kakovosti je bila ugotovljena vrsta problemov, ki izho^-j h jo predvsem iz nepopolne; tehnične dokumentacije izdelkov, iz slabe povezave, oz. sodelovanja službe kakovosti z ostjtlimi strokovnimi službami v podjetju ter iz nezadostne sistematike dela in stroka vne razvitosti kontrolnih metod, oz. postopkov. Komisija smatra, da v področje kontrole proizvodnje no spadajo konkretna popravila izdelkov in podobno, pač pa je to naloga prizadetih proizvodnih enot. Za#izhodišče je bilo vzoto stališče, da se za kakovost proizvodov v večji meri zadolži vodstveno osebje proizvodnje ter, da se posamezne kontrolne operacije vključijo direktno v proizvodni proces, da se uvede autokontrola, oodtem ko morebitna popravila izdelkov v celoti spadajo v področje dela proizvodne operative (obratov, oz. delavnic). Po shemi ne sspada tu sem v I 1 Služba kakovosti naj bi - kot spe-. | cializir&ha služba predvsem sodelo-f vala pri izdelavi kontrolno dokumentacije proizvodov, ki je sestavni j del tehnično-tehnološke dokumentaci-* * ' je ter mora vsebovati - predpisati, točke v proizvodnem procesu in precizirati način ter metode surovin, oz. materiala, izdelave ter končnih izdelkov z vsemi ustreznimi navodili z navedbo orodja, oz. pripomočkov. Poleg omenjenega je naloga službe kakovosti, da ugotavlja odstopanje od predpisane dokumentacije ter pred laga ukrepe za odstranitev nepravilnosti. Po predlogu organizacijske opredelitve službe kakovosti naj bi spadala v vodstvo službe skrb za kakovost v podjetje prispelega materiala, razvijanje in uvajanje metod z analizo ter sodelovanje pri reševanju rekla^-macij in izdelavi dokumentacije izdelkov. Nadzor nad kontrolo kakovosti v posameznem obratu ter izvedbo kontrole po predpisani dokumentaciji, reševanje zahtevnejše problematike kakovosti, kakor tudi medoddelčna kontrola ter končna kontrola izdelkov bi bila poverjena obratnim kontrolorjem, katerim bi bili po .potrebi (glede na obseg dela)1 2e kontrolorji končne kontrole. S tem bi se število specializiranih kontrolorjev zmanjšalo, osebje tehnične kontrole pa bi opravljalo dejanske naloge, ki spadajo v strokovno področje te službe . Organizacijsko je služba kakovosti (tehnična kontrola) v organiziranem podjetju prikazana kot: - strokovna služba v sklopu program-sko-razvojne službe ali - kot samostojna strokovna služba v ‘ sklopu tehničnega sektorja. c^Na ostalih strokovnih področji!), oz. sektorjih komisija ni predlagala bistvenih sprememb, pač pa je proučila možnost izpopolnitev obstoječega 13 poslovanja tor je s ton v zvezi pred lagala nekaj sprememb, ki naj bi orne njene izpopolnitve omogočile. Morebitno nadaljno zmanjšanje režijskega kadra tako v proizvodnji kot v strokovnih službah podjetja naj bi i bilo rezultat predvidenega kadrovsko- j ga dela organizacije in izvedba prod- l videnega poslovanja,_oziroma delitve nalog. I Na dveh sejali strokovnega kolegija je ! bilo predloženo gradivo komisije podrobno obravnavano s tem, da jo bil dan povdarck na okvirno sprejete predložene "D" variante organizacijske sheme podjetja, ki deli podjetje na: a/ plansko-analitsko službo pri direktorju podjetja i b/ splošno-kadrovski sektor •• • i • • •1 • . i . . • , • I . t c/ komercialni sektor d/ tehnični sektor, Id vsebuje tudi prograirisko-razvojno službo (pro-gramsko-razvojni'inštitut) s statusom samostojne organizacije e/ finonono-računovodski sektor ■ ! •: ■ I • ‘ 1 I Zaključek predvideva tudi izvedbo, oz. ! realizacijo sprememb o delitvi in po- i slovanju posameznih enot, oz. služb v J letu 1965, medtem ko bi- t}ila nova or- j ganizacijska strviktura sprejeta,v raei secu januarju 1966, s čemer bi bilo omogočeno, da se istočasno.izvede postopek reelekcije vodilnih .Itadrov, ki naj. bi predvidene spremembe tudi realizirali. ! ; , Rezime : Do zdaj so obravnavalo nove sheme vse organizacije v podjetju, strokovne službe in kolektiv. Pred sprejetjem po DS pa se bodo upoštevale in formulirale predlagano spr£ membe, kar bo objavljeno v prihodnji številki Naše smučine. Zaželjeho je, da sodeluje ves kolektiv in da doprinese čiurvoč konstruktivnih pripomb. : iKAKO MISLI Hočevar ing.Jurij FISCHER (po reviji "Der Vinter” - Zima) ... Naš President je enostavno smučka sanj, ki je za vožnjo resnično krasna. Z "alu-steel" postanejo stari zajci mladi in mladi ljudje razigrani, "perfekt" naredi svoje lastnike za norce v globokem snegu in "S - 100" se pridružuje s sqmo v sanjah mogočo varnostjo pri divjanju po smučišča ... ... da je smučka sposobna za globok sneg in ledeno smučišče, za počasne in potegnjeno zavoje,- kakor tudi za 80 km. spuste’in da je pri tem zgornja plast gladka' in lepa kakor sobno pohištvo, zraven pa vzdržljiva kakor železna traverza, prožna kot domaščanski meč in blaži nihanja kakor gumijasti blok ... ... V zadnjih letih dLbco zgradili le nor ve tovarne, tam kjer so bili travniki in polja. Naše hale so le nujno potrebna lupina, Važneje je za proizvodnjo smuči, da smo resnično zrevolucijonira- li proizvodnjo smuči z izdelavo posebnih strojev in naprav. Da smo popolnoma nanovo razvili način izdelave smuči. Razumeli nas boste torej, če ne dovoljujemo ogledov svoje tovarne... I Opomba: Zanimivo bi bilo brati v NS kaj mislijo bralci o Fischerjevi reklami in propagandi, ki jo je nasredoval tisku. Vaše uineoje? 14 (oj>. ur.) a sf m°„u P r ■ - ¥«janla Komisija za organizacijo je poleg študija ogrodja organizacije podjetja obravna*-vala tudi fkelet organizacije samoupravnih organov v podjetju. Na osnovi obstoječih predpisov se predlaga naslednja organizacijska shema samoupravnih organov, ki je v tem, da bi poleg najvišjega organa - zbora delovne skupnosti, katerega naj sestavljajo zbori delovnih ljudi štirih enot, bila še de- I lavski svet podjetja in upravni odbor. Obstoječe ekonomske enote (EE) pa bi ▼ tem predlogu odpadle, glede na eno zaokroženo celoto podjetja. Zbor delovne skupnosti naj sestavljajo naslednji zbori delovnih ljudit smučarski j obrat, splošni obrat, pomožni obrat in zbor delovnih ljudi skupnih služb, h2 m l . .) Delavski svet predsednik - ■ ZBOR DELOVNE SKUPNOST] Upravni odbor predsednik Direktor :> 1 , .'Ji Zbor delovnih ij. ..skupnih služb Zbor delovnih 1; . SMO • Zbor delovnih ! SO • Zbor delov, lj« P 0 predsednik predsednik predsednik predsednik 15 1 I' | Poleg individualnih pripomb pri tolma-i čenju novih organizacijskih shem podje-I tja A in B .na sestankih v Begunjah jo i v tovarni vznikla tretja verzija, ; !. . t. ".\ - - ;■ IV* . • '■■■■). ! i * -i: ■. ... ! '; :. . •■>■■■■■■ 1 Poglejriio zapis: ! ‘ i.'!) • : [ • . . J Z nalogo preveritve vseh delovnih mest ! po obratih j« komisija za tehnološka vprašanja v okviru nove reorganizacije v sestavu: Weithauser Avgust, Finžgar Miha, Pintar Alojz in Finžgar Ivan sklicala dne 10* 1, 1966 razširjen posvet važnejših tehničnih služb s predstavniki : Lazar Tadej, Sitar Rok, Berce Jože, Mulej Stanko, Vrčko Maks, Cven-kelj Franc, Mencinger Oto, Renko Branko, Golčman Anton, Knafelj Slavko in Janša Stanko, Prisotni so bili mnenja, da bi se predhodno razčistile novo organizacijske sheme A in B, predno se pristopi do de-* lovnih mest iz razloga,- da je treba vedeti, kam ta delovna mesta pripadajo. Zato je posvet najprej obravnaval obe predlagani organizacijski shemi in sprejel sledeče sklepe, ki jih je predložil komisiji za reorganizacijo* .2» Inštitut in dosedanja plansko — analitska služba v sTiemi naj bi bila eno telo, tako zvana razvojno—prog— ramsko-analitska služba, 1 3» Komisija naj po sklepu tč. 1 točno razmeji delo tehničnega vodstva in razvojne službe. < .4, Kontrolna služba naj bi bila samos-I . tojna, podrejena direktorju podjet— | ja, dobiti pa mora kriterije že od J /projektanta. j 5« Nadalje se predlaga, da obratovodja I splošnih obratov ni potreben in da oddelki SLO (telovadno orodje), KO, SO in zunanja montaža - postanejo samostojni - podrejeni tehničnemu vodstvu, kar v varianti E ni bil primer, kor ta ni predvideval samostojnega tehničnega vodstva. ! i Smučarija naj postane samostojni obrat, kot je predlagano v predlogu. 7. 1 1 -l 1. Navzoči so bili mnenja, da dosedanja organizacija v celoti ni bila tako slaba, kor dokazuje zelo dober poslovni rezultat podjetja, vendar so v njej obstajale slabosti, katere naj bi nova organizacija reševala. To sp: — enotno in močno tehnično vodstvo, i - razmejitev dolžnosti med tehničnim vodstvom in razvojem (inštitutom), kateri naj bo ločen od operative. =)&(?!:;+x*=) ? !8- I izrez, skladišče lesa, trmperirni-i in sušilnica ter nabavijač lesa n,aj bi tvorili samostojno službo v okviru tehničnega vodstva z močnejšo podporo priprave dela. Obrat plastike. Glede na neustaljene 'tehndloške postopke predelave o— ■jačone plastike posvet predlagaj da odgovornost nad tem oblatom v celoti prevzame razvojna služba, dokler ni vse vpeljano in preštudirano za redno proizvodnjo. V. Nujno je okrepiti in povezati materialno službo v podjetju. 10. Posvet je enoten v tem, da naj se transport vodi. iz enega mesta (vzdr.) in to kot popolnoma kompleten. Valjavec Franc STANJE DELOVNE SILE na dan 31, 12..1965 V podjetju z obratom družbene prehrane je bilo skupno zaposlenih 540 delavcev, od tega: moških žgnsk 267 273 ^ inštitutu pa je bilo skupno zaposlenih 14 delavcev, od tegas moških žensk L n 12 2 GIBANJE DELOVNE SILE • j Y decembru se je zaposlil v podjetju A • , •> ' . I ' ERMAN Simon - šofer - na delovnem me-i stu šoferska dela v • ; splošnem oddelku decembra CEFERIN Matija - zaposlena na delovnem i mestu mizarska ročna • dela - po sprazumu VRHOVNIK Franc - zaposleti na delovnem | mestu žagcLftje na ki o- i žni žagi - po sprazu- ' mu v pokoj ■v'- | SKOFIC Ivan - zaposlen na delovnem me- j stu šoferska dela - po ! sporazumu, v pokoj Mlldč Alojz - zaposlen na delovnem me- J stu gasilca - po spora- I zumu v pokoj JAGODIC Vinko - zaposlen na:delovnem mestu skladiščnega d6- i lave a v SGI-.- pO preteku določenega časa | o».i' | 'BERGANT Terezija zapo-siena na dela- i vneib mestu skladiščne delavke v SGI | - po preroku dolo- I čenega 'žisfe, 1 ] . , i SVETINA Marija - zaposlena na delovnem | mestu skladiščne.dela j vke v SGI - po prete- j . J i - š' • \ V deeembru So bdšli iz podjetja: ku določenega,časa> j ^ULEJ Rudolf zaposlen na delovnem ..i. i jnestu vodja nabave le ,s,a ,- po sporazumu v - I KUNČIČ Janez - zaposlen na delovnem mestu ključavničarska dela - v JLA BERGANT Viktor - zaposlen na delovnem mestu skladiščnega delavca - v JLA ■^°GAČaR Lucija - zapbslena na delovnem mestu mat. knjigovodja - samovoljna zapustitev dela POROKE Poročila se1, je KOROŠEC Marija - delavka ;v telovadnem' orodju lesnega obrata 11 ROJSTVA Rodili so še: V: ■' MEVLJA Branku - deklica FETRIČEK Petru - deček RESMAN Erni - deklica GODINA Ani - deček. r. UPOKOJENCI MED NA M J Upokojenci tovarne Elan so so 30. do*e- • mbra 1965 v prostoru družbene prehrane 1 že tretje leto sestali. Sestanka so so udeležili tudi predstavniki organizacij in uprave podjetja. Po sprejemu jih je v imenu kolektiva E-Ion pozdravil predsednik sindikalne podružnice z zeljo, da bi čas obiska v tovarni potekal v prijetnem razpoloženju. Z enominutnim molkom so počastili spomin na upokojencet Fajfar Andreja, Bizjak Franca in Bulovec Naceta, ki so u— mrli v letu 1965. Snidenja se zaradi bolezni niso mogli udeležiti» Kller Jože, Finžgar Rudolf, in Finžg&r Anica, Peček Marija in Mulej Rudolf zaradi potovanja. Na sprejeta vabila so poslali pismene zalivale z željo za srečno, zadovoljno, zdravo in uspešno Novo leto 1966. t, . . • Po tem kratkem uvodu je direktor ing« Jože Osterman .podal obširno poročilo o gospodarjenju tovarno s posebnim povda*-ricčm na nove gospodarske ukrepe rekonstrukcije tovarne, proizvodnjo, prodajo na domačem in tujem tržišču, na, razvoj v bodoče, itd. Po poročilu in. krajši debati na poročilo so se napotili na ogled tovarne. , \V’;V ' 'M ■. S Ogledali so prenovljeno kotlovnico in sušilnico lesa, halo A in B,ter novo skladišče gotovih izdelkov. Med sami,m ogledom so upokojenci kazali navdušenje nad spremembami, ki so nastale v rokici enega leta. ' \ ' Vpraševali so o, tehnološkem procesu proizvodnje smuči, se zanimali kako delajo novi stroji, koliko zaslužijo^ delavni, itd. Posebno so se pohvalno izrazili o novi hali B, Pri razsvetljavi se>barvo smuči in ostalih predmetov zlivaijo v različne barvne odtenke, kar da obiskoval-j Janša Stanko- cu še lepši vtis čistoče in razpored delovnih mest. V skladišču gotovih izdelkov so se za^ nimali za zaloge, prodajo, način skladiščenja. Seveda pa niso izpustili tehtnice in tehtanja na njej. Največ je potegnil Avsenik Alojz in to kar 120 kg in je najtežji upokojeneo Elana. Po ogledu tovarne so šli v izobraževalni center k Avseniku, kjer je bilo že vse slavnostno pripravljeno za veseli del snidehja, Po izdatni večerji in dobri kapljici so upokojenci obujali spomine na čase, ko so še sami delali, v j povsem; drugačnih razmerah in možnostih, j ki sok jih paj5 takrat imeli. "" * . | Tov« Doberlet in Kavčič sta se v imenu upokojencev zahvalila za topli sprejem j organizacijam in upravi podjetja z željo, da bi še še večkrat sestali, Zaže- | le la sta vsem srečno in uspehov polno Novo leto. v. Predno- so se upokojenci pričeli poslavljati^ je predsednik' sindikata vsakemu upokojencu izročil osebno novoletno čestitko z toajlinim denarnim darilcem, 1 ’V Ai < 1* Vsem upokojencem, ki niso mogli priti na snidenje, smo poslali čestitke po pošti. ir 'J Tokrat imamo HTZ table ■ res na višifail TRET j"C:v TRAČNE ZAG-E Hočevar ing. Jurij Naše razprave o delu tračnih žag in rezervah, ki jih odkrivamo so vzbudile med nami in pa tudi med drugimi stroko*. vnjaki hvale vredno presoj zanimanja. Le ti so nam obljubili za "Smučino'* svoje članke in bomo zato mi z nadaljevanjem razpravo in odgovorom brusilni-čarjem počakali. No bomo pa opustili zaradi tega osebnega stika in razgovora * obema avtorjema prispevka v Smučini V -3/65. Želimo le pripomniti, da jo brusilnica še prav pri tračnih žagah dosegla bistveno izboljšane uspehe, ki smo jih v predhodnem članku tudi prikazali s številkami, ki smo jib zbrali z neizpodbitnimi meritvami. Našo ugotovitve temelje zgolj na praktičnem delu in dokaza*« nih številkah. Brez teh tako razprave sploh ne bi mogli voditi. Iz prispevka brusilničarjev (brusačev) pa žal lahko sklepamo, da ne sprojomajo posebno prijazno izkušenj delavcev pri tračnih žagah v Bohinjski Bistrici. Ne moremo zanikati njihovih dragocenih izkušenj, ki nam jih dobrohotno posredujejo in nam celo nudijo pomoč sarojp, bolj pop&Ano kot je naša, strojno opremo za pripravo tračnih žag. Sodeluj ijo celo z nekaterimi avstrijskimi tovarnami smuči, ki tudi izboljšujejo dela’ s tračnimi žagami. , / Torej vsi iščemo novih boljših poti v proizvodnji, ker te poti nom ostanejo vedno odprte. Tehnika res tako hi^ro.napreduje, da resnično marsikdo nanovo rešuje stare probleme. il Prispevek nam je obljubil ing,Bobnar - TSŠ. CSIZ2Z3' m* mm* j*. ® ..........ni,. ■ © liOTfrfn* © » m milil it © —-m Ali že imate anglelke sobote? Zaenkrat poiskusno samo vsako šesto v mesecul -er © Kaj so tako tifcv na sestanku? Rešujejo po hitrem postopku organizaci-jol -ex O Po inventuri , Zakaj se Janez tako vleče? Pri inventuri so ga vpisali mod nepremičnine I -er Gripa mvmmmmmm Prano1 ali si se že šel cepit proti gripi? Ne, sem jo že od šefa dobil pod rosi O SMU RADI POM OS Hočevar ing. Jurij Poznana nemška trgovsko-športna hiša Schiller si je zamislila novo pot sroje reklame. Svoje smučarje je opremila z radio sprejemniki in oddajniki, da na smučarskih terenih pomagajo ponesrečencem in da pokličejo v pomoč gorsko reševalno sl*— žbo. Fantje so jasno dobri smučarji, kakor naši - enotno opremljeni in seveda zelo vidno označeni z reklamnim napisoto svoje firme na rdečih vetrovkah« Nekaj nalog, ki jih dolžnost nalaga tem fantom* — pri nezgodah morajo hitro preskrbeli i. pomoč, — nuditi prvo pomoč, — skrbeti za ponesrečenca dokler ne pride pomoč, — preverjati stanje smučišč in odpravljati nevarna mesta, — opraviti manjša popravila na opremi. no V NAŠI SMUČINI je bilo 15» novembra 1965 j postavljeno pod naslovom VPRAŠANJA IN 0-j UGOVORI .nekaj vprašanj, ki zadevajo va- j zna področja našega poslovanja. . j ; . I Odgovori na ta vprašanja so sigurno vai~ žni in naj jjlh pozna vsak član našega kolektiva, da je tako vsaj približno seznanjen z reševanjem teh problemov. Radi i možnosti širše obravnave- v NAŠI SMUČINI, j bi v odgovorih na ta vprašanja skušal dati le osnovne informacije, predlagal ! pa bi, da so na enem strokovnih sestankov, ki bi jih imeli v našem izobraševa-lnem centru, to obdela širše in dotalne— . (■ i ■> 'j. Na drugi del vprašanja — "Kaj je z iskan je qi notranjih rezerv v zvezi z u— krepi goepodar.ske reforme in:kaj nam obetajo" —bi bil-opozoril na poroči- lo direktorja podjetja, ki ga je dal na rednem zasedanju delavskega sveta z dne 23* 10« 1965 ir^ katerega izvleček je,bil priobčen v NAŠI SMUČINI v zadnji številki (V - 3, $ ene 15. 12. 1965). . U’ i:*-; . ■ 1 jse, -j: d' .... j,..ODGOVORI PO NEKATERIH VPRAŠANJIH SO SLE- ! *TDEČI| ... I i '1 ■Vprašanje št. 1* dal^č je študij novih tehnoloških j ’'j postopkov in reorganizacije z iskanjem; ;4, i notranjih rezerv v zvezi ukrepov nove go—j j spodarske reforme in kaj ,nam obctajq? I . • ■. - ' •’ ■ '7 I Mislim, da bi na prvi del vprašanja - \ j "kako daleč je študij novih tehnoloških I’ I postopkov" — morale odgovoriti strokov— j I ne službe, to je TB irj pa Inštitut* ^Del I i tega odgovora pa je že priobčen v ,ibi j . | številki NAŠE SMUČINE (V - 2, z dne 15. ' !. ..Lil« 1965) v .članku ing, Petrička - "ČE vj j HOČEMO, MORAMO . ,.V’p kjer ,se govori o-., [ I uporabi novih materialov, to je Acrjffv#’. .1 : L * ■ | ; " I’ I | Vprašanje tehnoloških i>ostopkov jej si-' I j gurno kompleksno vprašanje, posebno v I smučarskem obratu in bi bil detalhejši j odgovor, kje stojimo n.pr. z acrylom, ze-! i lo zanimiv. 20 \ Vprašanja št. 2}____________ , , \ 1 "0 prepletanj« kompetenc posameznih strokovnih služb. Kdo in kje je organ, ki naj odklanja te pomanjklivosti v oilju enotne in trdne notranje organizacije?" , * . ... - Po reformi se je v podjetj.u na novo obravnavalo problematiko, kakor tudi izpopolnjevanje sistema delitve OD in drugih vprašanj, ki vplivajo fia racionalizacijo dela, izboljšanje poslovanja v podjetju in "medsebojnih odnosove’ ■ \ ,s. .... y — ^ tr.v, o-:. . V zvezal s tem je bila’y .iačt :*ku sep-. ...: tembri; z uvaja. .;,eni 42furnega tednik^a ' novimi ukr.ej j v,gospodarstvu. r o liči obstoječo or-ani^cijs-stru|*'fcuro in notranje poslovanje in predlaga prg-:. iom podjetja ustrezne ukrepe, id naj :bi p‘)dje;tju omogočili 1 organski raavoi in ustrezne e-lconomske rezultate., x Komisija je po več meseč^.eV delu že dala svoje prOdloge za sprt-inembo or- ■ ganizacije podjetja in se ti sedaj tolmačijo delovni skupnosti. V sredo,j dne 12. t.m, bo to razpravljano na | DS, nato bo dan predlog na 15-dnevno j obravnavo in kot zaključek pa bo spre+ jem nove organizacije, ki bo vnesena | tudi v spremenjeni Statut. I l Predlog komisije za organizacijo pa I je priobčen v današnji številki NAŠE j SMUČINE. I Organi, ki odklanjajo pomanjkljivosti | v organizaciji pa so po določilih Sta- j tutaj bralce na članek v današnji številki NAŠE SMUČINE, ki govori o organizaoi-ji in obravnava tudi predlog te samoupravne sheme - in torej daje odgovor na gornje vprašanje. Vprašanje št, 6s "Kaj je pravzaprav na stvari prekopava^-nja asfalta pred pisarno za napeljavo kanalizacije. Zakaj se je potem letos predha4no polagal asfalt?" zbori kolektivov posameznih delovnih enot, Iti med ostalimi razpravljajo o sprejemu in spremembah Statuta (Statut vsebuje tudi organizacijo podjetja), delavski svet podjetja, ki v svoji pristojnosti sprejema organizacijsko, obračunsko in samoupravne^ shemo. I - Ko se je polagal asfalt v našem podjetju na vseh glavnih komunikacijah j med obrati, se je predhodno povezalo z Občinsko skupščino Radovljica, če je predhodno mogoče urediti kanalizacijo za naselje Begunj. S strani Sku-pščin? občine Radovljica pa smo dobi- li odgovor, da ni izgledov, da bi dobili finančna sredstva v doglednem času in da-naj torej rie vežemo asfaltiranje za- izvršitev kanalizacije. Jasno pa je tudi, da je odgovornost direktorja in vseh služb da odklanja^- j jo, odnosno spremljajo in koordini- j rajo delo posameznih sektorjev in služb. Vprašanje št« 4t "Ali je po zakonu glede na naše stanje še vedno potrebno forsirati toliko o-bratnih DS, ki nimajo samostojnega obračuna in po več dni zaporedoma sklicevati lečene seje za par ljudi, ko pa je tematika enaka ali podobna? Zapisniki teh sej - kup papirja - so vsi; povsem enaki j zamenjana so samo imena poročevalcev? Razumemo podjetja* Iskra Kranj, Iskra Otoče, itd. Kaj pa pri nas? Ali ni to tudi ena notranjih rezerv?" - Novi predlog samoupravne sheme, ki jo je predložila komisija za organizacijo, obravnava vsklajenje sheme samoupravnih organov z novimi zakonskimi predpisi ob upoštevanju stanja v podjetju. S tem se bodo obratni de*J lavski sveti ukinili. Opozorili pa bi Zaradi ugodne ponudbe se je asfaltiranje izvršilo« Smatram pa, da, so ; prihranki na vozilih, predvsem na vi-i. ličarju, predvsem na medoddelčnih prevozih, krili eventuelno škodo, ki je nastala pri prekopavanju asfalta na treh mestih. i ■ 1, r. /,/ Pripominjamo pa, da bo povzročeno ško-l do plačal investitor ft«j_. Občina Rar-dovljica) in se ob prvi’ priložnosti -I to je spomladi - stvar popravila isto- j časno z nekaterimi reklamacijami pri I položenem asfaltu. I;Vprašanje št* 8s | i * v f "Kaj bo s prostorom v starem skladišču, | ki je bil namenjen za trgovino in je j’ zanj bilo vloženih več sredstev?" j — Poznano je, da smo se zaradi počasnega odvijanja del v prostorih v starem skladišču odločili, da vzamemo v nar-jem prostore za prodajo naših arti— 1 klov na Letališču v Lescah, 21 Smatram, da so sedanji uspehi in in— i teres kupcev pokazali, da ju ta točka1 dobro izbrana in da ni motenj s stra>- i r.i kupcev pri obiskih v tovarni. Pro-1 stori, ki smo jih namenili za trgovi-j no so vsekakor uporabni tudi za dru- ' ge namene in se bo prav sedaj pri sprejemanju investicij sitega programa ! za letošnje leto razpravljalo tudi o j tem prostoru, odnosno o njegovem no<- 1 mehu 0 I Jože ing* Osterman KINO RADOVLJICA GOSPODAR HAVAJEV — Ameriški barvni film 13. 1« 1966 ob 20 uri 15. 1* 1966 ob 20 uri 16« la 1966 ob 14 in 18 uri SAMBA - Špansko—brazlski barvni film 14o 1. 1966 15. 1. 1966 16. 1. 1966 ob 20 uri ob 18 uri ob 16 in 20 uri j,Na vprašanje št. 5; i'’'."..: - ‘ ' • "Alt je nujnot da po več predstavnikov j lilcrati potuje v inozemstvo po isti za*-| devi in ali to ne bi moglo opraviti i manj ljudi ..... ” METEŽ - Sovjetski barvni film 18. 1. 1966 19. I«'1966 ob 20 uri ob 18 in 20 uri DVA MUŠKETIRJA - Češki film j je pdgovpr v tej številki zaradi pomanj-i I ltanja Časa izostal; pač pa imamo prip— 1 J javljeno širšo- obrazložitev o tem za I naslednjo številko! ‘ ' t 21» 1, 1966 ! 22. 10 1966 i 23. 1. 1966 ob 20 uri ob 18 uri ob 18 uri TUDI TO SE DOGAJA - Angleški barvni I 20. 1. 1966 j, 22.. 1, 1966 I 23. 1. 1966 I 1966 , 1966 27. 1. 29. 1 * 1. 19CS (Op. pr.) i ŠE GL AS 12 • " ' r; i ^elo sem vesel, da mi podjetje pošilja. .svojo revijo SMUČINA. katera mc. zelo povezuj^, z, njim. Z veseljem jo prebiram] §.aj . se iz .nje tudi mnogo naučim, hkrati | pn.pii dela kratek Čas. Tudi armija nas • i 28. 1» 1966 volilj«? uči,; saj me je usposobila poleg j 29* 1« 1966 drugega tudi za šoferja. Tu tudi gojimo | ?Q. 10 1966 prijateljstvo s sonarodnjaki. Dobimo pologe, ki. jih z ves‘eljem izvršnimo. ob 20 uri c' ob 20 uri ob 16. in 20 uri ! LONDONSKI LOPOV - Ameriški barvni film Oi C' J .! ., :i ob 20 uri ob 18 uri ob 16 in 20 uri '1 RDEČE SVETILKE - Grški film v r ob 20 uri ob 20 uri ob 18 uri JAHAČ KLRGIJSKIH. PLANItf - Sovjetski film i . ' • ' v ' . ' : , ’ [Dobil sem sedaj vašo čcstitUd in revir | jo, za kar pa se vam najlepše zahvalju-j jem v upanju, da mi jo boste še vnaprej pošiljali. Sprejmite, najprisrčnejše iiozdrave! • ib . ‘ . * JANH ALOJZ : č VP 2724/31_ 'v.-.- ,, Strumica ... le 2, i2» 2 c 1966 ob 20 uri 1966 ob 18 iin 20 uri lit*’ 22 Makedonija ■ Ne brusi pri nezaščitenih brusilnih strojih! Tudi najmanjša okvara na stroju lahko povzroči obratno nezgodo! Splozka tla in nered povzročata nevarne padce! Ali si se prepričal, če so pogonska zobata kolesa dovolj zavarovana! Krožna žaga brez cepilnega klina je za posluževalee nevarna! V lakirnici je zrak nasičen s topili, zato je nevarnost požara velika! Javi takoj elektro-oddelku vsako najmanjšo poškodbo na napeljavi, varovalkah, stikalih itd. Roka je nenadomestljiva - zavarujmo jo pri delu! Pri vsaki najmanjši nezgodi poišči prvo pomoč - odprta rana jenevarna Prehodi morajo biti vedno prosti!