SLOVENSKI TE Leto - Año Vil. N? 313 "EL SEMANARIO ESLOVENO" Cena ¿v cum. Uredništvo in upravništvo Calle AÑASCO 2322 U. T. 59 - 3667 Sprejemanje strank vsak dan od 15.—18. Buenos Aires, 17 avgusta 1935 I Naročnina za pol leta $ arg. 3.—; celo leto $ 5.— a P 1 TARIFA UBDUOrUA FRANQUEO PAGADO Concesión 1551 PATROM! V POMOČ ŽRTVAM FAŠIZMA Ko sem v zadnji Stfev. S. Tednika čital, da so je ustanovil Protifašistični Patr. moreni reči, da sem so razveselil, če prav mi jo jako malo ¿nano, kdo in koliko članov predstavlja ta, za Nas tako važna organizacija. Prav za prav. ni ta pojav pri nas nič novega. Saj smo do mala vsi slovenski izseljenci protifašisti in smo to 'udi kolikor toliko vedno ispričevali, ampak do Vpčjega razmaha ta ideja ni prišla, ker je vedno manjkalo najpotrebnejše, to je: organizacija. Naša društva, kolikor jih je do sedaj obstojalo v Južni Ameriki so se vsa že v svojih pravilih izrekla proti fašizmu, ker je pa med društvi vedno vladalo nesporaznmljenje, je razumljivo, da se ni moglo, kot posamezne skupine, ničesar napraviti. Par krat so se naša društva v Buenos Airesu sporazumela za skupni nastop proti preganjanju in streljanju naših bratov v Julijski Krajini a nazadnje so prevladali na teh sestankih eksl'-emisti in tako so seveda ostala naša društva samo pripomoček za širjenje skrajnih idej, s katerimi se pa kot kulturna društva, nikdar niso strinjala. Če prav smo, kot gori omenjeno vsi protifašisti in sem prepričan, da ne bo slovenskega izseljenca, kateri bi ne pristopil v tako akcijo, moramo vendar razločevati, kaj pomeni protifašistična akcija in kaj pomeni kulturno društvo. Kulturno delovanje ne more in ne sme nikdar prenehati, dočim upajmo, da se nam ne bo treba boriti vedno proti fašizmu, kateri se mora Pred izobraženim' in zavednim proletarijatom, končno umakniti. Zato treba pustiti naša dosedanja društva popolnoma na miru in jih celo Podpirati, da ostanejo vedno izven tega pokre-ta, katerega bodo brezdvomno podpirala, ako jih ne bo podpiral. S tem si torej zagotovi življenje in gotov uspeh, katero bi v drugem slučaju lahko zaspalo, kakor se je to do sedaj ža-libog tolikokrat že zgodilo. Ravno tako se mora protifašistični pokret paziti, da ne zaide v tiste internacoinalne vode, katere bi ga razbile že v začetku, kakor se je to na primer dogodilo takrat ko so društva Protestirala proti ubojstvu štirih mučenikov v Bazovici. Razumeti je treba, da smo slovenci 8e vedno toliko ponosni, da radi vidimo, da se nas opošteva, da se nam prizna kar sm,o napravili. Zato moramo vzeti za vzgled protifašistične organizacije drugih narodnosti, kateri med seboj vedno rabijo svoj jezik in kateri lnaajo že v nasiovu označeno narodnost, kateri ^riPadajo. Tako mora biti tudi pri nas. Seveda svojimi lastnimi direktivami. Ko so javni shodi in protesti katerih se udeležujemo, naj se vedno zahteva za nas govornika v našem jeziku, kakor za ostale narode, ker na ta način bomo pokazali, da smo, in se nas bo upoštevalo. Mobeden nam ne bo mogel reči, da spimo ali celo pomagamo nasprotniku. S tem pokažemo, da spoštujemo vse narode in da v isti miri spoštujem;o sami sebe in naše delo. Ne bilo bi prav, če mislimo, da bomb sami, majhni kot smo, zlomili fašizem, kakor bi tudi ne bilo prav, če se popolnoma internacionaliziramo. Radi tega treba dobro premisliti kaj se bo delalo in prav harmonizirati protifašistični pokret med slovenci oziroma Jugoslavani. Cilj protifašizma mora biti, pokazati in dopovedati ljudstvu, kako kvaren je fašizem da služi samo imperializmu, za kar se poslužuje vseh sredstev, da strašnejše pritisne neorganizirane mase, da jim izmozga zadno kapljo krvi in jim vzame svobodno mišljenja in delovanja, da. jih z eno besedo, napravi koristne sebi, za kar jih mora ponižati na stopnjo živali, kateri bodo po njegovi mili volji orali vpreženi v imperija-listični jarem. Povedati treba delavstvu, da ima iste pravice do življenja kot ostali sloji, ki ga sedaj izžemljejo in, da se mora organizirati v protifašista ako hoče nekdaj postati svobodno. Da mora zahtevati svoje pravice potom svojih zastopnikov, kateri poznajo trdost življenja. Zahtevati mora vlade, ki bodo izvoljene od zadružnih in strokovnih organizacij, ki bodo vladale v imenu ljudstva in ne dovoliti nikdar, da vlada en sam človek. Če se bomo držali teh principov, je protifašističnemu pokretu zagotovljen obstoj, katerega treba iz srca pozdraviti in ga širiti. cj. 'azito ne mislim reči s tem, da naj postane ta iz- naroden, niti ne more postati samo na- j^den pokret, ker smo med nami sami delavci 11 bi kot samo naroden pokret tudi ne imel Pfiha. Zato se mora prilagoditi in zvezati z pokreti drugih narodov in z njimi de- delo ali nikdar ne sme dovoliti, da se naše Potisne v kot in, da se drugi dičijo z njim. k^ati mora v isti smiri proti fašizmu, ni-&r Qe pod nobenim tujim vplivom, ampak s Spor med Italijo in Anglijo glede Abesinije še vedno ni rešen Spor med Italijo in Anglijo glede Abesinije še vedno ni rešen ter se bodo nadaljevala pogajanja v Parizu, ki pa najbrže ne brido imela nobenega praktičnega pomena temveč se bo sanio zavlačevalo s časom, ker izgleda, da ni samo Franciji na tem, ki je kot nekaka posredovalki v tem sporu, temveč da tudi Italija in Anglija vsaka s svojo špekulativno namero rabita še nekoliko časa, da se prične z imjperjalistično-kapitalistično akcijo v Afriki. Mussolini pravi, da s skupno akcijo, kot želi Anglija, ni mogoče ničesar napraviti v Afriki. Mož pač ni tako neumen, da bi hodil za druge po kostanj v žerjavico. Treba je misliti, da se Mussolinijeva zunanja politika zelo razlikuje od Angleške ali Francoske, ki slednji rabita samb trgovske koncesije in protektorjate nad narodi, medtem ko Mussolini hoče zemlje na kateri bo lahko kompaktno naselil svoje ljudstvo, ki ga je na italijanskem polutoku že tako preveč in bi nekega dne brez dvoma privedlo do notranje katastrofe, ne samo trenutne temveč z dalekosežnimi posledicami, ker italijanski narod je že danes izstradan in Mussolini vkljub temü deluje z vsemi sredstvi, Bamo zato je pri- jatelj tudi katoliške cerkve, da se italijani čimbolj množijo. Vkljub temu, da je italijanski narod popolnoma brez svoje lastne volje, bi ne mogel več, dolgo prenašati fašistično suženjstvo. Tega se Mussoimi dobro zaveda in bo skušal popeljati svoje izvoljeno ljudstvo v obljubljene dežele. Če se mu ponesreči izpeljati fašizem kot je zamišljen, je padec Mussolinija in njegovega fašizma več kot gotov. Vsi nameni, ki jih je Mssolini gojil v Evro-pi na račun Jugoslavije in podonavskih držav kakor tudi balkanskih, so se več ali manj izjalovili. Skoro pa se nam usiluje misel, da bo v Afriki dosegel baš nasprotno. Kot vidimo, Francija ne bo Italije v Afriki nič ovirala ker sta tako dogovorjeni. Anglija pa je že tudi izprevidela, da se Italija ne'da odvrniti od svoje nameré in da mora samo še gledati kako bi pri tej kapitalistični aventuri tudi sam,a imie-la kar največ dobička ali vsaj da bi že pridobljeno ne izgubila. Mussolini dobro ve, da če pride radi Afrike v Evropi do vojne, bodo drugi še vse več riskirali kakor pa Italija in da bodo dobro premislili predno bi se za kaj takega odločili. Če italijanskemu ljudstvu premankuje ¡zemlje, je to njih zgodovinska usoda, ki pa se v fašističnim smislu ne bo dala rešiti, ker se je pojavil prepozno, ko že véje preko narodov druga boljša ideja. Slovani so bili samo kmetje "barbari" in so imeli veliko zemlje v svoji posesti, da so se lahko preživljali s, poljedelstvom in lovom in ta zemlja je danes njih last kar pomeni toliko več, ker Slovani vstajajo s svojo lastno kulturo in gospodarstvom, medtem kó so latinci ostali pozabljeni in stisnjeni na majhnem koščeku zemlje s sVojo dvatisočletno kulturo, ki jim služi sattio še kot obledel spbmin na nekdanje čase rimskega imperija. Jez se je porušil Blizu Genove v Ovada v višini 385 metrov nad morjev v katerega se razlivata reki Olva in Torba, so italijani leta 1915 zgradili jez, ki je 63 metrov dolg in je stal -20 milionov lir. Jez je bil zgrajen v svrho električnih central, ki so daj'álé pogónsk'o silo vsemu obratu v okolici. Pretekli pondeljek je divjal velik vihar in naliv nad vso severno Ligurijo. Ob enih in pol popoldne, ko ni nihče najmanje slutil, pa je kot grozna pošat pridrvela povedenj po pobočju ter porušila in poplavila vse kar je dosegla. Ljudstvo je v grozni paniki iskalo rešitvo, ki pa jih je našlo smrt več kakor 200 oseb. Poleg vmazane vode ki si je napravila pot iz umetno narejenega jezera, se je pričela tudi zemlja vsedati iz hriba v dolino tako, da je izgledalo pravi sodnji dan. Mnogo hiš in poti je posutih in je čez tisoč oseb brez strehe, želež-niški tunel med Genovo in Milanom je popolnoma naplavi jen in zabit, ter je promet prekinjen. Tisti, ki so se rešili pred katastrofo, so pripovedovali, da so slisali neko ropotanje, toda STRAN 2 SLOVENSKI TEDNIK Nd. 313 predno so se^jprav zavedli kaj da to pomeni, jih je že zajela klavža. Ves okraj nudi žalostno sliko: porušene hiše, izruvana drevesa, poginule živali itd. Kdor je videl 26 leta veliko povodenj v idrijskem in cerkljanskem okraju, si lahko predstavlja. : Vlada je tekoj odredila pomoč težko prizadetemu prebivalstvu in se je sam italijanski kralj odpeljal na lice mesta strašne katastrofe. italijanski prostovoljci za v Afrika Mussoimi im. predstavljajo. Gospodarstvo je taka sila, da hi nas samo vezala, od česar bi naša kulturna društva imela ne samo dobiček, ampak zagotovljen obstoj. Saj je gospodarstvo podlaga Vsega življenja in kot takega bi ga mogli tudi 1nj razumeti in upoštevati. Kakor rečeno, se ^kateri boje, da bi društvu škodovala kaka Gospodarska organizacija. To je dobro zname-n3e. Taki ljudje naj ostanejo pri društvih in na3 jih naprej vodijo do uspehov, oni pa, ki čutijo gospodarsko dovolj izobražene, naj HP * • • Primijo tega dela in tako bomo lahko roko r°ki, gospodarska in kulturno napredovali. Drugi vzrok je, nezaupanje v nas samih, Pri- znati je treba, da izhaja to nezaupanje v prvi vrsti iz nepreračunjene kritike, nekaterih, ki si dovoljujejo uvrščati se med strokovnjake, pa če prev malo ali pa nič ne razumejo za kaj se gre. Takim ljudem, ki so sicer večkrat dobri člani, treba odkazati njih prostor in jim dati delo v roke ter zahtevati, da ga po ukazu iz-vrše, šele takrat postanejo lahko koristni, ko spoznajo, da so na mestu katero lahko opravljajo. S tem' dobijo veselje in postanejo potem najboljši propagator ji. Za take stvari pa je treba, odločnosti, poznanja ljudi in stavri s katero se pečamo. Čas bi že bil, da se zberejo od vseh strani naše kolonije ljudje, ki imajo dobro voljo za gospodarsko stran in da se začne nekaj pozitivnega, ker vsak dan je prekasno. Začnimo torej, da nam ne bo žal. Zadr. MESTNA KRONIKA TRAGIČEN KONEC NESREČNEGA ZALJUBLJENCA Pretekli torek se'je odigrala v Ulici Cesar Díaz 5210. žalostna drama med dvema zaljubljencema katora je stala življenje , mladega človeka, ki se je bil nesrečno, zaljubil in ker je bil odbit od svoje izvoljenke jo je napadel z revolverjem in se nato ustrelil. V omenjeni niši je stanovala v družbi svojih starišev 20 letna Klora Mazzitelli. Ravno tam .je stanoval 2(5 let star A. Lusas, kateri se je vanjo zaljubil in ji to tudi povedal. Flora pa se zdi, da je že imlela svojega izvoljenca in mu je radi tega njegovo ponudbo odklonila. Mlademu človeku se je to za malo .«lelo in ji je zagrozil, da jo bo ustrelil ako ga noče. kar pa ona ni vzela za resno kakor tudi njeni sta-riši ne. Tako je poteklo nekaj časa brez vsake novosti. Protekli torek okoli desetih dopoldne je Lusas prišel k Flori, ki se je nahajala v kuhinji in je ponovno poprosil za roko. Naveličana njegovega sitnarjenja mu je rezko odgovorila da ne; komaj pa je izgovorila, je Lusas potegnil i/, žepa revolver in sprožil iz njega strel proti njej ter jo ranil v desno ramo; nato je orožje obrnil proti sebi in si pognal kroglo v glavo; zgrudi vsi se m rt v. Na odmev strelov so prihiteli ostali' sostanovalci in poklicali polocijo katera je adredila pronos ranjene Flore v bolnico in uvedla tozadevno preiskavo. MED ZAKONCEMA V ulici Hincón 1281 sta se pred par dnevi sprla zakonca Guglielmi kot Vedno ob takih prilikah ne manjka vsakovrstnih lepih prijm-kov jih tudi pri tem ni. tekom prepira je razdražen1 mož pograbil na mizi ležeče likalo, ga treščil svoji bolši polovici v glavo ji zadal pre< ljšno rano na obrazu. Na njene klice ji je pritekel na pomoč 25 leten sin Abel, ki je svojega očeta obre,id in ranil na rokah. Intervenirala ;je policija, spravila žensko v bolnico, očeta in sina pa na komisarijo. POŽAR V PODZEMOKI ŽELEZNICI V sredo zvečer se jo pojavil na postaji Diagonal Norte, podzemske železnici)' "OHADO PIF" v neki kabini kjer so različni electrični aparati, ogenj,, ki je povzročil med ljudmi, ki bili slučajno na postali precejšnjo paniko. Poklicani mestni gasilci so se takoj lotili svojega posla, radi gostega dima jim Je bilo delo v veliki meri otezkočeno in so si morali na deti masko, da so konečiio po približno euour nem delu požar uničili. Radi nastalega ognjo je bil "promet železnice ustavljen slcoro dve-un časa. I8KR . Uredništvo S. Tedcilca izjavlja, da oseba ki se je čutila prizadeta radi smešnice, ki je bila objavljena v zadnji številki našega lis a da v nekem rest a v ra nt u na Paternahi streže gostom dvojnik cesarja Franc i Jožefa in '»o mnenju drugih neka vdomačena opica, ni v nobeni zvezi z gori omenjenim pisanjem. V "Novem izseljeniku" urno čitali, tako je bilo njim sporočeno, da je največje, društvo v Buenos Airesu "Tabor". Tega dosJe} še nismo tukaj vede®, ampak kdor Sita "cnjtenge" pa i ves vse izve. Y Buenos Airesu izhaja neki-slov. nski list. ki oglašuje v njem dve javniuhiši. Vsekakor lep "kultura" pripomoček za čitatelje i:r-gospodarski uspeli, za lastnike... ZA TISKOVNI SKLAD Bernetič Tvarlo V 3.- - Margarita Ivuznia L — Odpre j . Kil ■ — Skupaj * T65.-- Srčna hvala ter želimo več po'snsnibvalcer tsms.mmmxismmMmaJ VI LAHKO ŽIVITE BREZ ČE ZAUPATE VSE VAŠE BANČNE OPERACIJE NA Banco Holandés SLOVENSKI ODDELEK Centrala: Bmé. MITRE 234, Buenos Aires; Podružnica: CORRIENTES 1900 ZAKAJ? ZATO KER potom BANCO HOLANDES lahko nakažete Vaši družini denar ' VARNO, HITRO in z NAJMANJŠIMI STROŠKI. ZATO KER, BANCO HOLANDES plača za Vaše hranilne vloge NAJBOLJŠE OBRESTI. ZATO KER, pri BANCO HOLANDES lahko kupite prevozne karte za najboljše in najhitrejše parnike, po najnižjih CENAH. VAŠ DRUGI DOM: BANCO HOLA! Pridite osebno ali pa nam pišite —•' da sa boste perpvioali. Uradujemo od 8.30 pa do 19 ure. Ob sobotah do 12,30. Stran 4 SLOVENSKI TEDNIK No. 313 DRUŠTVENE VESTI Kratka ocena "Revčka Andrejčka" Z nenavadno točnostjo, ki je nismo navajeni pri slovenskih priredit vah se je začelo ob nabtio polni dvorani občinstva kot ga tudi že precej fasa nismo bili navajeni z izvanjenjem programa točno ob 4 in 15 minut. Mešani sbor je zapel Zaostali ptič. Sledilo so ostale točke ena za drugo, katere je občinstvo zelo aplavdiralo. Ne bom se spuščal v oceno izvajanja pesmi, ker si na to preveč ne razumem ter rajši to prepustim komu drugemu. Reči para moram, da se mi je petje zbora zelo do-padlo. Po končanem petju in izven programa je hčerka voditelja otroškega zavetišča "Lipa" deklamirala dve deklamaciji za kar je bila od dokaže, da je le orodje objestnega pustolovca. Janezon je prava prikazen intriganta kakor-šnih je v življenju med mirnimi ljudmi vedno najti. Tudi vse druge vloge, bebčasti Janez, Nosanka, dékle, občinski reveži, so resnične prikazni v življenju. Jedro igre je Revček An-drejček, ki vkljub temu, da je celo življenje &aral le za druge, je bil dovolj inteligenten, da se je tega zavedal in je bil zato pir mlajšemu rodu, ki še ni bil pokvarjen, zelo priljubljen in je slednič zmagal nad nazori svojega gospodarja Hrastarja. Glavne vloge so bile v dobrih rokah. Joško Živec v vlogi Revčka Andrejčka je bil skoz in skozi na mestu, samo pri petju bi moral bolj govoriti kakor peti. Marička, Jelka Špacapan, je v interpretaciji popolnoma zadostila in tudi v kretnjah je bila dobra. V drugem dejanju je nekoliko padla, Župan Hrastar, Stane Rijavec je zelo dovršeno pogodil svojo vlogo, vendar bi bilo na gotovih mestih potrebno več avtoritete. Tudi kretnje niso bile povsod pravilne kar pa je mogočna izgovorajava nadomestila ker je bila naravna in brez pretiravnja. kar se malokje sliši pri podobnih vlogah. Janezon, Metod Kralj, je bil sicer dober vendar bi moral biti tu pa tam majn oster in bolj zvit in temu primerno prilagoditi tudi kretnje. Sicier je podobne vloge zelo težko pravilno na-študirati in je bila vloga Janezona primeroma dobro podana. Mirko Peljhan v vlogi bebčastega Janeza je izvedel svojo vlogo naravnost mojstrsko. Opaziti je bilo vestno pripravo in študij, ki ga je posvetil svoji nelahki vlogi. Kretnje so bile pravilne, geste pa ne, ker so se premalo razlikovale. Sicer pa je kot nam je znano nastopil šele Pogled na dvorano v začetku igre, iti se Je ob koncu tako napolnila, da je moralo mnogo ljudi radi ponianj kanja prostora ostati znaj (Foto Saslav.ski j občinstva nenavadna srčno aplaudirana. Potem .ie prišla na vrsto igra "Revček Andrejček", o katere izvajanju bom skušal samo v potezi napisati mojé sbróinné mnenje. V nedeljo 4 avgusta je šla ljudska igra "Revček Andrejček" prvikrat preko našega odra v Buenos Airesu. Jedro te igre je ljubezen bogate kmečke hčerke z hlapcem njenega očeta, ki se toliko časa upira tej zvezi dokler slednjič ne spozna, da moč resnične ljubezni prinese več sreče kakor pa vse bogastvo. To se nazorno prikazuje v vlogi županove druge hčere Ane, ki ljubimkuje za hrbtom svojega poštenega moža z mestnim bahačem Dornikom, ki pa ji njena sestra Marička ob prvi priliki odpre oči ter ji ki pa se v tretjem zopet pokaže kot prava mojstrica, posebno v prizoru z Dornikom je bila po obnašanju kakor tudi s kretnjami naravnost originalna. V četrtem dejanju je bila zopet, nekoliko slabša kar pa je v zadnjem dejanju nadomestila in je bil posebno prizor z Revčkom Andrejčkom pod križem na gori nekaj krasnega. Slavko Furlan v vlogi Franceta prvega hlapca,je bil od začetka dober, posebno je lepo zapel, se je v zadnjih dejanjih zelo poslabšal ter ga večkrat skoro ni bilo slišati in se je zdelo, da tudi vloge ni znal preveč. Tipično je bil dober in bi pričakovali, da bi nam lahko kaj več ustvaril. Priporočali bi mu druge krati več vživetja v svojo vlogo in uspeh bi bil zagotovljen. prvikrat na našem odru in nam obeta mnogo. Stara Nosanka, Ivanka Lojk, je bila dobra. Enako tudi Ana, Marija Kralj, je izvrstno pogodila zamisli svoje vloge. Tudi druge majnše vloge so bile prilično precej dobro podane. Tone Korbar bi moral biti majn prisiljen in bolj naraven v kretnjah, sicer pa ni bil slab. Špela in Malči sta igrali dobro, petje pa bi moralo biti bolj precizno in točno, četudi je domača popevka. Občinski sluga in vaški revčki so bili v kretnjah še precej dobri v gestah pa ne, kakor bi tudi izgovarjava morala biti z točnejšim povdarkom, da bi bile vloge bistveno dovršene. Isto pomankanje je bilo tudi pri lovcih, dasi so bili drugače popolnoma na svojih mestih. Sledi ne str. 7 No. 313. SLOVENSKI TEDNIK Strana 5 Dekliška Greda NE PIJEM VEČ/ Xe pijem več! Ser rekel, da ne pijem. . . Da res je, mnogo sem pil. Mnogokrat ste me videli pijanega. Zakaj bi ne priznal ? Pred poroko in potem sem pil. .. dasiravno sem ljubil ono revo. Mnogo, je mogla pretpeti za voljo njene, a naposled, da bi jo ne videl jokati, sem se večkrat vzdržal in nisem šel pit. . . lin. za voljo nje bi se bil skoro" odvadil pijančevanja., dokler je živela. . . Toda ko Sem jo izgubil, tako mlado, tako polna življenj«. Ah, bila je žena tako dobra, tako' delavna, tako potrpežljiva kakor nobena draga. Vi veste kaj je bila. inenj! Kolikokrat ste mi rekli : "Kakšno srečo si imel, Janez"! In izgubil sem jo za vedno. Ostal sem sam med štirimi stenami,, ki. se mi je zdelo, da me bodo stisnile, zadavile... Sam; s petletnim sinčkom, ne negovanim, zapuščenim., , Postajal sem ka-kear blazen. Skušal sem pozabiti in tega nisem mogel drugače kot da sem se ponovno vdal pijači. Ah. to je bila moja uteha. Pil sem do blaznosti in takrat se mi je zdelo, da jo vidim, da sedi pri meni, da govori z mano in se ne jezi name. Bolj ,ko sem bil pijan, bolj resnična se mi je zdela prikazen. Kot pijano klado sem se opotekal in sinček me je prestrašeno izpiaševal: "Kaj ni mamice?" Kje je mamica '! Ali jo res vidiš atek? In res sem jo videl. Hotel sem jo pokazati tudi sinčku, pa je ubožec j,o kaj e na ves glas trdil, da mamice ne vidi. Neki dan ko sem prišel iz dela sem že od daleč slišal sinčka kako je vpil. in se smejal. . . Vstopim in. . . ne morete si misliti kako- mi je bilo pri srcu. Videl sem ga z izbuljenimi očmi, obrazek je imel spačen. . . ter se je jokal in smejal obenem ter prepeval in kričal vse hkratu. Kakšen si! Kaj ti je? sem bolestno zakričal. Na mizi je ležala prazna steklenica ruma... Razumel sem takoj. V izbruhu besnosti sem ga zgrabil, da < gornjega telesa — rdeči plašč pa ii je padal čisto do lepih glei.ngev gosti temno kostanjevi lasje, ki so bile spleteni v dye. veliki kiti, so bili pravi okras- srečne lastnice, kiti sttt bili dclgi in debeli, kakor jih človek redko vidi. — Kdo si, deklica? — vzklikne Feodora. — Ali te je on poslal sem, da bi mi stregla? Pojdi in mu reci, da mi ni treba nobene postrežbe. Sama hočem biti in nikogar nočem trpeti v svoji bližini! —- Ni m« on poslal — odvrne neznana deklica. — Nesreča ,me je izpremenila. v tvojo družico, kajti tudi jaz sem v oblasti tega. topovskega princa kakor t ■ — O ko bi slutil, bi mu no bila nob ona pot predolga, tukaj bi bil in tedaj bi bili rošonU Dimitrij bi razbili stene toga gradu, da bi si izvojeval pot do mene. — Ah, ko bo Dimitrij prišel, bo že zdavnaj prepozno, kajti tedaj me ne bo več med živimi! — Ti deklica misliš na smrt? — vpraša Feodora prestrašeno; —- Ali bi vi mogli živeti, če bi morali žalovati za izgubljeno častjo? Rec je, kar.praviš deklica, tisočkrat boljše je umreti, kakor pa živeti br$>z časti! Toda povej mi, STRAN 6 SLOVENSKI TEDNIK No. 312 Ing. C. JekoveC; SOČI J ALNA STRAN BOJA S RAKOM (Nadaljevanje) III. — RAK KOT POKLICNA BOLEZEN Ta stran boja z rakom je za nešega izseljenca najvežnešja. Pod poklicno bolezen razu-mem'o namreč tiste bolezni, ki nas napadajo vsled okoliščin, v katere pridemo po svojem poklicu. Poklicne bolezni moremo deliti v dve skupini: v tako katerih se moremo obvarivati vsaj deloma in v take katerim smo hočeš popolnoma podvrženi, dokler smo prisiljeni —predvsem zaradi gospodarskega pritisika — da vršimo dotično delo. V prvo vrsto spadajo na primer bolezni, ki nastajajo vsled pomanjkanja gibanja, vsled dela in sedenja v zaprtih prostorih, kar ima zaposledico slab obtok krvi, slabo dihanje in slabo prebavo, posebno če dotičnik preveč je ali pije. V to vrsto spadajo predvsem ogromna vojska uradnistva. Ali posledice takoh okoliščin se dajo venlarle omiliti, če dotičniki porabljajo svoj, prosti čas za telovadbo, izlete v naravo ali delo na domačem vrtu, name« sto da prišedši iz uradov zabijejo vsega, po kavarnah, gledališčih, kinihi tid. Mnogo nevarnejša druga vrsta poklicnih bolezni, kjer se dotičniki ne morejo rešiti škodljivih posledic svojega poklica. Sušica je na primer med učiteljstvom, vsled bivanja in napornega govorjenja po učilnicah, tako razširjena, da ja nekateri imenujejo naravnost učiteljsko bolezen. Ravno tako je razširjena med šiviljami, veziljaini, krojačicami, vsled bivanja v neprezračenih in neprestanega skrčenega držanja prs, s čemur pljuča ne morejo pravilno vdihovati niti slabega zraka delavnice. Skrajno nevarna je poklicna bolezen delavk in delavcev v kožuhovinski obrti: majhni sltoro, nevidni in zelo bodljivi delci dlačic živalske kožuhovine jim neprestane dražijo in ranijo služnice ust, nosa in pljuč. Isti slučaj imamo pri mizarjih in kamnosekih: nevidni ostri in neraztopljivi delci celuloze, smolnih sestavin in kamenja jim razjedajo pljuča. Na vse to niti ne mislijo z bogato kožuliovino ogrnjene lepotice, ki lovijo po veselicah in gledališčih svoje simpatije s kožuhi, prireza-nimi in sitimi po neznanih delavskih rokah. Nti oui bogatini, ki se šopirijo po svojih z bra-morjeni in granitom obloženimi palačami, ki ne pomislijo na kamnoseka, kateremu so razlili, oko koščki oklesanega kamenja ali raz-jedii pljuča oblaki prahu kamnoseških žag. Ravno tako spadajo v to vrsto stavci. Vprašam samo to: Koliko čitateljic ali čitateljev, ki so hvalili ali grajali posamezne sestavke v "Slov. Tedniku", je vsaj za hip pomislilo svojega sorojaka, svojega sodruga, delavca trpina, ki prebije cele, ure, mnokograt do pozne ure ali do ranega jutra pri linotipnem stroju, na katerem je stalno posoda tekočega svinca za stavek, ki izpuhteva strupene svinčene pline, mu polni pljuča ter mu pripravlja tlo za zastrupljenje s svincem., kateremu prej ali slej mora plačati z zdravjem svoj davek vsak stavec in s tem tudi njegova družina? V našem slučaju, v slučaju raka imamo pa še posebno težak slučaj poklicne bolezni. (Dalje prihodnjič). Krojačnica in trgovina MOZETIČ Vam nudi na izbero, češko in angleško blago kakor tudi od tukaj za obleke in površnike Velike zaloge zimskega, perila za moške po konkurenčnih cenah Rojakom se priporoča Sebastian Mozetič 5019 — OSORIO — 5025 BUENOS AIRES (PATERNAL) mar res ni nobene poti, (la hi se rešili? — Nobene! :— Nobene! — odvrne Natalkn in žalostno zmaje z glavo. Sama bi bila že skočila skozi okno v globino, že bi ne bilo tukaj tega železja. Ali naj bi podrla te zidove, ali pa si delala pot skozi tla kakor krtica? Princ Ivan TJhtomski najn je dal zapreti sem, ker ve, da mu odtod ne moreva pobegniti! Feodora objame svojo prijateljico, ki jo je našla v nesreči in jo pritegne k sebi na posteljo. Obe deklici, odlična, ki je rastla na carskem dvoru in navadna kmetica sta sedli na rob postelje. —- Natalkn — zašepeče Feodora — ali mi hočeš odgovoriti na vprašanje, čeprav ti bo rdečica sramu zalila obraz? O verjemi mi, da bi te ne izpraševala tega iz radovednosti t Bog mi je priča, da te ne bi rada razžalostila! Morda bom jaz našla v tem pot k rešitvi! — O, razumem vaše vprašanje, slutim, kuj bi radi slišali od mene! Kajneda, vprašati ste me hoteli, če sem že postala žrtev tega razuzdanega princa? Feodora je p.ordečela pri teh besedah. V znak pritrjevanja je prikimala z glavo, Natalka pa je krčevito zaihtela. Obupano si jo zakrila .obraz z rokama. — Ta odgovor mi zadostuje — reče Feodora, pri čemer je prisrčno in sočutno pogledala nesrečno mlado deklico in objela s svojo roko njeno od bolesti strto telo. — Ah, ubogo dete, koliko si morala pretrpeti, kako trpiš sedaj in koliko boš morala pretrpeti še v bodoče! Spomin na tisto strašno uro, ko ti je ničvred-než ugrabil največji zaklad, ki ga imamo me deklice, bogate kakor siromašne, spomin nn tisto strašno uro te ne bo nikdar zapustil! — Nikdar! v — Radi tega spomina bom tudi umrla, kajti kako naj bi zopet stopila pred tiste, ki so mi bili dragi, ne da bi abupala! Princ naju namreč ne bo obdržal vedno za svoji jetniei. Ne bo minilo dolgo, ko se naju bo naveličal in naju pognal s prav tolikšnim sovraštvom od sebe, kakor naju je sprejel. No bom se mogla več vrniti v kolibico k svojemu dedu in ljubljeni babici, sramota me bo ubila. In ko se bo vrnil Dimitrij od vojakov hr bo vprašal po svoji Natalki, mu bodo pokazali samo grob, v katerem bom počivala in ne bom več izpostavljeno sramoti. Feodora je obupno zaihtela, jokala je z nesrečnico, svoj obraz je prislonila k Natalkinemu in njune solze so tekle skupaj. — O Svetih treh kraljih bi morala biti najina poroka — nadaljuje Natalka. Ah, sedaj šele vem, zakaj me je neka potranja slutnja vedno silila, da sem. pela tisto staro narodno pesem, ki pa zveni tako žalostno in obenem dušo trgajoče. S tihim drhtečim glasom je zapela: Stara mama, oi ne šivaj sarafana voč, pusti delo in počivaj zlati čas je proč. t Feodora pa, ki je kot Rusinja dobro poznala to narodno pesem, je pomagala svoji prijateljici s svojim lepim glasom, ki pa j6 zvenel sedaj tako žalostno, kakor da bi pel nagrobnico: Hčerka k meni sedi, ljuba hčerka ti, mlada si pa vedi, da mladost beži, vedno se spominjaj mojih teh besed, da nedolžnost, ki je ovenela, nikdar se ne vrne spet! — Natalka, ti bi me lahko rešila! — vzklikne Feodora. — O, povej mi. ali hočeš zaslužiti to zlato plačot " T — Nočem vam služiti za zlato plačo, — jo prekine Natalka — vzljubila sem vas, kajti vi ste toliko nad menoj in vendar so tekle vaše solze za mene, tegn pa vam ne bom nikoli pozabila! — Toda veliko uslugo zahtevam od tebe — spregovori mlada kneginja in vzdahne. — Ne vem še, že bi si upala izgovoriti to veliko prošnjo! — Govorite samo — naj bo karkoli, prošnjo vam bom izpolnila! — Podobna si meni, Natalka — spregovori kneginja z drhtečim glasom — morda bi bila možna zamenjava! — Ha, razumem vas! — Vi bi hoteli, da bi jaz. . . — Ti obleci mojo obleko. Meni pa daj svojo. Mesec bo kmalu zašel, v sobi pa bo temno. Mislim, da se princ ozira toliko na svoje nesrežne žrtve, da se priplazi k njim v temi, kakor hijena, ki samo po noži zalezuje svoj plen. —Res je tako — odvrne Natalka. — 0. ne pripoveduj mi ničesar o tem, spominjaj i» na tisto strašno noč! —' prokine Feodora deklico. •— Povej mi, ali hočeš zamenjati z menoj svojo obleko. Jaz se bom tedaj skrila za ogledalo in morda me ne bo zapazil. — Toda kaj bi si pomagali s tem! — reče Natalka žalostno. — Rada bom to za vas storila, kajti jaz sem že izgubljena in popvečena smrti! Toda če bi se nama to nó? prevara tudi še posrečila, prihodnjo noč... —• Kdo ve, morda bova tedaj že rešeni! ¡Pridobiti si časn, pomeni pridobiti si vse. Natalka, če mi boš storila to uslugo, te bom nagradila z zlatom, dala ti bom posostvo, da bo tvoj Dimitrij pozabil na to, kar se je zgodilo. Model žarek upanja je prisvetil v Natalkino dušo. Hitro je prijela mlado kueginjo za roko in ji rekla ■/. drhtečim glasom: —Naj ho! Hitro bova izmenjali obleko! V spauju vas je dal obleči v dragoceno svilnato obleko. Dajte jo meni, vi pa vzemite moje rdeče krilo in zeleni telovnik. Siromašen je res, toda čist! . Hitro sta si obe deklici izmenjali obleko in ko je Feodora sedaj pogledala v zrcalo, si jo morala priznati, da ni razen nje di»leč okoli nobene lepe ruske kmetice, če bi bila seveda tudi njena glava krojena po kmetskem vzoru. — Sedaj pa me objemi, deklica — vzklikne Feodora — poljubi me in še enkrat ti prisegam, da boš bogata, ko bova zapustili to hišo in jaz sama bom prosila tvojega Dimitrija, naj ti odpusti, če je sploh odpuščanje potrebno! Obe deklici sta se krčevito objeli, ihteli sta skupaj in se poljubljali, tedaj pa... — Vsemogočni Bog, kaj je tot — vzklikne Natalka in skoraj s silo potisne Feodoro od sebe. -r. Ali slišite hrup in vpitje! K oknu, hitro k oknu: Kar so ju mogle nositi noge sta odhiteli k oknu in pogledali v globino. — Baklje, svetiljke! — spregovori Natalka razburjeno. — Kaj se vali proti dvoru! — To so — o esveta mati kazanjska; ti me še nisi zapustila! Veseli se z menoj, lepa in odlična deklica, raduj se, kajti tam spodaj hite skoz noč in po snegu kmetje iz Uličke, najini rešitelji in osvoboditelji! Ntdaljerattj« No. 313 SLOVENSKI TEDNIK STRAN 7 ZVEZA PROSVETNIH DRUŠTEV Delavsko kulturno društvo "Ljudski oder" ln Slovensko prosvetno društvo I. sta potom svojih zastopnikov sklenili pripraviti vse potrebno za ustanovitev ZVEZE VSEH PROSVETNIH DRUŠTEV V JUŽNI AMERIKI. V ta namen se naproša vsa prizadeta društva aaJ o stvari razmišlajo ter pošljejo morebitne Predloge na eno zgoraj omenjenih društev, kar »ebo pri sestavljanju pravil vpoštevalo. Prip. odbor za ustanovitev Zveze. Jugoslovanski patronat v pomoč žrtvam evropskega fašizma Dne 29. julija 1935 leta se je vstanovil v Buenos Airesu "Jugoslovanski patronat v pomoč ^tvam evropskee-a fašizma". Na svoji zadnji seii z dne 8 t.m. so se odobrila pravila gori imenovanega patronata. 1. točka: Cili ustanovljenega patronata je: QUditi posrednim ali neposrednim potom pomoč VRem žrtvam fašizma ne glede na njihovo politično prinadnost. 2. točka: Delovanje posameznika in vseh '-tatiov ter simpatiza,utov patronata ie nabirati ^Darna sredstva, ki jih od>>or razdeli oro-ani-2aciiam, ki se zanimaio nudtii pomoč žrt.vam ^iJraa, (Jugoslovanski patronat v Parizu"). ^anravilo se bo vse mogoče za poV>iinnie oločnega fašističnega sistema zatiranja Mstva ter se bo podpiralo vsako delovanje, za.«]eduie iste cilje; to je potom, tiska, pre- b, ^vanja itd. točka: Osrednji odbor Patronata bo vo-po glasovanju stalnih podpornih članov Vsako leto. Pravico glasovanja in biti izvolien 0 imel le oni član, ki dokaže da je v zadnjih mesecih pred volitvami odbora plačal red-Prispevek katerega se je zavezal plačati atronatu. ^otranii pravilnik Patronata bo objavljen v ^ihodnji številki Slovenskega tednika. Pride iz strani 4 ^ornik je bil v vlogi mestnega pustolovca do-er- vendar bi bil lahko še boliši, če bi malo natančno naštudiral svojo nehvaležno vlo-Zelo težko je za i pralen, da se mora v svoji boli Ko. 4ob ie ČLANI IN ČLANICE Jutri ob 3 nri popoldne ste vabljeni vsi člani in članice na društeno čajanko, ki jo priredi društvo z dovoljenjem odbora vseni, ki se prizadevajo in žrtvujejo za vsestranski prospeh Prosvetnega društva. Po čajanki bo pevski sestanek in se bo takoj določilo delovni načrt za prihodnjo prireditev. PRIHODNJA PRIREDITEV Slovenskega prosvetnega društva se bo vršila dne 3 novembra. Kot tokrat bo tudi prihodnja prireditev nekaj posebnega na kar že sedaj opazarjamo. S.D.D. TRIGLAV priredi dne 25. avgusta ob 4 uri popoldne lepo domačo zabavo s plesom v društvenih prostorih v ulici Mitre 554. Vse rojake in rojakinje k obilni udeležbi vljudno vabi Odbor. r° izvedeni vlopi ljudstvu pristuditi. In to v bistvu zahtevala vloga Dornika. ^ ^askiranie ni bilo preveč dobro razven ne- j^1 jziem. Ena naiobčutneiših slabosti in po- ká • an;'a •'■'lovensltib predstav ie dobro gmin- jezikovni uedostatki. V opravičilo se ai». da za delavce je že dobro, Prav zato ker 'too i 1 . rlplavci moramo skrbno paziti, da bo naš e'Rt in Virez vsakih krajevnih primesi ali Tudi pri zadnii icri sem opazil da \f0 atpr> igralci covore dobro slovnico medtem ^S* govorijo v narečju. Brezhibno slo-.ie srovoril samo Dornik. Upajmo da 0 upoštevalo pri vseh odrih. C8 na občinstvo je bil dober. Dasi je , dolpa in se je končalo z vzporedom . 16 Oh A_______ , 1 *__1 . ■■ • ^ devetih vkljub temu da se je pričelo točno ob napovedani uri, je bilo Di}* Stv° ves čas mirno in je napeto sledilo prizorom. nc. Naročniki in naročnice Na ovitku polep naslova današnje številke, imate vsi označeno, do kedaj imate poravnano naročnino. Prva številka pomeni dan, druga mesec in tretja leto. Seveda tisti, ki ste v zad-niili dneh teca tedna poravnali naročnino, ne pride omeniena označba v poštev. Vsem tistim, ki izkazivie datum, da je naročnina že zapadla, dobite Tednik samo še danes in še enkrat in enako tudi tisti, ki nimate na ovitku nobenega datuma prijavljeni, dobite list še dvakrat. Če bi vsi naročniki in naročnice razumeli, kot to razumejo v večini koliko nam olaišaio delo za izadjanje lista, bi takoj poravnali malenkostno naročnino, kakor hitro bi jim zanadla in še za sklad bi kaj darovali kot to st.oriio mno-ki. Svota 5 $ res ni nič, če pomislimo, da so v Tedniku reči ki v plavnem zanimaio izselien-ea. In če ni še vsepa, pa. bo, kakor hitro se bomo vsi zavedali, kaj da pomeni neodvisno glasilo. Zelo neljubo nam je list ustavljati, ker vemo, da se bodo mnogi jezili, češ, prav nič nam ne zaupajo, ampak ni drupe poti, če.hočemo naročnikom in naročnicam v korist list održati ter po ga možnosti tudi izboliševati. Če vam drúgi list kreditirajo ali celo zastonj pošiliaio, je to njih stvar. TJnrava Slovenskega tednika tepa. pri najboljši volji né more in bi tudi ne hotela, ker če lista ni vredno plačati pa tudi citati ni vredno. To .je naše odkrito mnenje o Slovenskem Tedniku. Naročniki in naročnice! Bodite točni pri plačevanji! in pridobivajte ob vsaki priliki novih naročnikov, če bi se le nekoliko vsi potrudili pa bi lahko izhajali dvakrat tedensko. 7AHVAI.A Od*»nr SlowneVo. T. se zahval bi ip v<"»m. W sn s •prnqtfvwnlinim.i flor o vi pripomogli k nedeljskemu srečolovu. In sicer so nasliednji: Emilio Živec, resta,vrant, Osorio na, Pntema-lu; krojačnica Mozetič na Paternalu: čevliarni-ca, Ličen na Páteroáln; pícériia Roma na Paténtala; kegljišč* in krtfirtjišže pri Ci»oiu na Paterna,lu; restavrnat Evropa na Paternalu; trgovina ie?tvin pri Kurinčiču v Parque Patricios; krogljišče in kegljišče Rebek v ulici Dto. Alvarez 22M na Paternalu: restavrant Ferrari na Paternalu; restavrant Miramar na Pa- ternalu; fotografija La Moderna, S. Saslavsky na Av. San Martin. Vse zgoraj navedeno tvrdke toplo priporočamo vsem našim rojakom in rojakinjam za obilen obisk. POZOR Kdor želi slike iz nedeljske prireditve naj se takoj javi v Slovenskem prosvetnem društvu I. ulica Añasco 2322. Društvo bo naročilo samo toliko slik kolikor se jih bo naročilo. Kdor bi se javil po preteku štirinajst dni mu društvo ničesar ne zagotovi, da bo sliko dobil. DOBITKI Na nedeljski prireditvi so ostali trije dobitki ne dvigjeni. Tisti ki imajo številke v posesti, imajo časa osem dni da dobitek dvignejo in sicer je treba priti v Slovensko prosvetno društvo I. Añasco 2322. HIMEN Preteklo soboto dne 10 avgusta sta se poročila naročnica in sotrudnica Slovenskega tednika, Ivanka Curk in Ludvik Mislej, ki ga je bila v božični milijonski loteriji zadela sreča in je v družbi svojih tovarišev zadel "la grande" ter je na vsakega prišel precejšen del. Svatba se je vršila v znani restavraciji pri Živcu na Paternalu v kropu mnopo povabljenih sorodnikov prijateljev in znancev. Bilo srečno! HIMEN V soboto 27 julija sta si prisegla zvestobo do proba naročnica Slovenskega tednika Paula Grzej in Stanko Blaponja. Svatba se je vršila pri njeni sestri v krogu sorodnikov in prijateljev. Bilo srečno! ZAHVALA Vsled obolenja na pljučih se že več časa nahaja v bolnišnici Tornu član in bivši podpredsednik Slovenskega prosvetnega društva I. Mirko Rudež. Njegova komaj leto dni poročena žena se tem potom toplo zahvaljuje vsem članom, in članicam Prosvetnega društva, ki so mu v nesreči takoj dejansko pi-iskočili na pomoč. A. Rudež (Ob. uredništva. Rojaki in rojakinje! Kadar je v potrebi in nesreči kak naš tovariš ne smemo biti naravnost skopi. Kdor drugemu pomaga v potrebi in nesreči lahko pričakuje, da bo istega deležen tudi sam, če bi bilo kedaj potreba kar Bog peda j. Pomagati drugemu je lahko, prejemati pomoč od drugih je težko.) 1 Potrtim srcem naznanjamo, da je dne 5. avgusta preminul naš dragi svak FRANC OZMEC ter se je potolažen z najsvetejšim preselil tja kjer ni več solz in gorja. Bolehal je že več časa na želodcu in je podlegel operaciji. Star je bil 37 let in je živel v Argentiniji 9 let. V domovini zapušča eno leto mlajšo ženo in štiri otroke. Kako je bil pokojnik priljubljen je pričal pogreb, ki se ga je vdeležilo veliko število sorodnikov, prijateljev in znancev. Pokopal ga je izseljenski duhovnik čg. Josip Kastelic. Mir in pokoj njegovi duši. Margarita Küzma. STRAN 8 SLOTKNSIU TBDNIK No. 313 f FRANC OZMEC A' pondeljek dne 5 aprila je v bolnici Al-vear umrl in naslednjega dne. v torek, je bil ob štirih popoldne na pokopališču v Avella-nedi pokopan naš prekmurski rojak in naročnik Slovenskega tednika. Franc Ozm.ec. wL Trgovina vina in jestvin Cen. rojakom se priporočata brata KURINČIČ ulica CHICLANA 3899, vogal Castro U. T. 61-3681 — Buenos Aires Telefonična in druga naročila se dostavljajo na dom Ob nedeljah vhod Castro 2296 Restavrant «0*0»'"" Edino slovensko zbirališče Vsako nedeljo ples. Lepi prostori, pripravno ra svadbe CENE ZMERNE — Prenočišče po 70 cent. Se priporoča lastnik EMILIO ŽIVEC OSORIO 6085 PATERNAL KLEPARSKA DELAVNICA Napeljava vode, elektrike in gasa, (plomería, cinguería, calefacción, electricidad., hojalatería mecánica). IVAN KOŠUTA in DRUG Se priporoča Cucha Cucha 2601 U. T. 59 - 2561 Buenr, Aires rr. Brez dvoma je bilo v Argentini še "malo Slovencev tako častno in ob tako številni udeležbi pokopanih, ali pa še nobeden. Pogrebne obrede je opravil slovenski izseljenski duhovnik gospod župnik Kastelic, ki je na grobu tudi govoril. Naravnost ganljiv je bil prizor, ko je množica kleče, glasno in zaupno opravila kratko molitev za pokojnika, za njegove nove tovariše, katerih trupla počivajo na pokopališču Avellaneda, ni za vse pokojne slovenske izseljence. Pokojnik je bil svojčas zelo delaven podpredsednik slovenskega pripravljalnega odbora za mednarodni evharistični kongres, odbornik Bratovščine živega rožnega venca zlasti med svojimi preknnirskimi rojaki izredno spoštovan in upoštevin mož. Bratovščina je poklonila na njegov grob lep venec. Ravno tako je bil član pogrebne blagajne in je bil prirediteljem pogreba izplačan zadevni znesek. IZ UREDNIŠTVA Justina P., Goriški in J. Pipan; radi pomanjkanja prostora pride na vrsto v prihodnji številki. IOI I0E301I0E30C O a o DR. S. SCHAVELZON Vodja kliniko v bolnišnici Muniz VENERIČNE BOLEZNI NOTRANJE BOLEZNI GOSPE: Rezervirani prostori. OČI - UHO - NOS - GRLO - ŽARKI X ULTRAVIOLETA - DIATERMIA Pueyrredón 936 U. T. 47 — 8416 Sprejema od 8 do 10 14 do 16 in 19 do 21. Q I O D o Ob nedelja od 8 do 9. o ra o o ss o :. ocror Fotografija "LA MODERNA" Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji. NO VOPOROČENI! Najboljši in najtrajnejši spomin je lepa in dobro izdelana povečana slika, ki Vam jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebne cene z velikim popustom z ozirom na številno slovensko klijentelo. Poštne slike od $ 5.— dalje ducat. Obiščete nas lahko vsak dan od osmih zvečer, tudi ob sobotah. — Ne pozabiti: Fotograf. "LA MODERNA" S. Saslavsky Av. SAN MARTIN 2579 Telefon: 59-0522 Bs. Aires M INSTITUTO MEDICO INTERNACIONAL iS BRASIL 923 BLENORAGIA in njene posledice SIFILIS —Kri, živčne bolezni, Srce, Pljuča in Notranje bolezni na splošno Najstarejši zavod katerega vodi njegov lastnik DR. D. S T I G O L Sprejema od 9 do 12 in od 15 do 21 Ako hočete biti zdravlieni od vestnega in odgovornega zdravnika zatecite se na CLINICA MEDICA CANGALLO Zdravljenje po ravnatelju dr. A. GODEL Specijalisti za sigurno in hitro zdravljenje — Blenoragiie - Kaoavca AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH SPOLNE (606 -914) Krvne in kožne bolezni ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNA ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specija-listi za pljučne, srčne, živčne in reumatične boležni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE GOVORI SE SLOVENSKO Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do 21- CALLE CANGALLO 1542 SLOVENSKI TEDNIK STRAN 9 OUILMES PRIMORSKE VESTI DVAINDVAJSETLETMA TONČKA OIGALE ODVEDENA V ZAPOR JJ)iU.JA, junija 1935. — iz GodoviČa poro-da so organi javne varnosti aretirali Piejšnji teden 221etno Tončko Oigale, doma iz -s°vega sveta pri Godovieu. O vzroku te are-ttleije ni nikomur nič znanega in- tudi karabi-r'er3i nočejo dati nikakršne izjave. Za enkrat "'ti ni znano kje se aretiranka nahaja, dom-leJa pa se da so jo odvedli v Idrijske zapore. njeni usodi bomo še poročali kakor hitro 1,am dospejo podrobne jše informacije. °BSODBE RADI ODTEGNITVE NABORU GORICA, julija 1935. — Vedno češče so sodbe radi odtegnitve od nabora. Prizadeti Sü predvsem naši ljudje, ki se ne spoznajo v tolikih dekretih in ukazih, ki jih z dneva v c'au kopičijo nad njimi. Tako je bil obsojen x Gorici na eno leto zapora, toda pogojno, Edvard Zavrtanik, star 26 let, doma iz Solkana. DVE OBSODBI Filip Vončina iz Gornje Tribuše se je izselil v Jugoslavijo brez potnega lista. Te dni je tol v Italiji obsojen na 4 mesece zapora in ,{-000 lir globe radi skrivne izselitve. Eno leto ZDRAVNIKI SPECIJALISTI ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914) KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravioleta! žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in bolečin. SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija l>o prof. Cicarelliju. ŽIVČNE BOLEZNI: l$evrastenja, izguba spomina in šibkost. RRVMATIZEM: kila, naduha, gota. Šibkost srca zdravimo po modernem nemškem načinu. |LJUčA: Kašelj, šibka pljuča. **LODEC: upadel, raširjeni, kisline, tož-ČP-p Prekava' bruhanje, rane. v A: colitis, razširjenje, kronična zapeka. GRLO, NOS, USEŠA, vnetje, polipi: brez operacije in bolečin. ,NSKE BOLEZNI: maternica, jajčnika, neredno čiščenje. 2ilv°d s svojimi modernimi naprava-in z izvrstnimi SPEOCIJALISTI je zai te vrste v Argentini. — Lečenje ajamčeno. — Ugodno tedensko in me-éno Plačevanje. Pregled brezplačno "taza Once Rivádavia 3070 Od 9—21 Ob nedeljah od 8—12 zapora pogojno pa je dobil 331etni Boris Klav-žai iz Gorice, ker se ni predstavil naborni komisiji. ARETACIJA ČRNIŠKEGA DEKANA LOJZETA NOVAKA GORICA, julija 1935. — Proti koncu prejšnjega meseca so aretirali splošno znanega •MTiiskcga dekana Lojzeta Novaka: Pridržali so ga v zaporu teden dni. Pravi vzrok aretacije nam ni znan, kakor tudi ne podrobnosti. Sklepamo pa, da je dala povod za t« aretacijo ena izmed zadnjih cerkvenih procesij. Ker je dekan Novak splošno znan, miren in priljubljen, tako med duhovščino kakor med ljudstvom, je njegova aretacija vzbudila med prebivalstvom silno ogorčenje. ŽUPNIK JANKO PIŠOT GORICA, julija 1935. — Naš list je lansko Dr MILOSLAVICH Zdravnik za notranje bolezni. Praktikiran na klinikah na Dunaju, Pragi in Parizu. Zdravi bolezni kože, krvi in spolne bolezni. Se govori slovensko, nemško in špansko. PETNAJSTDNEVNO PLAČEVANJE GARANTIRANO ZDRAVLJENJE Sprejema: od 11 do 12 i nod 3 do 7 zvečer. Ob nedeljah od 9 do 31 ure zjutraj. Ulica Reconquista 629 U. T. RETIRO 1852 ^ leto večrat poročal o poostrenem političnem postopanju napram naši duhovščini v Julijski Krajini. Mnogo duhovnikov je bilo poklicanih pred konfinacijsko komisijo in tudi konfiniranib, nekaj pa jih je ostalo doma pod lažnimi policijskimi nadzorstvi. Med temi je bil tudi župnik Janko Pišot s Planine pri Vipavi, ki je bil obsojen na tri leta policijskega nadzorstva. Pred časom pa kot nam poročajo so župnika Pišota ponovno poklicali pred konfinacijsko komisijo v Korico. Ta mu pa ni mogla ničesar dokazati in je bil radi tega oproščen konfinacije. Pravi vzroki radi katerih preganjajo župnika Pišota nam niso znani. TRAJNO PREGANJANJE RUDOLFA ŠENKINCA REKA, julija 1935. — Dne 1 t. m. so v Aembijah pri Knežaku aretirali na njegovem ROJAKI Poslužujte se vedno in povsod podjetij in tvrdk. ki oglašujejo v Slov. Tedniku. Sklicuioč se na naše glasilo boste sigurno dobro in točno postrežem. S tem koristite samim sebi in listu obenem. Medicina News iNajvecja kimika v Buenos Airesu. Ordmira 10 zdravnikov specialistov. 12 ODDELKEV Oddelek za vernične bolezni in sifilis. Plačevanje od $ 10 dalje mesečno. Blenoragija. Brezbolestno, gotovo in hitro ozdravljenje. lišaj, itd. — Porodi, zgodnji porodi, neredno perilo. Oddelek za ženske. Sprejema zdravnica in zdravnik specjalist vsak zase. Za notranje ir zunanje bolečine vseh vrst; m.aternica, ajčnik, čiščenje itd., izpuščaji, lišaj, itd. Naeelnica tega oddelka je zdravnica,i diplomirana v Parizu in Bs. Airesu, specijalistka v ŽENSKIH IN OTROŠKIH BOLEZNIH, z mnogoletno prakso, KI GOVORI SLOVANSKE JEZIKE Klinica general. Jetika, srce, želodec, obisti, čreva itd. Oddelek za jetične. Posebni pregled po novem načinu. Oddelek žarki X. Radioskopia, radiografija $ 10 za vsako. Električni oddelek. Prozorno luč. Žarki ultra violeta infra rudeča itd Oddelek specialistov za otroke. Laboratorični oddelek. Razkroj krvi vseh vrst in narave. Sanatorični oddelek. Dognanje kakoršnekoli bolezni, po nizkih Natančni pregled od zdravnike specialista rač unamo $ 3.—. Brezplačen pregled za venerične bolezni VGODNOPLAČEVANJE Ordiniramo od 9—12 in od 15- -21. Ob ne deljah in prazniki od 9—12. GOVORIMO SLOVENSKO ORGANO DE LA COLECTIVIDAD YUGOESLAVA EN LA AMERICA DEL SUD SLOVENSKI TEDNIK "EL SEMANARIO ESLOVENO" (YUGOESLAVO) Calle AÑASCO 2322 Año VIL NÚm. 313 j BUENOS AIRES Izdajajo: Slovenska prosvetna društva v Argentini. Za pisanje odgovarja: Uredniški odbor. Urejuje: Jan Kacin domu Rudolfa Senkinca. Po temeljiti preiskavi so pa odvedli v bistriške zapore, kjer so ga izredno strogo zasliševali. Ker je bilo vse prizadevanje, da bi ga spravili ob svobodo zaman, so ¿ra kmalu izpustili. Istočasno kot pri Šenkincn so izvršili preiskavo še pri nekem drugem v Šembljah. Obe preiskavi pa sta izpadli negativno in ni bilo nikakih posledic. Zgora.j omenjeni Šenkinc Rudolf je našim citate ljem že znan iz raznih drugih poročil v listu. JUGOSLOVANSKI ČASOPISI SMEJO V ITALIJO TRST, julija 1935. — Pred kratkim se je po medsebojnem dogovoru dovolilo, da smejo prihajati v Jugoslavijo štirje italijanski, a v Italijo štirje jugoslovanski šasojisi, in siceir "Slovenec", "Jutro", "Obzor" in "Politika", čeprav so pri nas sprejeli to vest z zadovoljstvom, saj že več let. niso videli slovenskega za od začetnike. Naučite se dobro in elegantno plesati Tango, 8'ox-Trot, Valček, Ranchera, Paso-Doble, Rum-ha, La Cucaracha. Z nekolikimi vajami z špeci-jalistom za začetnike profesorjem L e w i c k i, boste postal perfekten plesalec. Garantirani ekonomični tečaji za oba jpola. Špecijalni saloni Vsak dan in ob nedeljah 10 de 24 ure SAN MARTIN A18 Vstopit'« brez zvoniti časopisa vendar je malo upanja, da bi se ti časopisi pri nas količkaj razširili. Vsakdo se namreč boji zasledovanja in preganjanja lokalnih oblasti, proti katerim, gotovo ne bodo uašli nobene sankcije, če se bodo radi čitanja jugoslovanskih časopisov znesli nad našimi ljudmi. Tudi so po nekod tako preplašeni in v strahu, da si je skoro težko misliti, da bi se kdo naročil na dovoljene, časopise. UŽALIL MILIČNIKA — OBSOJEN NA 7 MESECEV JEČE V ltiiiemberku se je pred nekaj meseci pripetil iieznaten incident. Neki Maksimilijan Vidmar se je na cesti spri z nekim, miličnikom in ga žalil. Bil je takoj aretiran in poslan v goriške zapore. Pred dnevi se je vršil proti njemu proces in ga je sodišče obsodilo na 7 mesecev ječe, 150 lir denarne globe in plačilo vseh sodnih stroškov. MILIČNIKI PRIJELI LEOPOLDA RIJAVCA KATERI JE ZBEŽAL IZ AJDOVSKIH ZAPOROV V Ajdovščini je zbežal v soboto 6 t. m. iz zaporov 22-letni Leopold Rijavec, d,oma iz šempasa, ki so ga pred nekaj tedni obmejni miličniki aretirali blizu Črnega vrha, ko je skušal brez potnega lista zbežali čez mejo. Prepeljali so ga v Ajdovščino, ker je bil kmalu nato obsojen na več mesecov ječe. Karabi-njeri so začeli takoj zasledovati begunca, vendar so bili vsi njihovi napori dva dni zaman. Izdali so za njim celo tiralico. Razposlali so po vsej okolici več oddelkov miličnikov in policijskih agentov, ki se jim je končno posrečilo prijeti fanta v gozdu poleg Cola vsega izmučenega in gladnega. Pozor rojaki Ako se odločite za nabavo dobrega radio aparata, no nasedajte krič či reklami. Zna sc zgoditi, da Vam za drag denar "prodajo" kup aluminija in stekla namesto radiaaparata. Da se to no zgodi obrnite se na rojaka, ki Vam bo v vsakem oziru pošteno ustregel. Konstrukcija in poprava vseh vrst radioaparatov od napreprostejših do najbolj kompliciranih. Varnostne naprave proti vlomu in požaru. Delo garantirano. Nizke cene. Naročnikom Slovenskega Tednkai 10 o|o popusta. Prva Slovenska Diplomirana Izdelovalnica Radioaparatov ULICA ANDRES ARGUIBEL 1468, Dpto. 5. BUENOS AIRES Dr. J. HASH ŽENSKE BOLEZNI — MATERNICA — JAJČNIK — PREZGODNJA ALI ZAKASNJENA PERIODA — BELI TOK — NOTRANJE BOLEZNI ŽELODEC IN DROBOVJE — GONOREJA, MEHUR, OBISTI Klici na dom: U. T. 47 Cuyo 7601 — Sprejema od 3—8 zvečer Tucumán 2729, esq. Pueyrredón NIZKE CENE Ugodno tedensko in mesečno plačevanje GIBANJE POTNIŠKIH PARNIKOV Iz Evrope dospejo: 23. avgusta Oral. San Martín (iz Hamburga 2: 8.) 26. avgusta, Antonio Delfina (iz Hamburg« 8. 8.). 27. avgusta Mendoza (iz Marsella fi. 8.). Odplovejo: 20. avgusta, Avgustus (v Genovo 5. 0.) 22. avgusta, C. Sto. Tomé (v Genovo 14. 9.) 23. avgusta. Vigo (v Hamburg 20. 9.) VREDNOST DENARJA 100 dolarjev...............371.75 10 ital. lir.................. 30.59 .10.0 dinarjev............... 8.22 100 Prane, frankov.......... 24.6? .1 funt Sterling............. 18.50 Ali si že poravnal naročnino? Če jo nisi stori to še danes, da si s tem zagotoviš redno prejemanje lista. V dar dobite na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 $, lepo sliko v barvali Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADALJ F. Quiroga 1275 in 1407 DOCK SUD IZKUŠENA BABICA FILOMENA BENEŠ DE BILIK, diplomirana na univerzi v Pragi in J Buenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni' vse ženske bolezni.Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo na dom. Ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer LIMA 1217, I. nadstr. U. T. 23 Buen Orden 3389 — Bs. Aires ZUBOZDRAVNICA Dra. Samoilovic de Falicov in FELIKS FALICOV Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ufe DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723 Trelles 2534_____