LETO Vlil ŠTEVILKA 86 30. NOVEMBRA 1974 brestov obzorn i k glasilo delovne skupnosti Osmi kongres Zveze sindikatov Zveza sindikatov Slovenije, najbolj množična družbeno-politična 0rganizacija delavskega razreda, je imela 7. in 8. novembra 1974 svoj °smi kongres, ki je bil v Celju. friprave na kongres in njegov potek sam sovpadajo v čas izred-lle družbene dejavnosti, v čas odločilnega boja delavskega razreda Za uresničitev in uveljavitev samoupravljanja na vseh področjih družbenega dela. , V naši občini smo si prizadevali, da bi vse kongresno gradivo, ,ot so statutarni sklepi in predlogi sklepov 8. kongresa slovenskih ?>hdikatov, do podrobnosti spoznalo celotno članstvo, da ga oceni jh da predloge za spremembe in dopolnitve. Zavedali smo se, da se P°do le tako izoblikovali takšni dokumenti, ki bodo izražali razredne Jhterese delavcev, ki bodo pogojevali družbeni, gmotni in socialni Položaj delavcev in ki bodo osnovali takšno organizacijo, v kateri oodo delovni ljudje izražali svojo moč in svojo dločilno vlogo pri opravljanju v vsej družbeni reprodukciji. Na predkongresnih konferencah, ki so bile v osnovnih organizacijah sindikata in na občinski ravni, je bilo 3100 članov sindinata, ar,ie 68 odstotkov celotnega članstva v občini. Osmi kongres Zveze Obikatov Slovenije je bil kongres akcije za dosledno uresničevanje stave in dokumentov X. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije j:, kongresa Zveze komunistov Slovenije. Iz naše občine so sin-sl a °° članstvo zastopali na kongresu slovenskih sindikatov na-ednji delegati: Jana Janežič iz Kovinoplastike, Jadran Zadnik iz i °£dnega gospodarstva TOZD Cerknica, Tone Zigmund — Brest SD a kot gost Alojz Otoničar. Že v predkongresnih razpravah in tudi na arhem kongresu je bila enotna ugotovitev, da so članstvo in nje-sovi delegati na kongresu z veliko zavzetostjo sodelovali pri obliko-a.nJu kongresnih sklepov, saj je na kongresu oziroma v njegovih ko-fhsijah sodelovalo več kot 130 delegatov, kar je več kot tretjina vseh *e|at°v, ki so bili na kongresu. j!..,°klepi osmega kongresa Zveze sindikatov Slovenije odražajo po-s lca° razpoloženje delavcev, da hočejo razreševati družbena in go-Podarska vprašanja na samoupravnih temeljih in da hočejo biti f *Podar svojega lastnega družbeno-materialnega in socialnega po-diki " ^Podeljujejo naše naloge in odgovornosti na vseh ravneh sin-lav lne orSaniziranosti. Zahtevajo tak sindikat, da bo združeval de-Pov V vsaki samoupravni enoti in jih tudi učinkovito in stvarno bovili V sPrem*njanje starih družbenih odnosov in v nastajanje Vse Uresničitev omenjenih sklepov je odvisna od vseh organov in od in v^anstva" ^ato moramo v vsaki osnovni organizaciji sindikata Pov Clnskem svetu sprejeti program dela na osnovi omenjenih skle-numl‘v-ZaČet' uresničevati tiste naloge, za katere menimo, da so naj-temp.ii5®" Spremeniti moramo miselnost, da predstavlja sindikat v 0s elJni organizaciji ali v drugih skupnostih predsednik ali tajnik kot7,ne-0r.ganizaciie *n da so ti funkcionarji edino dolžni delovati elani sindikata. Dolžnost in pravica slehernega delavca je, da se načrt0? vkUuči v organizirano članstvo. Le s tako aktivnostjo in bolj nag tnirtl delom bomo imeli tudi vidne uspehe na vseh področjih A. OTONIČAR Ob Dnevu republike čestitamo članom delovne skupnosti in ostalim občanom! ♦ : ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ : : ♦ ♦ ♦ ♦ ostalim ♦ X občanom! X l t ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Poglabljati samoupravne odnose URESNIČEVANJE KONGRESNIH SKLEPOV IN delo komunistov »Delavci morajo imeti možnost, da odločajo o razporejanju celotnega dohodka. Več pozornosti je treba posvetiti produktivnosti dela. Odločno se je treba postavljati po robu zapiranju in zaviranju Procesa združenega dela in sredstev v okviru ožjih interesnih območij.« To je le nekaj misli in sklepov 4. seje predsedstva CK ZK Jugoslavije ter z 8. in 9. seje 'Predsedstva CK ZK Slovenije, 'ki komunistom nalagajo še večjo družbeno aktivnost in uikre-Panje, kar zadeva stabilizacijo gospodarstva v lastni delovni skupnosti in v širšem družbenem okolju. Sklepi predsedstvo Zveze komunistov, njeni kongresi ter na- loge, ki izhajajo iz uresničevanja nove -ustave komunistom nalagajo, da isi vsak v svojem okolju prizadeva uresničevati to, kar bo omogočilo lažje in stabilnejše gospodarjenje v prihodnosti. O vseh teh vprašanjih so bili na BRESTU sestanki osnovnih organizacij Zveze komunistov, na katerih so komunisti razpravljali, kritično pregledali in analizirali poslovanje na Brestu ter po- kazali na tiste pomanjkljivosti, ki bi jih bilo potrebno odpraviti ali vsaj omiliti. POGLABLJATI SAMOUPRAVNE ODNOSE Glede Sklepa predsedstva, da je potrebno odločno preprečevati poskuse ohranjanja podjetniško lastniške organiziranosti, so bili komunisti naslednjega mnenja: Samoupravna organiziranost po temeljnih organizacijah je na Brestu že ustaljena praksa, saj imamo na vseh področjih dela vpleten isistem solidarnosti. Vendar pa je bilo slišati tudi kritične pripombe, in sicer v tem smislu, da je premalo prisotna mi- selnost o tem, da pomeni samoupravljanje tudi gospodarjenje in da je čutiti ozko gledanje na pomen solidarnosti. Solidarnost ne -sme biti samo sredstvo za subvencioniranje manj akumulativnih temeljnih organizacij, ampak mora biti sredstvo, s katerim bomo dosegli cilje skladnega razvoja celotne organizacije združenega dela, is tem boljše delovne uspehe in standard vseh zaposlenih. INFORMIRANJE MORA BITI CELOVITO Sklep predsedstva, da morajo biti delavci o vsem podrobno se-(Nadaljevanje na 2. strani) Združujmo sredstva za družbeni standard! NAGEL GOSPODARSKI RAZVOJ V ZADNJIH DVEH DESETLETJIH JE PREPORODIL NAŠE KRAJE. PO NARODNEM DOHODKU NA PREBIVALCA JE DANES OBČINA CERKNICA INDUSTRIJSKO RAZVITA SLOVENSKA OBČINA. PRAV GOTOVO IMAMO SEDAJ ZELO SOLIDNO EKONOMSKO PODLAGO ZA PRIHODNJI RAZVOJ INDUSTRIJE, PA TUDI OSTALIH GOSPODARSKIH PANOG. SKLADNO Z GOSPODARSKIM RAZVOJEM SE JE KREPIL TUDI NAŠ STANDARD. OB TEM MORAMO UGOTOVITI, DA VELIKO BOLJ OSEBNI KOT DRUŽBENI, HKRATI PA PRIZNATI, DA NI STANDARD SAMO VISOK OSEBNI DOHODEK, TEMVEČ VSE TISTO, KAR BOGATI ČLOVEKA. K STANDARDU TOREJ SODIJO TUDI VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE. KULTURA, ŠPORT, REKREACIJA ... Vsekakor so viri financiranja še nedodelani in bo potrebno o njih še veliko razpravljati. Predvsem bo potrebno poiskati še morebitne dodatne vire, morda tudi izven občine. Nedvomno, skupščina občine Cerknica tako akcijo lahko le podpre, podpreti pa jo moramo tudi vsi občani. Saj gre za sredstva, ki bodo šla v prid nam, našim otrokom, v oblikovanje človeka upravlialca-gospodarja. D. Mlinar Nova tovarna ivernih plošč že dobiva svoje obrise Poglabljati samoupravne odnose Razvoj tega dela standarda pa ni sledil naglemu razvoju gospodarstva in osebnega standarda. V tem pogledu prav gotovo na našem slovenskem prostoru nismo edini, ne smemo pa tudi ostati edini, ki bi se s takim stanjem zadovoljili. Zato je na dlani, da je potrebno že danes lotiti se dela, če hočemo vsaj loviti zamujeno. Drugega decembra bo zasedala skupščina občine Cerknica in med drugim razpravljala tudi o informaciji o pripravah na referendum za financiranje objektov vzgoje in izobraževanja. V sestavku nimamo namena široko razlagati stanja v našem šolstvu. Dovolj bo verjetno podatek, da potrebuje učenec za sodoben pouk 6 do 7 kvadratnih metrov površine prostorov, da pa odpade pri nas v občini na našega učenca le 3,9 kvadratnih metrov površine. Pri tem velja opozoriti, da je z gradnjo nove šole v Starem trgu (dograjena leta 1972) vsaj na področju Loške doline tudi dejanska površina prostorov, ki odpadejo na učenca, blizu normativne. Najslabše stanje je v Cerknici, kjer odpade na učenca 2,25 kvadratnega metra bruto površine prostorov in kjer grozi uvedba troizmenskega pouka. Da bi rešili vprašanje objektov za vzgojo in izobraževanje v občini za približno prihodnjih petindvajset let, je potrebno zgraditi: — v Cerknici 8 učilnic, telovadnico in otroški vrtec za 200 otrok, — v Novi vasi novo šolo, — na Rakeku 4 učilnice, urediti sanitarije in ogrevanje telovadnice, — v Grahovem novo telovadnico, — v Begunjah telovadnico in urediti sanitarije. Z realizacijo tako zastavljenega programa bi bile v občini Cerknica zagotovljene približno enake prostorske možnosti za vzgojo in izobraževanje naših otrok na vseh šolah. Predračunska vrednost celotne investicije znaša 30 milijonov dinarjev. To so zajetna sredstva, ki zahtevajo najširšo akcijo vsega prebivalstva. Ugotovili smo že, da ima Loška dolina tovrstne objekte več ali manj urejene. Vendar ne gre za to. V Loški dolini imajo po referendumu že samoprispevek, s katerim rešujejo svoje komunalne potrebe, zato v konkretni akciji zbiranja sredstev za objekte vzgoje in izobraževanja, ki se nanašajo na objekte v ostalih krajevnih skupnostih, ne bodo sodelovali. Predlog zbiranja sredstev za pokrivanje predračunske vrednosti temelji na skupnem zbiranju sredstev vseh ostalih krajevnih skupnosti. Kajti le združeni smo sposobni pogoltniti tako zajeten finančni zalogaj in le z združevanjem sredstev bomo sposobni realizirati celoten investicijski program. S tako enotnimi nastopi pa bomo, če ne že odpravljali, pa vsaj ne poglabljali praznine tudi med razvitejšimi in manj razvitimi področji občine. Vsekakor mora postati združevanje sredstev za enotne akcije tudi naš cilj v prihodnje. Pri tem mislimo, da bi bilo vredno razmisliti o tem, kako bomo vsaj per- spektivno združevali sredstva na področju cele občine za skupne interese vseh občanov po vnaprej določenih in celovitih razvojnih programih. Po prvih okvirnih izračunih smo z referendumom in samoupravnimi sporazumi z gospodarstvom sposobni zbrati v petih letih (toliko let lahko največ traja zbiranje sredstev z enim re-ferdumom, s tem, da se referendum lahko podaljša) 21 milijonov dinarjev ali 70 % predračunske vrednosti. Možnost imamo, da na tako zbrana sredstva dobimo pri poslovni banki 20 milijonov dinarjev kredita za dobo 10 let in 11 V o obrestno mero. S kreditom bi bila začasno predračunska vrednost pokrita, vendar je treba povedati, da moramo vsaj po sedaj znanih načelih financiranja sami v celoti pokriti investicijo. Kredit nam torej v bistvu pomeni hitrejšo in cenejšo izgradnjo objektov (vpliv stroškovne inflacije na stroške kredita), sicer pa ga moramo sami odplačati. Stroški kredita (obresti) bodo znašali 6,980.000 dinarjev. To pomeni, da nam bo po končanem referendumu zmanjkalo okvirno 16 milijonov dinarjev. Za pokritje teh sredstev pa bo (to moramo že danes ugotoviti) potrebno podaljšati referendum še za okvirno tri leta. Seveda nastaja že danes vprašanje, kako pokrivati morebitne podražitve. Delno smo se temu vprašanju izognili s tem, da smo upoštevali za vse osnove leto 1974, kar pomeni, da bodo z naraščanjem osnov in te bodo prav gotovo rasle, naraščali tudi viri sredstev. Seveda pa se lahko dogodi, da bodo podražitve investicij večje od rasti rezultatov dela. Te podražitve bo potrebno analogno reševati še z daljšim podaljševanjem referenduma ali z dodatnimi dogovori z gospodarstvom. Predvsem pa se moramo dogovoriti za dinamiko investicijskih vlaganj po posameznih investicijah. Tabela predvidenih virov za petletno obdobje (osnova leta 1974): (Nadaljevanje s L strani) znanjeni in zlasti, da morajo biti informacije celovite, nam nalaga, da odgovorne strokovne službe uredijo -tok informacij tako, da bodo delavci v vsem pravočasno in pravilno obveščeni. Zlasti pa je potrebno informirati delavce o načinu ustvarjanja in delitve celotnega dohodka v skladu z družbeno dogovorjenimi stališči. To pa pomeni, da morajo delavci odločati o razporejanju dohodka na del za razširjeno reprodukcijo in na del za razširjeno reprodukcijo in_na kritje osebne, skupne in splošne porabe. Delavci morajo dobiti pregled nad razporejanjem _ dohodka oziroma rezultati svojega dela. VPRAŠANJE OSEBNIH DOHODKOV Glede na to, da na Brestu ureja odnose med temeljnimi organizacijami tudi plan, ki je hkrati mobillizator v stabilizacijskem smislu, moramo veliko pozornost posvetiti ravno izdelavi plana za prihodnje delo. Zlasti je pomembno proučiti odnose v delitvi osebnih dohodkov in verjetno bi bilo potrebno merila za delitev dodelati. Vzroki za to trditev so: — Osebni dohodki so odvisni od proizvodnje, ne pa od prodaje oziroma plačane realizacije, — normativi niso razbiti glede na velikost serij, — opaziti je težnjo, da se normativi presegajo že v startu in tako naprej. Vse to nas pripelje do tega, da zelo hitro dosežemo raven osebnih dohodkov, določeno s samoupravnim sporazumom panoge, kar ima za posledico nesti-mUlacijo za prihodnje delo, saj praktično ni mogoče več povečati osebnih dohodkov. To pa v praksi pomeni stagnacijo. Premalo tudi posvečamo pozornosti nagrajevanju racionalizatorstva in novatorstva. prav tako pa tudi izločanju dela dohodka v rezervo. Komunisti so v razpravah tudi poudarili, da je nevzdržno in nedopustno nenehno popravljanje analitičnih ocen delovnih mest, kar vodi k uravnilovki in k nestimulativnemu nagrajevanju delavcev. Boriti se moramo tudi proti težnjam, ki zahtevajo visoke osebne dohodke, urejeno socialno politiko delavcev, plačane prevoze, urejeno rekreacijo, stanovanja in drugo — vse obenem. Vse to pa ni v mejah naših trenutnih možnosti, zato moramo delati usklajeno, tako da bomo nekoč dosegli te, za sedaj še nedosegljive želje. INTEGRACIJSKI PROCESI Med ostalim so komunisti kritično ocenili tudi povezovanje Bresta z drugimi gospodarskimi organizacijami in ugotovili, da se BREST poleg povezave ;s Slovenijalesom povezuje tudi z drugimi trgovskimi hišami. Vendar so te povezave še v povojih in so usmerjene bolj v vprašanje plasmaja Brestovih izdelkov, kot pa skupne politike odnosov na temelju raziskovalnega dela. S tem v zvezi so komunisti poudarili, da je potrebno angažirati vse sile za hitrejše povezovanje. INVESTICIJSKA POLITIKA Glede na investicijske politike so bili komunisti mnenja, da morajo biti investicijski programi dodelani v vseh temeljnih organizacijah, ne glede na to, na katero se nanašajo. Izdelan je tudi srednjeročni plan za obdobje 1976—1980, v katerem so nanizani kazalci prihodnjega razvoja podjetja. VPRAŠANJE PRODAJE Ko so razpravljali o prodaji izdelkov na domačem in tujem tržišču, so ugotovili, da so ob razmeroma dobrih rezultatih na domačem trgu zaskrbljujoči rezultati izvoza. Izvoz je iz lanskih 27 odstotkov padel na 15 odstotkov. Opravičilo takemu stanju je recesija na zahodnem trgu in že skoraj pet let nespremenjene cene na vzhodnih tržiščih-Zaključki komunistov so, da morajo ustrezne službe napeti vse sile, da povečajo izvoz tako na zahod kot tudi na vzhod. Seveda pa bomo morali dobro proučiti vprašanje cen naših izdelkov. Na domačem trgu je s sprostitvijo cen prišlo do take situacije, da bomo lahko uskladil1 cene izdelkov, ki niso bili renta; hilni (stol SARDAN) in jih začeli spet proizvajati, če bo to zahtevalo tržišče. Seveda pa bi bilo nesmotrno povečati cene izdelkom, saj bi nas to lahko privedlo v neprijeten položaj do konkurence, so -izjavili komunisti v svojih razpravah. Komunisti Bresta so si zadali nalogo, da stalno na vseh ravneh kritično ocenjujejo poslovanj6 podjetja in se tako vključujejo v boj za stabilizacijo gospodarstva in v boj proti inflaciji. L. ULE 1. osebni dohodki zaposlenih v gospodarstvu (2 °Ui od neto osebni dohodkov) 8,130.000 2. osebni dohodki zaposlenih v negospodarstvu (2 "lu od neto OD) 3,200.000 3. katastrski dohodek iz kmetijstva (2 °/o od osnove) 340.000 4. dohodek od obrti (2 "In od osnove) 400.000 5. dohodek gospodarstva (1"In na ustvarjen dohodek) 8,850.000 6. kredit poslovne banke 10,000.000 Skupaj 30,920.000 V novem skladišču gotovih izdelkov je že živo SREDNJEROČNI PLAN RAZVOJA Glede na izdelano metodologijo srednjeročnega planiranja smo se tudi na Brestu lotili izdelave izhodišč srednjeročnega plana. Dejansko smo na -tem področju razčlenili že samoupravno sprejeta načela razvojnega plana. Na Brestu smo že lani sprejeli osnovna izhodišča prihodnjega programskega razvoja proizvodnih zmogljivosti, tako da bomo v srednjeročnem programu stvari le nekoliko bolj konkretizirali. Do sedaj sprejeta izhodišča so osnova za dograjevanje posameznih pokazateljev srednjeročnega plana, ki mora najti svoje mesto v okviru občine, regije, republike ,in sestavljene organizacije Slovenijales. Po dosedanjih analitičnih ugotovitvah bo znašala proizvodnja leta 1980 983,400.000 dinarjev. Omeniti moramo, da je proizvodnja obračunana po cenah iz leta 1974 in temelji na investicijskih vlaganjih in povečevanju produktivnosti dela. Osnovna investicijska vlaganja predstavljajo investicije v izgrad- njo novih kapacitet za proizvodnjo nove tovarne ivernih plosc, modernizacijo žagalnice ter mp-dernizacijo pohištvenih kapacitet. Skupna investicijska vlaganj3 do leta 1980 bodo po ocenah kumulativno znašala okrog 500 milijonov dinarjev. , Ocenjujemo, da bomo v srcu-njeročnem programu dosegli ekonomsko solidne rezultate na P°' dročju doseganja celotnega do hodka, dohodka in standarda za poslenih. Da bi dosegli zastav ljene cilje, bo potrebno v smislu samoupravnega sporazuma zdru ževati sredstva po vnaprej dolo čenih prioritetnih fazah vlaganj- Tako bo dejansko v praksi za živelo načelo združenega dela solidarnosti, vzajemnosti in skup nih interesih. Sklepamo, da bo mo z letnimi plani te odnose do polnjeval-i in konkretizirali, dar bo vedno osnova sprejeto hodišče srednjeročnega proSra ma. B. Mišic Salon pohištva v Beogradu OD 18. DO 24. NOVEMBRA JE BIL V BEOGRADU 12. SALON POHIŠTVA, OPREME IN NOTRANJE DEKORACIJE. NA SEJEMSKEM PROSTORU, KI MERI VEC KOT 50.000 KVADRATNIH METROV JE Razstavljalo vec kot 400 razstavljalcev, večina domačih, BILI PA SO TUDI POSAMEZNI IN KOLEKTIVNI RAZSTAVLJALO IZ DVAJSETIH DRŽAV EVROPE, AZIJE IN AFRIKE. _ BREST je letos prvič razstavljal na skupnem razstavnem prostoru SOZD Slovenijales. Glede na potrebni prostor smo razstavljali v hali 1. Pred začetkom sej-smo smo se bali, kako bomo uredili prostor v naj večji in tudi najmanjši hali sejma, vendar so nas tokrat aranžerji prostora ugodno Presenetili. Razstavni prostor Slovenijalesa je bil urejen enotno, v rdeči barvi. Z uporabo panojev, blaga in mrežnih konstrukcij so dosegli v sicer pustem prostoru občutek domačnosti in funkcionalnosti razstavljenega blaga. BRESTOV razstavni prostor je Po ureditvi izstopal. Za razliko °d prejšnjih razstavitev smo tokrat prikazali nove, funkcionalne in estetsko lepe sestave Dragice, Kanina, kuhinj in sedežnih Sarnitur. Razstavljii smo naš tekoči program, kot noviteti edino Kanin in sedežni sistem Mojca. Zanimanje kupcev za razstavljeno blago je bilo veliko, tako da so bili pedstavniki prodaje nenehno »pod udarom« kupcev — Podjetij in posamičnih kupcev, program je bil v celoti zelo dobro sprejet, največ zanimanja in Pohval pa je veljalo Mojci. Mojca je po mnenju večine kupcev doslej najboljši izdelek našega tapetništva, tako oblikovno kot tudi funkcionalno, moti le visoka cena. .Naši izdelki so bili razstavlje-ttl tudi na drugih mestih skupnega prostora. Tako je Slovenijales prikazal svoj novi sistem komponibilnega pohištva X program. Za potrebe izvoznikov smo razstavili tri regale z jedilnicama in sedežni garnituri. Pokazali S?no tudi Kolombino. Program 4^ je bil razstavljen na skoraj kvadratnih metrih v treh bar-yah, vendar je škoda, saj izved-!?e v rožnati barvi sploh niso pri-®le do izraza v preveč rdečem Prostoru. Programu X, ki ga je Paredila naša vzorčna delavnica, manjka izpiljenih fines in je bi-*a predstavitev na Salonu pohi-,va po mojem mnenju preura-Pjena, posebno še, ker so bili v kviru Slovenijalesa razstavlje-,1 Poleg Dragice še trije različni |.mponibilni programi. Postavil® se vprašanje, kakšno novost orno v okviru Slovenijalesa Predstavili junija prihodnjega et® v Ljubljani. v . aj. so pokazali ostali proiz-ajalci? Malo novosti. Med kugami je prednjačil Marles z J to lepo kuhinjo; Meblo je spet okazal, da je v vrhu našega so- dobnega oblikovanja. Splošna ugotovitev pa je, da razvoj nekoliko stagnira, manjša podjetja »love« večja. BREST letos ni kandidiral za nagrade, Slovenijales pa je kandidiral s programom X. Podeljeni so bili naslednji zlati ključi ter diplome: Zlati ključ za kosovno pohištvo je dobil MEBLO, Nova Gorica za montažni stol 518, diplomo pa UZOR Vršac. Zlati ključ za garniturno pohištvo je dobila Industrija pohištva 20. oktobar Beograd, diplomo pa Stol, Kamnik za jedilno garnituro. V skupini kosovno pohištvo v sistemu je zlati ključ dobil ALP-LES — Slovenijales, Železniki, diplomo pa tovarna pohištva Iztok — Miren pri Gorici. Zlati ključ v okviru ostalih ele-metov stanovanjske opreme je dobila Tovarna dekorativnih tkanin, Ljubljana, diplomo pa ALP-LES, Železniki za pohištvo za kopalnico. Žirija je podelila nagrade tudi za najlepše urejeni ambient. Naj-višnje priznanje, zlato skrinjo, je dobila industrija pohištva NINA, Novi Sad, diplomo pa je dobila industrija GORANPRODUKT, ča-bar. V. Harmel Brestov lepo urejeni razstavni prostor je privabil mnogo obiskovalcev Razumevanje sindikalne liste V razgovoru s posamezniki ali iz vlog posameznih organov temeljnih organizacij je moč razbrati, da pojmujejo nekateri sindikalno listo kot predpis. In še več. Menijo tudi, da je treba maksimalno upoštevati ugodnosti Podpiramo raziskovalno delo BREST SOFINANCIRA RAZISKOVALNO DELO NA PODROČJU LESNIH TVORIV 18. oktobra 1974 je bila na Biotehnični fakulteti v Ljubljani sklicana seja predstavnikov industrije lesnih tvoriv, da se pogovorimo o raziskovalnem delu na o-m en j enem področju. V lesna tvoriva sodijo iveme plošče, »lojasti les, vezan les in vlaknene plošče. Posebna strokovna komisija je vnaprej pripravila program raziskovalnih nalog, ki naj bi bile zanimive za proizvajalce in uporabnike lesnih tvoriv. Pobuda o potrebah po raziskovalnem delu izhaja iz dejstev, da je slovenska lesna industrija tehnološko na dokaj visoki stopnji. Vzporedno s tem pa ni bilo posvečene dovolj pozornosti raziskovalnemu delu. Bolj bo treba skrbeti za izobraževanje strokovnega kadra, ki naj bi nadgradnjo strokovnosti pridobil prav na institutih, ki se ukvarjajo z raziskovalno Brest na beograjskem Salonu pohištva dejavnostjo. Potrebna bo tudi trdnejša povezava med industrijo — šolami in raziskovalnimi ustanovami. Kljub temu, da oblika organiziranosti raziskovalnega dela še ni povsem dogovorjena, so vsi prisotni predstavniki proizvajalcev lesnih tvoriv imeli za potrebno lotiti se konkretnega dela na projektih. Prvi projekt »Vrednotenje nekaterih važnejših postopkov in materialov za oplemenitenje ploskovnih lesnih tvoriv«, naj bi dal celoviti pregled možnosti za oplemenitenje različnih plošč glede na različno stopnjo kvalitete. To je še posebno pomembno, ker se odstotek oplemenitenih plošč v strukturi tvoriv stalno veča. Rezultati, ki bodo pridobljeni z obdelavo tega projekta, bodo vsekakor zanimivi za proizvajalce, pa tudi uporabnike plošč. Druga naloga »Vpliv delne hi-droliize nekaterih listavcev na njihovo uporabnost za predelavo v iverice in vlaknene plošče« je nekoliko obširnejša. Pri tej nalogi gre predvsem za to, da bi u-gotovili najbolj ekonomično uporabo listavcev — bukovine, ko-stajnevine, brezovine, hrastovine v proizvodnji tanina. Znano je, da v proizvodnji tanina ostaja okrog 70 °/o lesne substance, ki se danes zelo neekonomično troši. Obe nalogi bosta financirani iz sredstev Sklada Borisa Kidriča v znesku 50% vrednosti. Ostalo pa bodo prispevala zainteresirana podjetja lesne industrije, med katerimi je tudi Brest. D. Mazij oziroma prejemke, navedene v tej listi. Zelo na kratko bi rad v tem članku pojasnil svoje mnenje o tem dokumentu. Sindikalna lista ni zakon, niti kak drugačen predpis. V svojem bistvu je to del političnega programa — prav gotovo pozitivnega prizadevanja sindikalne organizacije. Ker je sprejeta v skladu z določili statuta sindikalne organizacije, je obvezen politični akt za delo vseh njenih članov. Prav je seveda, da jo upoštevajo delavci temeljnih in drugih organizacij združenega dela pri sprejemanju svojih samoupravnih splošnih aktov, ki urejajo njihove materialne pravice, saj smo praktično vsi člani sindikalne organizacije. Seveda pa morajo konkretna merila temeljiti na realnih materialnih možnostih tistega, ki je plačnik posameznih prejemkov. In kdo je to? Spet nihče drugi kot temeljna oziroma delovna organizacija s svojimi delavci. Sindikalna lista nam postavlja okvire, v katerih naj se gibljemo ali pa najnižji, drugič spet najvišji znesek, ki se naj izplačuje za določene prejemke (na primer najnižji in najvišji osebni dohodek, ali regres za letovanje, kilometrino, nadurno delo itd.). Tam, kjer je določen fiksen, to je samo en znesek, ga bo temeljna organizacija preprosto prevzela v svoje splošne akte. Drugače pa je v primerih, ko je določen okvir ali samo naj nižji ali najvišji znesek. Tedaj je prepuščeno delavcem, da sami glede na svoje materialne zmožnosti (zapisali smo že, kdo je plačnik) v temeljni oziroma delovni organizaciji izberejo pravšnjo mero za posamezen prejemek. Dober gospodar že ve, katere stroške in zakaj mora zmanjševati, pa tudi katere sme ali celo mora povečati, da zagotovi normalen potek poslovanja. Če ob upoštevanju zapisanega pregledamo določila BRESTOVIH samoupravnih splošnih aktov, ki urejajo osebne dohodke in osebne prejemke, lahko z gotovostjo rečemo, da so v skladu s sindikalno listo. Zato ni dovolj, če želimo nek prejemek povečati (ali zmanjšati), ker sindikalna lista dovoljuje (ne pa zahteva) večjega (ali manjšega), da zapišemo v predlogu, naj se uskladi s sindikalno listo. Ne. Zapisati je treba, kdo in zakaj predlaga, da se nek prejemek poveča (ali zmanjša). Pred odločitvijo pristojnih organov oziroma zbora delavcev pa bodo morale ustrezne službe pripraviti še strokovno, predvsem finančno osvetlitev uresničitve takega predloga. Z. Zabukovec FRANCOSKI POHIŠTVENI STROKOVNJAKI NA BRESTU V okvinu programa tehničnega sodelovanja med Jugoslavijo in Francijo je Zavod SR Slovenije za mednarodno tehnično sodelovanje skupaj s poslovnim združenejm LES organiziral obisk francoskih pohištvenih strokovnjakov v Jugoslaviji. V Sloveniji je skupina strokovnjakov prebila tri dni in obiskala dve lesnoindustrijski podjetji — Brest in Meblo. Na Brestu si je skupina ogledala tovarno ivernih plošč in tovarno pohištva Cerknica, zatem pa še Salon pohištva. Po ogledu so bili krajši razgovori, v katerem so jih zanimali splošni podatki o podjetju in njegovi organiziranosti, predvsem pa so se zanimali za kuhinjo GAMA in jelov program ter za možnosti kooperacije. B. Levec Do zdaj oktober najuspešnejši V Tovarni pohištva Cerknica beležimo letos iz meseca v mesec večji obseg proizvodnje, tako da smo v oktobru prvič prekoračili mejo 20 milijonov dinarjev, kar je v primeri z istim mesecem lani več kot 110 Vo več. Seveda je to le vrednostna primerjava, ki v sebi skriva marsikaj, kar zadeva objektivnost pri primerjanju teh podatkov. Prav zato, je potrebno, da te podatke objektiviziramo, ker se ob tem pojavljajo različne razprave. Nekateri bi radi dosežke napihnili, drugi pa bi njihov pomen radi razvrednotili. Zato je potrebno, da dobi vsak uspeh ali neuspeh objektivno mero in težo. Znano je, da je obseg proizvod-vodnje v letu 1973 od drugega kvartala naprej stagniral oziroma celo nazadoval. Težave s plasmanom blaga smo reševali tudi tako, da smo obseg proizvodnje nižali. Koristili smo kolektivne dopuste, manjšali serije in -tudi sicer nismo opravljali običajnih pritiskov in naporov, da bi obseg proizvodnje obdržali ali ga celo povečali. če danes ocenjujemo to ravnanje lahko pridemo do spoznanja, da najbrž nismo ravnali najbolj preudarno. Vendar v takratnih razmerah in tistih predpostavkah najbrže nihče ne bi ravnal bistveno drugače. Dejstvo je, da pri nas zakoni trga še ne delujejo, zato so predvidevanja o nekih gibanjih v prihodnje zelo tvegana in na precej majavih tleh. P-rav zato raje uporabljamo zanesljivejše, bolj oprijemljive ukrepe. Med njimi je bil tudi ta, da smo se odločili za zmanjšanje obsega proizvodnje, ne pa za znižanje prodajnih cen in skozi to povečan plasman in normalen obseg proizvodnje. Ocene prodajne službe so bile, da z znižanjem cen ne bomo dosegli večjega obsega pri prodaji. Opirala se je namreč na izkušnje iz leta 1970. Takrat kljub temu, da smo cene občutno znižali plasmaja nismo povečali. Zato je prodajna služba predlagala, da cen ne znižujemo. Osebno sem prepričan, da je bila ta poteza pravilna. Ob tem pa se odpira drugo vprašanje, ki nima z racionalnim gospodarjenjem nič skupnega. Tempo dela, ki bi se moral ob takih priložnostih še povečati, da bi ceneje proizvajali, je nazadoval. Tako smo v letu 1973 beležili padec produktivnosti dela za 5,8 %. Vse do maja je produktivnost naraščala, po maju pa je začela nazadovati. Še bolj tragično kot to je, da se je nazadovanje nadaljevalo -tudi v prvih štirih mesecih -letos. Šele resen pogovor s kolektivom v maju in nova metoda za merjenje dela sta napravila -resen premik na bolje. Maj je bil torej prelomnica v nazadovanju, kateremu smo botrovali v maju leta 1973, -ko smo se odločili za zmanjšanje obsega proizvodnje. Ker je ta ukrep vplival na nižjo storilnost, je bil s te predpostavke negativen. Padec je namreč hiter, vzpon pa je dolgotrajnejši. S tem pa še vedno nisem odgovoril tistim, ki bi radi doseženi rezultat napihnili in tudi tistim ne, ki bi ga radi zmanjšali. Za objektiviziranje tega se moram posluži-ti nekaterih podatkov. Najprej bom prikazal obseg proizvodnje po kvartaln-ih obdobjih od leta 1972 naprej: Pri vsem -tem gibanju imajo svoj vpliv tudi cene. Gre torej za nominalne vrednosti. Ti podatki nam še nič ne povedo, kolikšno zaslugo pri te-m ima kolektiv v ožjem in širšem smislu. Da bi to ugotovili, moramo uporabiti še nekatere podatke, ki so bolj oprijemljivi, kot je vrednost proizvodnje, ker se v tej skriva naša inflacija, katere se sami ne moremo izogniti, ker je to širše družbeno vprašanje. Na osnovi pretoka materiala bomo objektivizirali stopnjo rasti proizvodnje in -produktivnost dela. V iteh dveh primerih smo segli nekoliko dlje nazaj zaradi boljšega prikaza. Stopnja rasti proizvodnje, ugotovljena na osnovi predelanih — porabljenih surovin: Ti podatki nam dovolj zgovorno pričajo, da je produktivnost dela permanentno višja. Izjema je le lansko leto, ko je ta nazadovala za 5,8 °/o. Povedati je treba, da smo zelo nizko produktivnost dela beležili tudi v prvih štirih mesecih letos. Trošili smo 75,89 delovnih ur na 1 m3, od vključno maja do oktobra pa je to padlo na 52,56 delovnih ur. Torej je izkoristek delovnega časa neprimerno boljši. Prav gotovo se moramo za ta primer zahvaliti novi metodi merjenja dela. Delež te metode je udeležen z okrog 25 do 30 °/o. Večje serije, redna preskrba, boljša organizacija -dela, tipizacija, standardizacija pa nosijo delež med 15 do 20 °/o. Na koncu moram povedati, da smo dosegli izredno razgibanost kolektiva, tempo je iz meseca v mesec boljši in prepričan sem, da se bodo taka gibanja nadaljevala tudi v prihodnjem letu, če ne bo kakšnih resnih zunanjih vzrokov. Glavni delež teh uspehov je pripisati poglobljen-i sa- Iz TOZD Tovarna pohištva Cerknica Kako upravljati Leto Porabljene surov, v m3 Indeks (bazni) (verižni) 1969 14.530 100 100 1970 14.215 97,8 97,8 1971 16.570 114 116,5 1972 21.302 146,6 128,5 1973 18.863 129,8 88,5 1974 20.700 ocena 142,4 ocena 109,7 Ce hočemo dobiti realne j šo moupravi. Tudi ta proces bi mo- predstavo o -dejanskem fizičnem obsegu proizvodnje, potem je to prav gotovo realneje na osnovi vhodnih materialov kot pa v vrednosti proizvodnje. Kubičnih metrov namreč ne spremlja inflacija, ta merska enota ostaja vedno enaka. Lahko bi ugotav-jali le različen delež posameznih vrst surovin, na primer žagan les, iverasite plošče, lesonit, furnir -itd. Tudi to smo pregledali. Razlike v strukturi uporabljenih materialov med leti so zelo majhne. rali še poglabljati in rezultati ne bodo izostali. Kdor se hoče naučiti plavati, je najbolje, da pade v morje. Ob primerni spodbudi bo kmalu na trdih -tleh. T. KEBE Kako upravljati? Med drugim je tudi o -tem tekla razprava na osnovni -organizaciji Zveze komunistov TOZD Tovarne pohištva Cerknica. Osnovna organizacija je bila sklicana zaradi dogovora, kako uresničiti sklepe IV. seje predsedstva CK ZKJ in X. seje predsedstva CK ZK Slovenije. Iz obsežne razprave, ki je bila zelo konstruktivna in plodna, je posebna komisija izluščila naslednje zaključke: Komunisti si moramo prizadevati, da bodo delavci čimprej dosegli vse pravice, ki so neodtujljive pri oblikovanju socialističnih samoupravnih odnosov v naši temeljni organizaciji. Delavska kontrola mora bolj zaživeti -Q Ker stolpci sami povedo vse, jih ni potrebno razlagati. Mogoče je potrebno omeniti le, da nihanja v porabljenih surovinah sovpadajo z nihanji vrednostnega obsega proizvodnje. Fizični obseg proizvodnje bo letos večji za 42 % v primeri z baznim letom 1969, še vedno pa bo 4,2 «/o manjši, kot je bil v letu 1972. Vrednostno je seveda to popolnoma drugače. Z zmanjšanjem fizičnega obsega proizvodnje smo zmanjše- 1972 1973 1974 I. kvartal 26.339 40.063 38.703 II. kvartal 32.276 29.783 44.631 III. kvartal 34.019 29.816 50.400 IV. kvartal 36.081 33.713 56.000 ocena za 1974. Iz teh podatkov je lepo videti, da je bil obseg proizvodnje iz kvartala v kvartal večji, vključno prvi kvartal leta 1973. V drugem kvartalu leta 1973 beležimo močno nazadovanje, v tretjem obseg stagnira, nakar beležimo zopet vzpon. Vendar smo šele v II. kvartalu letos presegli vrednost, ki smo jo dosegli že v prvem kvartalu leta 1973. Kriza je torej trajala leto dni. Če krizo iz leta 1973 primerjam s -tisto iz leta 1970, lahko u-gotovim ,-da je -bila slednja za polna dva kvartala daljša. Trajala je torej 18 mesecev. S tem hočem povedati, naj bi bila naslednja, ki je pred nami, še krajša kot tista iz leta 1973. vali tudi število zaposlenih, širili ugodnosti na področju dopustov, rednih in -boleznskih. Zato nam dejanska produktivnost dela, merjena v potrošenih delovnih urah na 1 m3 predelanih surovin, permanentno raste, izjema je le leto 1973. Poglejmo še te podatke: O samoupravni delavski kontroli, njeni vlogi, ciljih in pomenu za varstvo samoupravnih pravic delavcev smo že nekajkrat pisali. Prav tako je o tem večkrat tekla beseda na najrazličnejših samoupravnih ravneh in po družbeno-političnih organizacijah. Žal je treba ugotoviti, da se kaj dosti več od takih načelnih razmišljanj ni premaknilo. Osnove za delovanje samoupravne delavske kontrole so sicer ustvarjene: delovne skupnosti so imenovale svoje -predstavnike v njene organe, -strokovna služba pa -je že pred -meseci pripravila poslovnik za njeno delo. In potem se je skoraj vse ustavilo. Po večini temeljnih organizacij so odbori sicer formalno konstituirani, ponekod je že bilo čutiti nesistematično iskanje in tipanje, kaj naj bi delav-ska kontrola počela. Nedvomno so ob tej obliki uveljavljanja samoupravnih pravic delavcev družbenopolitične organizacije v podjetju zatajile, saj bi morale biti no-silec in vsebinski usmerjevalec te dejavnosti. Osnovne naloge in cilji so dovolj jasni: — čimprej je potrebno sklicati skupni sestanek odborov samoupravne delavske kontrole vseh temeljnih organizacij in skupnih dejavnosti, na katerem bi se temeljito pogovorili o prihodnjem sistematičnem delu in sprejeli poslovnik dela; — takoj za tem se morajo dokončno konstituirati odbori, sprejeti svoj program dela in na njegovi osnovi zastaviti načrt posameznih akcij, ki morajo pote- Leto Porab. del. ure na m3 Ideks (bazni) Indeks (verižni) 1969 91.04 ur 100 100 1970 89.33 „ 101,9 101,9 1971 80.17 „ 113,5 111,4 1972 63.07 „ 144,3 127,1 1973 66.92 „ 136,5 94,2 1974 ocena 58.60 „ 155,3 114,1 kati sistematično in kontinuirano; — na osnovi programov dela je treba izluščiti tista vprašanja, ki jih je treba razčistitti in poglobiti na posebnem krajšem seminarju za člane odborov delavske kontrole. Te naloge je treba izpeljati čimprej, da bi delovanje -samoupravne delavske kontrole lahko resnično zaživelo. Morda bo ob izidu te številke že storjeno kaj od naštetega, vendar bo nalog, uspehov in težav ob-ilo tudi v prihodnje. Nedvomno bodo morale družbenopolitične organizacij e kot zavestne sile, organi upravljanja in delovne skupnosti v celoti bolj zavzeto kot -doslej težiti k temu, da bo delovanje samoupravne delavske kontrole postalo neločljivi del -samoupravnih odnosov, da bo njeno delo dobilo svoj smisel in svojo globljo -vsebino. B. Levec Objave in mi Na objavljeno objavo prostih delovnih mest -za novo skladišče gotovih -izdelkov v Podskrajniku se je iz Tovarne ivernih plošč prijavilo več delavcev. Menda kar tretjina vseh zaposlenih. V teh -dneh je skladišče začelo z delom, vendar med delavci ni nobenega z Iverke, kar pomeni, da ni bila nobena prošnja ugodno rešena. Pravzaprav ni nihče dobil nikakršnega odgovora, ne negativnega ne -pozitivnega. Na kasnejšo interno objavo prostega delovnega mesta skladiščnika na Skladišču surovin v Tovarni plošč se ,ni javil nihče od tu zaposlenih delavcev. Kaže, da zaradi pogojev, ki — tako se zdi — niso bili -nikomur na -kožo pisani; nihče jih namreč ni v celoti izpolnjeval. Na to INTERNO objavo pa se je vendarle javil en kandidat. Od zunaj. In bil sprejet! F. MULEC Prizadevati si moramo za to, da bodo delavci naše temeljne organizacije združenega dela podrobno seznanjeni z vsem, -kar je potrebno, da bodo lahko proučili nači-n ustvarjanja -in razporejanja celotnega dohodka v skladu z družbeno dogovorjenimi stališči. Zato je nujno in potrebno, da se informativna služba še -poglobi in izpopolni. Zlasti naj bodo ob pravem času posredovane take informacije, ki so aktualne, in poiskati je treba najustreznejšo obliko. Komunisti moramo zagotoviti, da bo osnovna organizacija sindikata bolj kot doslej spodbujala, organizrala in usmerjala delavce pri oblikovanju in uveljavljanju -sistema samoupravljanja-Po drugi strani pa naj sindikalna organizacija s svojo aktivnostjo osvešča delavce za smiselno gospodarjenje. Zavzemati se je treba za objektivni sistem notranje -delitve, ki mora s -svojimi osnovami in merili spodbujati delavce Jj večji produktivnosti in k večji pazljivosti -pri delu, -racionalizaciji celotnega dela in ik ustvarjalnim prizadevanjem. Si-stem mora zagotavljati, da bodo osebni -dohodki vsakega delavca odvisni od količine in kakovosti njegovega delovnega prispevka -na podlagi njegovega živega in minulega dela. Komunisti si moramo prizadevati, da bo naša tehnologija u-smerjena v razvoj in sicer s spodbujanjem izumiteljstva in tehničnih izboljšav, z boljšo organiziranostjo in delovanjem na razvojnem področju. Komunisti naše temeljne orga; nizacije si -moramo prizadevati in okrepiti prizadevanja za večjo proizvodnjo, produktivnost dela, za bolj učinkovito izrabljanje zmogljivosti dela, znanja, novatorstva in tehničnih izboljšav,_ za znižanje stroškov poslovanja, za večjo delovno -disciph" no. Na področju izobraževanja se moramo -komunisti naše temeljne organizacije zavzemati poleg rednega še za izobraževanje za delovno mesto, to je za funkci°: naln-o izobraževanje. O tem naJ razpravlja tudi-svet za kadrovske zadeve. Zadolžijo naj se strokovO_ službe, da bodo -izdelale dolgoročne -in kra-tlcoročne program izobraževanja. Izdelati je treb program izobraževanja za sezono 1974/75, organizirati semina^ je za -organe upravljanja in član delegacij. Komunisti se moramo zavz6 mati, da bodo posamezni vodJ služb izdelali programe dela 1 ob tem -dali možnost za radon lizacijo posameznih del in p°st vanja na sploh — tako za sluz0 kot za temeljno organizacij o. Komunisti moramo -nuditi vso podporo pri kandidacijskih ko ferencah in ob samih decem (Konec na 5. s trami NAŠI LJUDJE V Tovarni pohištva Stari trg je tako rekoč med veterani, saj je minilo že dvaindvajset let, kar je prišel za mizarskega vajenca, tedaj skoraj edine možnosti za fanta, ki je želel priti do poklica. Ne glede na to, naš Janez KANDARE si je izbral pravo delo. Da je to res, potrjujejo izdelki, ki jih ustvarjajo njegove roke. že precej časa je namreč zaposlen na delovnem mestu vzorčnega mizarja. Malo bi se jih lahko uspešno merilo z njim. Kakovost njegovih izdelkov je taka, kakršno si potrošnik lahko le želi, saj je izdelava tako brezhibna, da bi še tak natančnež kaj težko našel napako ali površnost v izdelavi. Za tako delo ni potrebno le znanje in delovne izkušnje — potrebno je še nekaj več — predvsem pa želja, izdelati nekaj lepega in solidnega ter velika mera odgovornosti. Takega ima pred očmi večina članov delovne skupnosti, posebno pa tisti delavci, ki z njim največ sodelujejo. Kaj pa pravi sam o sebi, o čem se izrazi pohvalno, kaj mu ni všeč? »Res je, rad imam solidno o-pravljeno delo. Zelo me moti površnost pri delu, pa naj bo to kjerkoli. Vendar bi se marali vsi zavedati, da se kvaliteta izdelka oblikuje že v tehnični pripravi dela in pozneje pri vsaki delovni operaciji v proizvodnji. Vsak bi si moral prizadevati za tem, da bi svoje delo opravil čimbolj e. Mislim, da pri nas -pogosto grešimo, ko kvaliteto izdelka ugotavlja le končna kontrola. Tedaj je že prepozno, tako ugotovljenih nepravilnosti običajno ni mogoče odpraviti. Potem pa uveljavljamo odgovornost in iščemo krivca. Vsaka taka akcija pa navadno zvodeni, še preden da ustrezne rezultate. Delovni pogoji, pod katerimi delam v vzorčni delavnici, niso najboljši. Imeti bi moral praktično vse tiste stroje oziroma stroje za tako obdelavo kot jih mia proizvodnja. Razumljivo, da Je to nemogoče. Zaradi tega sem Kako upravljati (Nadaljevanje s 4. strani) skih volitvah iv samoupravne interesne skupnosti. Prav tako moramo komunisti podpreti prizadevanja za izvedbo referenduma za organizacijo in izboljšanje o-troškcga varstva in šolstva. . Sekretariat osnovne organizacije naj na svojem sestanku ana-naira delo izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata ter da politično oceno o njegovi aktivnosti. Sekretariat osnovne organizacije Zveze komunistov naj na po-dtagi teh zaključkov izpopolni akcijski program in sicer tako, da bo zagotovljena uresničitev zgornjih zaključkov. J. Klančar primoran iskati proste stroje v proizvodnji ter delavce .prosjačiti’, da mi stroje za nekaj časa odstopijo. To ni prijetno niti zame niti za delavce strojnega odellta, saj so vsi vezani na delovni učinek, od česar is o odvisni tudi osebni dohodki. No, ker sem z vsemi v dobrih odnosih, se tudi to že nekako uredi.« Ni mu do praznega besedičenja, rad ima konstruktiven, vsebinsko poln razgovor. Prijajo mu teme, ki se nanašajo na šah in šport. To področje mu ni tuje, nasprotno, pred teti je bit med najaktivnejšimi športniki. Ob telovadnih prireditvah so mu gledate! neštetokrat zaploskali v znak priznanja za lepo opravljeno vajo na drogu. Telovadbo je sicer opustil, bolj ga vleče šah, če mu dopušča čas, pa se pojavi tudi na kegljaški stezi. »Ja, do telovadbe sem imel vedno veliko veselje. Tudi še sedaj bi šel v telovadnico, pod pogojem seveda, da bi bilo tam več mojih vrstnikov. Sicer pa mlajše generacije tudi več ne sodelujejo toliko v telovadbi kot nekdaj. Danes se vsi ubadajo bolj z nogometom, košarko in podobnim, nekateri aktivno, drugi pa predvsem pri televiziji. Vsi se izgovarjajo, da je za šport premalo denarja, kar naj bi bil vzrok njegovega opuščanja, med ostalim tudi telovadbe, kar pa popolnoma ne drži. V zadnjem času se v te namene ustvarjajo celo posebni skladi. V času, ko sem sam aktivno deloval v telovadbi, nihče niti pomislil ni, da je za to potrebno ne vem koliko denarja. Kljub temu so bili uspehi zelo lepi in aktivnost izredna. Mislim, da manjka predvsem dobrih vaditeljev-pedagogov in organizatorjev. Sicer pa je tako, da vsaka doba prinaša drugačen način življenja.« Kar ntikako očitajoče je želel na nekoga nasloviti te misli. Vsekakor pa je v njem še sedaj čutiti vrlline, s katerimi se običajno ponašajo pravi špotrniki -— ne tisti za denar — te so predvsem vztrajnost, marljivost in skromnost. Te lastnosti pa se odražajo tudi pri njegovem vsakdanjem delu in obnašanju. F. MLAKAR Delovni prizor iz TOZD Tovarna pohištva Stari trg LETNI DOPUSTI V zadnjem času se je v Tovarni pohištva Cerknica pričela zelo široka razprava o tem, ali so redni letni dopusti odmerjeni v skladu z zakonom ali ne. Nekaj posameznikov je mnenja, da se letni dopust odmerja nezakonito in ker naj bi bilo dopusta več, če bi ga odmerjali zakonito, je seveda tako mnenje takoj našlo plodna tla pri vseh zaposlenih. Ne bi se rad spuščal v razsodnika, ali imajo prav eni ali drugi, ker se za to ne čutim pristojnega; tako tolmačenje da lahko le pristojno sodišče. Ne glade na to pa je treba povedati nekaj resnic, ki se tega vprašanja tičejo. V 27. členu zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (v zveznem zakonu) piše (citiram): »Delavec ima v posameznem koledarskem letu pravico do letnega 'dopusta, trajajočega najmanj osemnajst, največ pa trideset delovnih dni. Izjemoma sme trajati letni dopust v primerih, ki so v temelj- Pravnik odgovarja Vprašanje: Delali smo za Kozjansko. Večina je prišla na delo v skladu s sprejetim sklepom, nekaj redkih posameznikov pa se je temu delu, ki je bilo sicer na prosto soboto — izognilo. Ali je tako delo po zakonu obvezno ali ne? Odgovor: V posebnem zakonu zaman iščemo rešitev za take primere. Republiški zakon o medsebojnih razmerjih ... sicer govori o delu prek polnega delovnega časa, vendar dela »za Kozjansko« ne moremo šteti v ta okvir. Podobno vprašanje je bilo sproženo že na posvetovanju pravnikov iz gospodarstva. V skladu s tem in po logiki naše družbene ureditve moramo zadevo pojmovati takole: Gre za izreden primer, za katastrofalno nesrečo, ki je doletela pokrajino v sestavi naše re- publike. V Sloveniji je bila sprožena politična akcija za učinkovito pomoč prizadetim. Zato so se delovne skupnosti odzvale in sprejele sklepe ter jih tudi izvajale — o enem ali dveh dneh prostovoljnega dela. V zasnovi gre torej za prostovoljno delo. Vendar v trenutku, ko se v temeljni ali v delovni organizaciji na zakonit način sprejme sklep o takem delu — torej sklep večine — postane leda obvezen za vsakega člana delovne skupnosti Tako je načelo demokratičnega odločanja, načelo večine. Kot rečeno, ima zadeva podporo v javnem in političnem stališču in seveda posredno v določilih zvezne in republiške ustave. Pravno praznino zakona o medsebojnih razmerjih dopolni v tem primeru načelno določilo ustave, ki zahteva od državljanov SFRJ, da smo dolžni priskočiti drug drugemu na pomoč in poziva na solidarnost med delavci oziroma med občani. Ravnanje, 'nasprotno sklepu večine, ki ima torej vso politično in ustavno podlago, ne bii pomenilo le nediscipline (omenjeni izostanek pomeni disciplinsko kršitev delovne dolžnosti), temveč tudi podporo anarhičnemu pojmovanju samoupravljanja — ko lahko vsakdo dela, kar se mu zljubi, ne glede na stališče večine. Drugače bi seveda bilo, če bi bil sklep večine protiustaven. Menim, da o moralni plati ravnanja tistih posameznikov, ki jih zadeva to pisanje, ni treba posebej razpravljati. Vprašajmo se le, ali bodo tako samostojni in nezainteresirani, če bo njih doletela taka ali podobna nezgoda. Z. Zabukovec ni organizaciji združenega dela določeni v skladu z zakonom, tudi več kot trideset delovnih dni. Delavec ima pravico izrabiti letni dopust potem, ko mu preteče v temeljni organizaciji določen čas nepretrganega dela, ki ne sme biti daljši kot šest mesecev. Delavec, ki nastopi letni dopust konec koledarskega leta, ga brez presledka nadaljuje tudi v naslednjem koledarskem letu, v primerih, ki jih določa zakon, pa lahko izrabi letni dopust v naslednjem letu.« Ker je zvezni zakon temeljni zakon, je na tej osnovi izšel republiški zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci. Ta zakon pa v 32. členu pravi naslednje (citiram): »Letni dopust delavca traja najmanj 18, največ pa 30 delovnih dni za posamezno koledarsko leto. Delavcu, ki dela v posebnih delovnih pogojih, ‘se lahko izjemoma določi, da traja letni dopust več kot trideset, vendar ne več kot šestdeset delovnih dni v po-sameznm koledarskem letu. Za delo v posebnih delovnih pogojih se šteje delo pri virih ionizirajočih sevanj, delo letalskega osebja, delo posadke trgovskih ladij, delo pod zemljo, delo v dispanzerjih za pljučne bolezni in tuberkulozo ali v bolnišnicah za duševne bolezni in v pato-loško-anatomskih prosekturah, delo v tujih deželah s hudimi podnebnimi razmerami za življenje in delo, pa tudi v primerih, ko dela delavec zaradi posebnih delovnih pogojev manj kot 42 ur na teden. Delavci v temeljni organizaciji določijo delovna mesta, na katerih se opravlja delo v posebnih delovnih pogojih, ter dolžino in način izrabe letnega dopusta. Delavcu, ki ima najmanj 30 let pokojninske dobe in 55 let starosti, oziroma delavki, ki ima najmanj 25 let pokojninske dobe in 50 let starosti se lahko prizna letni dopust v trajanju več kot trideset let, ne pa več kot šest-intridest delovnih dni.« Če oba citata primerjamo, vidimo, da je zakon SR Slovenije precej bolj podroben, bolj jasen. Natančno določa, v katerih primerih je dopust lahko daljši kot 30 dni. Vendar pa tudi ta zakon prepušča delovnim organizacijam, da nekatere stvari urejajo same. Tako kot zvezni zakon prepušča natančnejša določila republikam, tako republiški zakon določene finese, ki so za posamezno delovno organizacijo specifične, prepušča, da jih delavci z notranjimi predpisi urejajo sami. Dolžina letnega dopusta je torej razmejena z zakonom, vendar pa zakon določa samo najmanj in največ delovnih dni letnega dopusta. Zakon pa ne precizira, kako prideš do teh 18 dni in ne kako do teh 30 oziroma 36 delovnih dni. Ta določila prepušča zakon delavcem samim, da jih sami določijo. Zakon pa v svojem 34. členu zahteva, kaj morajo delavci upoštevati pri odmeri letnega dopusta. Talko 34. člen zakona pravi (citiram): »Dolžina letnega dopusta delavca se določi po osnovah in merilih, določenih v samoupravnem spora-razumu o medsebojnih razmerjih in je odvisna predvsem od delovnih pogojev (teža dela, zahtevnost dela, vpliv dela in delovne okolice na delavca, telesna in duševna napetost pri delu in podobno), od njegove delovne dobe in od drugih obdobij, ki so po zakonu izenačena z delovno dobo. Pri neposredni odmeri letnega dopusta delavca se upoštevajo tudi uspehi, ki jih delavec dosega pri svojem delu in posebne socialne razmere, v katerih živi (mati samohranilka, invalid, bolehen delavec in podobno).« Iz teh določil vidimo, kaj morajo delavci v samoupravnem aktu upoštevati pri odmeri letnega dopusta. Če s temi zakonskimi določili primerjam naš pravilnik o urejanju medsebojnih delovnih razmerij, potem lahko u-gotovim, da pravilnik upošteva vsa določila, razen socialnih okoliščin ne. Sicer pa poglejmo, kaj določa pravilnik v svojem 79. členu. Na znanje in sposobnost odreja od 1 do 4 dni dopusta, na napore (fizični, psihični itd.) 1 do 4 dni dopusta, pogoji dela (nevarnost nesreč, delo na prostem, ropot in vibracije, plini, pare, prah umazanost in delo v izmenah) 1 do 4 dni dopusta in po delovni dobi od 12 do 29 dni dopusta. V 80. členu pa pravilnik določa, da ne glede na izračun iz 79. člena pravilnika dopust traja najmanj 18 dni in največ 30 dni. (Konec na 7. strani) Organiziranje pri delu ZNAČILNOSTI NOVEGA ZAKONA O VARSTVU PRI DELU Šestnajstega oktobra je skupščina SR Slovenije sprejela nov zakon o varstvu pri delu. Istočasno sta prenehala veljati oba prejšnja, republiški in temeljni. Novi zakon je pomemben prispevek k vsebinsko boljši ureditvi varstva pri delu, poleg tega pa usklajuje urejanje tega pomembnega področja tudi z ustreznimi zahtevami nove ustave. Gre za uveljavljanje ustavnih načel, po katerih ima delavec pravico odločati tudi o pogojih svojega dela ter pravico do delovnih pogojev, ki mu zagotavljajo telesno in moralno celovitost in varnost. varstva Naj večja značilnost novega zakona je v tem, da ureja le splošna sistemska vprašanja, konkretno urejanje tega področja pa je prepuščeno samoupravnemu urejanju v organizacijah združenega dela. Za zagotavljanje pravic do varstva pri delu ter za varno delovno okolje in delovne razmere morajo skrbeti delavci v organizacijah združenega dela. To svojo dolžnost morajo izpolnjevati predvsem: — z določanjem varstvenih ukrepov in normativov, — z urejanjem varstva pri delu in z organiziranjem službe varstva pri delu, — s samoupravnimi sporazumi in drugimi splošnimi akti, — s takšnim organiziranjem in izvajanjem delovnega procesa, v katerem so zajeti varstveni ukrepi in normativi kot sestavni del tega procesa ter — z izvajanjem predpisov o varstvu pri delu. Vsaka izmed teh okvirnih nalog delavcev v delovnih organizacijah je v zakonu natančneje obdelana. Ob njihovem prilagajanju na naše razmere kaj lahko izluščimo tudi naloge, ki nas čakajo. Te so: i. Najkasneje do 25. maja 1975 bomo morali sprejeti sporazum o varstvu pri delu, v katerem bo treba določiti zlasti: — varstvene ukrepe in normative pri posameznih delih, — vrste in stopnje nevarnosti pri opravljanju del na posameznih delovnih mestih ter naloge in odgovornosti, ki jih imajo delavci na delovnih mestih v zvezi z zagotavljanjem varnega delovnega okolja in varnih delovnih razmer, — način vzgoje in izobraževanja v zvezi z varstvom pri delu, — delovna mesta, kjer je nevarnost za poškodbe in zdravstvene okvare večja, ter posebne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati delavci pri takšnih delih (zdravstveno stanje, psihofizične sposobnosti, strokovna usposobljenost ipd.), — delovne priprave in naprave ter delovne prostore, ki jih je treba občasno pregledovati in preizkušati ter način opravljanja teh pregledov in preizkusov, — organizacijo službe za varstvo pri delu in opis odgovornosti delavcev te službe pri opravljanju strokovnih nalog s področja varstva pri delu in zagotavljanja izpolnjevanja varstvenih ukrepov in normativov, — način izpolnjevanja obveznosti do inšpekcije dela, — pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev v zvezi z varstvom pri delu in urejanje drugih vpraašnj s tega področja. Vseh naštetih nalog pa ni potrebno urejati samo s sporazumom. To bi niti ne bilo smotrno, saj se mora del nalog prilagajati spremembam v tehnoloških procesih, postopek sprejemanja ali spreminjanja sporazuma pa je, kot vemo, dolgotrajen in zapleten. Zato zakon dopušča možnosti za urejanje nekaterih vprašanj z drugimi splošnimi akti, na primer s pravilniki. Nastaja pa vprašanje, kaj naj organizacije združenega dela urejajo s sporazumom in kaj z drugimi akti ter na kakšnih ravneh (TOZD — celotna organizacija naj bodo ti akti sprejeti. Glede tega so presoje strokovnjakov s tega področja v naši republiki še vedno različne, mi pa smo si kljub temu že izoblikovali naslednje mnenje: — samoupravni sporazum o varstvu pri delu naj bi bil sprejet na ravni organizacije združenega dela. Zajemal in urejeval pa naj bi vsa temeljna vprašanja s tega področja; — vse izvršilne zadeve v zvezi z varstvom pri delu naj urejajo in določajo pravilniki o varstvu pri delu, sprejeti na ravni temeljnih organizacij združenega dela. Po naši presoji je taka ureditev še najbolj ustrezna. Tako bo sporazum o varstvu pri delu zagotavljal vsem delavcem podjetja za opravljanje enakih del enake pravice in obveznosti iz varstva pri delu, skrbel za izenačevanje delovnih pogojev med temeljnimi organizacijami ne glede na njihove finančne možnosti in podobno. Pravilniki v TOZD pa bodo še bolj omogočili delavcem izpolnjevanje njihovih ustavnih pravic do NEPOSREDNEGA urejanja področja, ki je tako izrednega pomena za njihovo varno in uspešno delo. 2. Zahteve varstva pri delu bomo morali vpeljati v vse delovne postopke, in sicer tako, da bo to področje res njihov sestavni del. Izpolnjevanje teh obveznosti bo moralo biti razvidno že iz dokumentacije opravljanja določenega dela. Tako bodo morali projektanti gradbenih objektov, projektanti delovnih priprav in naprav, projektanti tehnoloških procesov ipd. priložiti svojim projektom tudi pismeno izjavo z navedbo, kateri predpisani ali splošno priznani varstveni ukrepi in normativi so v projektu upoštevani. Enako izjavo bodo morali dati tudi uvozniki delovnih priprav in naprav ter tehnične dokumentacije za gradbene objekte. Ker nismo projektantska ali uvozna organizacija, nas določila v zvezi s tem ne zadevajo v celoti, ne smemo pa pozabiti, da Tudi vratarji smo ljudje Odločil sem se ,da prek Obzornika povem nekaj besed tistim posameznim delavcem, ki nočejo razumeti, da smo tudi vratarji ljudje. Skoraj vsak dan nas posamezni delavci žalijo z najbolj primitivnimi nagovori: »Te bom brcnil v rit!« in podobno. To pa samo zato, ker opravljamo službeno dolžnost, ker jim ne dovolimo vnašati alkohola v tovarno, ker jim preprečujemo neopravičen izhod iz tovarne med delom, ker ne dovolimo vožnje po tovarniških prostorih z avtom, mopedom ali kolesom in podobno. Vprašamo tiste nevestneže, ali oni sami niso klicani na odgovornost, če ne opravljajo dela tako, kot jim je bilo naloženo. Upam, da so in prav zato jih vratarji ne moremo razumeti, zakaj tako ozko razumejo naše vratarsko-čuvaj-sko delo, saj vendar tudi mi izpolnjujemo le naloge, ki jih dobivamo od svojega vodje oziroma od svojega podjetja, in naloge, ki jih dobivamo od vodstva temeljne organizacije. Na skupnem sestanku, ko smo govorili o tem brezdušnem odnosu, smo se dogovorili, da bomo še bolj kot doslej zahtevali od vodstev posameznih temeljnih organizacij, da take delavce kaznujejo in o njihovem početju obveščajo delovno skupnost. M. Baraga pri tem zakon ne dela izjem in da mi tudi sami projektiramo tehnološke postopke, rekonstrukcije gradbenih objektov, ogrevanje in ventilacijo in podobno ter da precej delovnih priprav in naprav ter tehnične dokumentacije tudi sami uvažamo. Poleg tega je treba povedati, da so sankcije za neizpolnjevanje teh obveznosti izredno velike, saj znašajo od 5000 do 500.000 din za delovno organizacijo in od 500 do 15.000 din za odgovorno osebo. 3. Poskrbeti bomo morali tudi za poučitev vseh delavcev o varstvu pri delu in njihovo znanje tudi večkrat preizkusiti. Pri tem bomo morali zapolniti vrzeli, ki so jih delavcem pustile poklicne in druge šole ter mlačnost naše delovne organizacije do urejanja tega vprašanja v preteklih letih. Kazen za neizpolnjevanje te obveznosti je nekoliko blažja, vendar še vedno do 50.000 din za organizacijo in do 5000 za odgovorno osebo. 4. Zagotoviti bomo morali, da se bodo uporabili samo takšni objekti, delovni prostori, delovne priprave in naprave ter sredstva za osebno varnost, ki ustrezajo predpisom o varnosti pri delu in zagotavljajo delavcem varno delo. . Nalog s tega področja je še m se. Čudi pa me, da tako velike organizacije združenega dela, kot je na primer Slovenijales, ne poskrbijo za enotno urejanje tega pomembnega področja. Vsaj v naši organizaciji doslej nismo Iz TOZD Tovarna pohištva Stari trg čutili nikakršne dejavnosti na tem področju. Prav lahko bi na primer izdelali enotne teze za samoupravne sporazume in pravilnike o varstvu pri delu ter — kar je še bolj pomembno — določili enake varstvene ukrepe in normative za enaka dela. To je zlasti pomembno po sprejetju novega zakona, ko bodo zakonski normativi samo še načelni, natančne pa bodo morale izdelati in sprejeti same delovne organizacije. Ce pri tem ne bo tesnega sodelovanja med organizacijami iste stroke, se bo prav gotovo dogajalo, da bodo organizacije združenega dela določile različne varnostne ukrepe in normative za enaka dela. To pa nam poleg nepotrebnega in dragega dupliranja del lahko tudi škoduje, saj se kaj lahko zgodi, da inšpektorji dela in sodišča vzamejo kot kriterij najstrožje ukrepe, ki so v neki organizaciji morda predpisani, a se jih v praksi niti ne da izvajati. Pomembno vrzel v organizaciji Slovenijales bo morda poikrilo Poslovno združenje LES, ki je pred nekaj dnevi že sklicalo sestanek varstvenikov o teh vprašanjih. Pomembnih uspehov pa verjetno še ne bo tako kmalu. To pa pomeni, da bo glavno breme urejanja varstva pri delu po novem zakonu ostalo samo na ramenih posameznih organizacij združenega dela. V. Žnidaršič Nov sistem vrednotenja dela ZAHTEVNOSTI S U^InIoVITOsT CERKNICA VREDNOTENJE reMNnvLtiSmDnVrSAnwl^o^ahtevnosti in učinkovitosti dela, kate-hmf aT3 BIR° ZA INDUSTRIJSKI INŽENIRING, V Brestu vsi CerVinA v-11J ?oz‘la™°' še Posebno pa delavci v Tovarni pohištva J doz,v?1 tudi Prvo Preizkušnjo oziroma uresničitev, n« g0Ča n5ancnejše vrednotenje kot prejšnji sistem. To kontna m'1zaradi svoje razparceliranosti — kar omogoča, da je drobne analize d °vnega mesta dejansko rezultat vnaprejšnje na- VREDNOTENJE ZAHTEVNOSTI DELA (VZD) Omenjeni sistem je izdelan za vsa delovna mesta v gospodarstvu razen za vodilna; — vseh kriterijev, ki vplivajo na zahtevnost dela, je okoli 150 vplivnost pa je različna; — iskanje kriterijev ni težavno, težave so pri oblikovanju najvplivnejših ter izločanje mani vplivnejših zahtev; — manj vplivne zahteve ne moremo izločiti, dokler ne ugo-™° medsebojnega odnosa vseh zahtev po vplivnosti; večinoma z opisi delovnih mest (vprašalniki) ni mogoče vnašati mnogih podrobnosti, ki izvirajo »z delovnega mesta, zato morajo biti te opredeljene v sami organizaciji dela - saj je dobro postavljena organizacija dela osnova za dobro uresničitev novega shema; 1-iničifahin v^je-• ^emna de- Factor sistemfb pnnaŠa Work" temnSnm^kt-Vn0,St ,se Pri vrednotenju omejuje, da kriterijev v sistemu po možnosti ne stopnjujemo, ugotavljamo samo njihovo prisotnost ali odsotnost; f ,. kriterij za zahtevnost ugotavlja vzroke - zakaj je naloga za poprečno izkušenega delavk lažja ali zahtevnejša; , ~ vplivnost posameznih zahtev, ki izvirajo iz dane naloge: a) dana naloga delavcu zahteva od njega neko stopnjo pripravljenosti, brez katere naloge ne bo opravil; b) iz odnosa med nalogo in delavcem nastaja določeno tveganje, ki se izraža v možni škodi; c) naloga delavca neposredno in posredno utruja. VREDNOTENJE IZVAJALČEVE »UČINKOVITOSTI« Sedanji šestmesečni sistem o-cenjevanja režijskih delavcev (zvišanje ali znižanje razredov od srednjega razreda) bo zamenjal nov -sistem vrednotenja »IZVAJALČEVE UČINKOVITOSTI«), Tudi ta sistem je boljši od prejšnjega, saj je nadrobneje izdelan za vse tri kriterije, katere vsebuje: a) Neposredna učinkovitost Izvajalec je vsak mesec (po dogovoru ocenjevan po posameznih kriterijih z oceno od 1 do 5, na koncu analize pa dobimo koeficient učinkovitosti (Ku,) (npr. 1.05 Kriteriji so: množina dela, kakovost, dela, -odnos do sredstev pri delu, spoštovanje delovnih predpisov, samostojnost pri odločitvah, odnos do drugih sodelavcev, uspešno vodenje naloge in uspešno vključevanje v druge naloge. b) Ustreznost Ob tem se ocenjujejo naslednji kriteriji: — ustreznost po izobrazbi, — ustreznost po izkustvih, — ustreznost po samostojnosti, — ustreznost po telesni okretnosti. Sistem ocenjevanja je -podoben kot pri kriteriju »U« (npr. Ku, = 0,90). c) Ustaljenost Z njo se upošteva starost ob prihodu v podjetje in delovna doba v podjetju. Sistem ocenjevanja se izvaja iz posebno izdelanih tabel npr. Ku3 = 1.00). Primer: — delovno mesto je ocenjeno s 46 točkami ali 8 razred, — ocena iz delavčeve učinkovitosti: Ku, 1.05 Ku, 0.90 Ku, 1.00 0,95 Zaradi zmanjšanja stopnje u-činkoviitosti se bo delavcu osebni dohodek zmanjšal za določeno obdobje za pet odstotkov. Pri bolj učinkovitih delavcih bo ocena vsekakor obratna. Po istem -sistemu kot je izdelano vrednotenje za proizvodne delavce, bo do konca leta 1974 izdelano tudi za režijska delovna mesta v Tovarni pohištva Cerknica. Večje težave nastajajo v režiji, ker organizacija dela ni dobro izdelana. Lažja realizacija je bila za proizvodnjo, ker so bile tam delovne naloge vnaprej bolj podrobno obdelane. Iz sedanjih režijskih opisov je bilo razvidno, da so se posamezne delovne naloge pojavljaje na več delovnih mestih. Njihova odgovornost ni bila jasno opredeljena in podobno. Za izvedbo določene delovne naloge je lahko odgovoren samo eden in zanjo tudi nagrajevan. Zaradi omenjenih organizacijskih vprašanj je bilo potrebno izdelati revizijo oziroma v opisih delovnih mest zajeti objektivno hierarhično delitev posameznih delovnih nalog. Vodje služb so za realizacijo tega prevzeli svojo odgovornost. Na podlagi urejenih opisov delovnih mest (kolikor jih še ni, bodo izdelani v najkrajšem času) bodo izdelane nove analize. Ta sistem bo vsekakor pripomogel k boljši delitvi in realnejši ocenitvi posameznih režijskih delovnih mest. F. Hrastnik VIŠJE CENE ZA UPORABO DVORAN Delavski -svet Skupnih dejavnosti je na svoji deseti seji sklenil, da se za zunanje koristnike sejnih dvoran na Brestu povišajo cene za njih uporabo in sicer: — mala sejna dvorana 150 din, — velika sejna dvorana 300 din, — stara menza 500 din. Omenjene cene bodo koristnikom obračunavali od 1. decembra 1974 dalje. * v Spoštovani bralci! Že pričeti članek Kontrola kvalitete bomo zaradi stiske s prostorom končali v prihodnji številki. Dva meseca je že, kar so bile končane vaje »Jesen 74«, toda posamezni občani našega malega mesita še vedno žive v duhu »okupacije«. Skorajda cela leva stran hiš pred Brestom ima še vedno zalepljene hišne številke. Sledijo jim hiše Ljubljanske banke, trgovine in železnine, pošte in druge. Celo tabla Komunalnega zavoda za zaposlovanje je še pod papirjem. Slučajni opazovalec verjetno razmišlja, ali je to še vedno stroga konspiracija, ali pa so mladinci svoje delo preveč vestno opravili. Mogoče pa tima veljavo še stari pregovor, da čez čas vse prav pride. Srečanje starega z novim ... Kdo bo pobral odsluženi napis? Letni dopusti (Nadaljevanje s 5. strani) . Glede na vse to lahko ugoto-Vl.Oo, da naš pravilnik o urejanju medsebojnih delovnih razme-nJ ni v nasprotju z zakoni s tega Področja. Manjkata mu praktično le dve določili in sicer: — določilo, ki bi upoštevalo socialni položaj delavca pri odmeri letnega dopusta, in določilo, ki bi upoštevalo možnost, da se delavcem in delavkam, ki imajo najmanj 30 o-zirorna 25 let delovne dobe in 55 oziroma 50 let starosti, podaljša dopust do 36 dni delovne dobe. Pri odmeri dopusta pa se po-Jmdja drugo vprašanje, ki vnaša med. kolektiv nezadovoljstvo in ^emir. To je upoštevanje prostih • °oot y letni dopust. Delovni čas 1® Po istem zakonu določen, da ne more biti daljši kot 42 ur na te-i ®n m da ne sme biti vpeljan de-J^m čas, ki hi določil manj kot Pet delovnih dni na teden. Zakon i?rej v načelu določa 7