^^^          Ne bo nič! ^^™^^"
.p5»pl ruzega ne delaš, kot sediš pri tem črnem spaku, pa mu piskaš ^SŠfii* in piskaš! Meniš, da boš kavko naučil peti kot kosa? Prazen tž^Efc* ves trud!  Kavka jc kavka! Kavka ni za to.«
Tako in enako so obirali Bevšekova mati svojega Tončka, kadar so naleteli nanj, da je piskal svojo piščalko niladi kavki.
Kdo bi jim bil pa tudi zameril! Štirinajst dni venomer Tončkova piščalka — odkar namreč ie. nabirajoč gobe. v Omeičevem gozdu naletel na mlEdega črnega ptiča, ki je moral po nerodnosti pasti iz griezda.
Kateri otrok pa ni vesel ptiča, četudi ni posebno lepo pisan, da je le ptič. pa je dobro. ln Tonček ie bil tudi vesel miadcga ptiča.
»Ej. kaj pa vlačiš to nemarnost domov?« so ga ošinili mati, ko je piišel z mlado kavko okoli vogla. »Tain bi bil pustil, kier je bilo!«        ,M
»Udomačil jo bom. pa peti jo bom naučil,« je meiiil Tonček.          f
»O seveda, peli, pa peti! Ko naučiš kavkci, nauči pa šc telička.«
Toda Tonček ni obupal. Ure in ure je presedel pri ptiču ,in mu ie delal vsakovrstnc napeve. Toda iz kavke ni spravil nobenega pravega glasu. Le včasih se mu je zazdelo, da bo — ko je mladi črnuh odpiral svoj črni kliun; toda niemu ni biia mar Tončkova godba, pač pa je zeval zato, da ti mu priletelo kai vanj iz Tončkovcga predpasnika.
>P r e m I a d a i e š e,« si je mislil Tonček in je piskal dalje in dalie. dokler ni nekoč zmanjkalo črne ujenke.
Ali ie bila mačka, ali pa Bevšekova mati sami. ki. so stor.ili konec Tcnčkovi glasbeni šoli, o tem Tonček ni nikoii ugibal. Ena teh dveh oblasti ie pa le morala bitl.                   r     t     t
»Kaj misliš.-. so rekli Bevšekova mati nekaj let po tisti kavkini zgodbi svojemu možu, »kai praviš, ko bi dali našega Tončka v šole?«
»Kakor vcš.« se nakratko odrcžejo oče.
»Sai bi ne silila, pa mi ne da miru. Omejčev Lojzek pojde. pa hoče tudi naš in mc naganja in naganja. nai tebe prosim, da bi ga dal! ln meni se tudi zdi, da bi bil. kar ves je podoben študentu.«
Tako ie bilo govorienje. In oče se niso protivili.
Jcseni je šel Tonček v mesto v šolo, vkljub tcmu. da sta učite!) in župnik pripovedovala o težkih tncstnih šolah. da tamkaj izhaiaio samo oni učenci, ki so posebno natlarjeni in so v domačih šolah prav prvi ali pri prvih.
»Ro, bo,« so mislili pri tem Bevšekova mati. »Le gospoda imata rajši Omejčevega, pa onegajiaprej silita; našemu pa ne privoščita.«
Toda le prekmaliTsc je pokazalo, da Tončkova glava ni za mestno učenje in le slaba poročila so dobivali Bevšekovi iz mesta.
»Sama bom stopila v mcsto do proiesorjev,« odločili so se naposled mati, ker tievšckovega očeta ni bilo lahko spraviti pred učeno gospodo.
ln šli sci mat! in so vprašali po Antonu Bevšeku.
CSa   140   S53
mati njegova>«                                                                                                I
»Mati seni, tnati.«                                                                                   I
»Ei   mati,  zaman  ie  ves  trud!    Bevšek   ie   Bevšekl
Bevšek ni za to. BevSek ni za šoio.«                                                    M
sMorebiti pa le bo, veste, zdaj ie še premlad!«                                I
»Morda!«                                                                                     M
Uiugo leto pa Tončkovega imena ni bilo več v šolskem poročiltJ
Kdo je bil kriv konca Tončkove šole, ali Bevšekov oče ali gospod profesorj
kdo ve ? Ena izmed teh dveh oblasti je že morala biti.                 F. G.    1