Blaž Marela: Kako je Gregor Padež postal šolmošter Naj bo v čast božjo in v čast svetcmu Bonifaciju vsako moje dejanje in ves moj skromni načrt, popisati, kako sem se v teh težkih dneh boril skozi lakoto in črno smrt za košček kruha, jaz, Gregor Padež, učenik in vzgojitelj mladega rodu, od svojega prvega koraka v življenje pa do poslednjih dni. Prišli so v deželo mrzli dnevi in z njimi advent, začetek cerkvenega in šolskega leta. Zbudil scm se navsezgodaj, nekaj lepega mi je prcšinilo dušo, dejal sem si, da bom končno vendarle našel srečo. Zlezcl sem iz podstrešne sobice, očistil sem že skoraj popolnoma raztrgane čevlje, drgnil sem jih, dokler se niso bleščali kot novi, okrtačil sem oguljeno obleko in se odpravil na vsakdanjo pot. Pri nas imamo pri službah uvedeno načelo individualnosti. Ne vlagajo se namreč pismenc prošnje, temveč mora stopiti vsakdo osebno tja, kjer je mesto prazno, in prositi. Ze pred več kot pet sto Ieti so se izkazale pismene prošnje kot nepopolne in so jih začeli zavračati, no, zdaj je pa že prišlo v postave, da mora vsakdo osebno poiskati svoje mesto. To je dober način in ima svojc prednosti. Dclodajalec in delojemalec se iz oči v oči pomenita in če sc razumeta, drug drugemu marsikaj obljubita, kar se v prošnjah in dekretih ne da napisati, oziroma so vsaj zaenkrat še taki običaji, da se ne napiše. \Łse to sem premislil jaz, Gregor Padež, in sem za trenutek okleval. Naše kranjsko mesto jc postalo do vrha maderno in nisem vedel, kam naj se obrnem. V mestu ne morem ostati, za to sem še premlad in premalo zaslužen, kajti v mesto pridejo le ljudje pet minut pred penzijo in ljudje z zaslugami, pridobljenimi v delu za narod in sveto vero. Jaz sem pa še mlad, nisem še imel priložnosti, da bi se za vse to boril, zato sem se ozrl na vse štiri strani, kod gre prava cesta. Na severu ne bo nič. Zamahnil sem z roko in se zasukal. Tudi na zapadu in vzhodu ne. Tam, kjer vodijo čez svet želcznice, stoje že od nekdaj privilegirani kraji. Preudaril sem zadevo in se dokončno obrnil na jug. Tudi tod vodi železnica, ropotajo avtobusi, lahko bi skokoma prišel do svoje vasi. Toda za vse to je treba denarja. Jaz, Gregor Padež, sem pa reven ko cerkvena miš. Zato sem drsal po prašni cesti in ugibal, kje bom spet lahko očistil čevlje. Široka cesta se je neprestano ožila in tam v hribih, ki sem jih dosegel pod večer, je bil svet prav tak kot pred pet sto leti. Le nekaj tovarniških dimnikov je smrdelo pred vasmi. Hiše so pa bile še starinske, ljudje tudi še tihi in mirni, nekako oveselil sem se. Bral sem, da se vasi pravi Goščava. Tukaj bom poskusil, sem si mislil. Pregledal sem župnišče, nekaj vil, ki so stale poleg župnišča, nato sem bil v zadregi Popraskal sem se v zadregi, nisem vedel, kdo v Goščavi oddaja službo. Prosil sem že vnaprej Boga za odpuščanje greha, ki bi ga po nerodnosti storil, nato sem krcnil v najlepšo vilo. Pozvonil sem in ponižno čakal pred vrati. Skrbelo me je zaradi prašnih čcvljev. Prišel je sluga ali hlapec, pregledal me jc od nog do glave in mc vprašal, kaj bi rad. Razložil sem mu. Dejal je, da sem prav prišel in da gre pravit gospodu. Pol tesnobe me je minilo. Čez čas se je sluga vrnil in me peljal v pisarno. Tam sem ugledal za mizo močnega gospoda z naočniki. Predstavil sem se niu in ga pozdravii. »Gregor Padež,« je zamrmral in potrkal s sredincem po mizi. »Te te te! To je sumljivo ime.« Tresoč se po vsem telesu sem sc priklonil: »Sem čisto dostojen državljan in nimam nikakih zvez s prevratneži.« »Te, te, te!« se je zibal gospod. »Včasih zadostujejo že nagnjenja.« »Tudi grešnih nagnjenj nimam,« sem se bal. »S šolmoštri je sploh križ,« je majal z glavo tovarnar. »Imel sem enega, trideset let je živel v Goščavi, trideset let ob kruhu in vodi, v ponižnosti in delu, vsem ljudem za vzgled. V enaintridesetem letu se mu je pa zmešalo, začel je nekaj pridigati, no, in, zaradi javnega reda in mira in tako dalje. Dolgo se vleče preiskava, že tri leta, pa prišlo bo vse na dan, po resnici in pravici.« »To je bil slučaj, gospod, samo slučaj!« sem se branil. »Mislil sem že, da bi šolo kratkomalo zaprli,« je zamišljeno razpravljal gospod. »Čemu ljudem učenost, ki jim samo glave zmeša. Pastirji v planinah, ki ne znajo ne brati nc pisati, so najsrečnejši ljudje, kaj sc vam zdi?« Povesil sem glavo in priznal, da je res tako. Toda za vsako stvar je treba najti pravo mero. »Pravo mcro!« je vzkliknil gospod. »Vidite, ta je dobra! Pravo mero! Midva bi sc skoraj razumela. Kje ste se pa šolali?« »Oh!« sem se potajil. »šole nc dado človeku potrebne modrosti. Kdor ima oči in zna gledati, ve, kako se mu je treba obnašati. Po- tem sem pa precej študiral zgodovino. Zgodovina je človekova najljubša učiteljica. In sveto pismo tudi.« »Da. da,« se je ukrivil go&podu hrbet, »bogaboječnosti in ponižnosti nam je treba. Današnje ljudstvo pa hoče vedeti vse o zvczdah, o morjih in Bog ve o čem še. Zdi se mi, da je prav to vzrok silnemu nezadovoljstvu, ki pretresa široke množice. Tudi gospod župnik je mnenja, da so vzroki le duhovne narave. Pa o tem se boste še prepričali. Kakšnega rodu pa ste?« Mislil sem že razložiti, da sem Slovenec, a v zadnjem trenutku sem se domislil, da bi mogoče ne bilo prav? »Kranjskega rodu,« sem dejal hitro. »To je prav,« se je oddahnil gospod. »Mene to sicer ne briga dosti, a prihajajo vsakovrstni zmešanci, ki trdijo, da so to in ono, le Kranjci ne. Take kratkomalo zapodim. Midva pa, sc mi zdi, bova skoraj prijatelja.« »Poskusil bom, gospod!« »Kaj pa organizirani, ali ste kje organizirani?« »Organiziran? Moj Bog!« sem se prestrašil. »Da, to je prav, da niste organizirani,« jc nadaljeval gospod. »Sploh se mi zdi, da ni bolj bedaste stvari na svetu, kot je organizacija. Take stvari so samo zato, da nekaj drznih ljudi izkorišča široke množice. To je treba tudi ljudem dopovedati in vi ste v prvi vrsti poklicani za to. Da, to mc veseli, da imava o tem cnako mnenje. Kam bi pa prišli, če bi sc vse organiziralo. To bi pomenilo uničenje našega gospodarstva. Da, prcd več sto leti je pač bilo tako, komaj smo se rešili iz zagate, no, zdaj je stvar zopet v redu. Mislim, da tudi niste naročeni na kake nepotrebne časopise.« »Ravno sem vas mislil vprašati, katere mi priporočate.« »Časopisi,« je dejal gospod in zaprl oči, »časopisi so imenitna stvar. Poglavitno je, da imajo dosti slik, zlasti, ker nekateri ljudjc nočejo brati dolgih stvari. Mi izdajamo za tri, štiri fare svoj časopis ,Resnica'. Tega naročite, vam bo popolnoma zadostoval. Tega tudi priporočajte.« »To me zelo veseli, gospod. Vidim, da so tukaj kulturno zelo razviti kraji.« »O da, kultura je v Goščavi na jako visoki stopnji. Zdi se mi, da se boste tu izredno dobro počutili. Nekje na spodnjem koncu vasi je šola. Dolgo že nisem bil tam, mogoče, da je kako okno razbito, zakaj tri leta so žc pretekla, kar so se zadnjič zbirali ljudje v njej. Toda, kadar boste vse uredili, boste imeli prijeten dom, tako bolj na odprtem svetu bo sicer, vcndar, to se mi zdi, svežega zraka vam ne bo manjkalo. In svež zrak je jako pomemben faktor človeškega zdravja.« »Kaj pa drugo?« »Oh, to pa po vaši uvidevnosti. Imeli boste popolno svobodo, nič se ne bojte ...« »In plača, milostni gospod ...« »To pa pride, to šele pride. Vsekakor boste dobili dobro plačo. Toda štirinajst dni na poskušnjo. To je pri nas znanstveno utemcljeno pravilo. Bomo videli, za koliko zaležetc. Sploh pa moram o tem vprašati še druge. Boditc brcz skrbi!« »Hvala, gospod!« Ko sem zapustil vilo, sem bil moker od vročine in dobro se mi je zdelo, da je pihal skozi vas mrzel vcter, ki mi je ohladil razpaljeno čelo. Tako sem postal jaz, Gregor Padež, goščavski šolmošter in sem bil do dna srca prepričan, da me je doletela neznanska sreča. t Joie MeSKek »Kogar bogovi posebno odlikujejo, mu podarijo visoko starost.« Ta prastari grški izrek se je uresničil tudi pri našem tovarišu Jožetu Mešičku. Rajnki je bil pooscbljena dobričina. Majhen po telesu, a velikan po duhu! Visoka sposobnost za delo, krepka volja, a blago srce za presojo, vsc te odlične lastnosti so ga dičile v njegovem težkem poklicu in na častnih odgovornih mestih, ki jih je zavzemal: kot županov namcstnik Sevnice, kot načelnik okrajnega odbora, kot predsednik učit. društva za okraj Brežice - Sevnica, kot delegat dež. uč. društvu, kot zastopnik učiteljstva v okr. šol. svetu, itd., itd. Vedno je bil veder in Ijubezniv, pripravljen pomagati v kateri koli potrebi. In tako skrben, dober, vesten vzgojitelj mladine! Nikdar ni bilo opažati na njem nejevolje! Blaga duša! Odprto srce, odprtc roke! Čuteč in usmiljen, naravnost »vzor človeka po božji volji!« — Celih 78 let si je služil svojo posmrtno domovino, kat kristalno čist značaj, možat, narodcn, veren. Pišeče, Brežice, Globoko in Sevnica spričujejo o njegovem vestnem, uspešnem učiteljcvanju, o njegovem izvenšolskem zaslužnem dclovanju. Neomahljiv, zmagovit je nastopal proti narodnim nasprotnikom! A vsem odpuščal. Bodi Ti večno veselje v delež. »Veliko si ljubil, vcliko dosegel!« Jurko Blaž. Risarski tečai za uiitelie na strokovno - nadalievalnih šolah Na srediji tehniški šoli v Ljubljani se bo priredil prvi delni risarski tečaj za učitelje na strokovnih nadaljevalnih šolah. Ta risarski tečaj se bo vršil od 4. julija do 13. avgusta 1938. V zvezi s tem risarskim tečajcm se bo v dneh 8. in 9. avgusta t. 1. vršil v primeru zadostnega števila priglašencev tudi dvodnevni tečaj o metodiki pouka na strokovnih nadaljevalnih šolah za mojstre. Prednost za sprejem v ta tečaj imajo oni obrtniški mojstri, ki že poučujejo na strok. nad. šolah, odnosno ki pridejo za ta pouk na osnovi tuk. posebnega obvestila v poštev. Stevilo udeležencev za risarski tečaj je omejeno na 25. iPrednost pri sprejemu v risarski tečaj imajo kandidati, ki so dovršili že merkantilni tečaj in ki že poučujejo na strok. nadaljevalnih šolah. Prijave se morajo vložiti najkasneje do 10. junija t. 1. in nasloviti na VIII. oddelek kr. banske uprave v Ljubljani. Event. potrebna dovoljenja svojega nadrejenega oblastva za poset tečaja si morajo prosilci sami priskrbeti. Kraljevska banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 3. maja 1938. Ban: dr. Natlačen s. r. Razpis počitniške koloniie brezposelnih učiteliskih abiturientov Odsek brezDoselnih učiteljskih abiturientov pri sekciji JUU za dravsko banovino v Ljubljani in Mariboru, namerava prircditi v smislu dogovorov obeh odsekov v letošnjih velikih počitnicah v meseeu juliju počitniško kolonijo brezposelnih učiteljskih abiturientov in abitu.rie.ntk, nekje na Dolenjskem. Namen te kolonije je, omogočiti brezposelnim abiturientom počitniško letovanje in s tem utrditi stike tovarišev in tovarišic iz Ljubljane, Maribora in Zagreba. Kolonije se lahko udeleži vsak član OBUA, ki se prijavi do članskega sestanka 15. maja oz. 18. maja 1938. Vendar pa bi bil odbor v primeru, da bi število prijav preseglo materialne možnosti, primoran yršiti med prijavljenci izbiro, in sicer z ozirom na njih socialrri položaj, pri prijavljcncih iz Ljubljane in Maribora pa še z ozirom na njih zanimanje in sodelovanje pri delu OBUA. Ta izbira pa bi se vršila le v primeru, da bi ne bilo na razpolago dovolj denarnih sredstev za sprejem vseh prijavljencev. Kolonijo pripravlja in organizira Ekskurzijski odbor pri OBUA. Odbor si zamišlja kolonijo nekje na Dolenjskem, v kaki šoli, ki ima na razpolago dovolj pTimernih potrebnih prostorov in kjer je v bližini tekoča voda za kopanje, oz. kjer so dani vsi pogoji za prireditev take kolonije. \ Kuhinjo bi vodila izvežqlana učiteljica, pri čemer bi ji pomagale dežurne abiturientke. Preskrbljeno jc za V6o potrebno kuhinjsko posodo, tako da vsak udeleženec prinese s seboj samo svoj jedilni pribor in k temu potrebno posodo. Za spalnici bi bili preurejeni dve šolski sobi in je torej potrebno, da vsak udeležencc prinese s seboj še svoje posteljno perilo in primerno vrečo za slamnjačo, ki bi jih napravili na licu mesta. Predvidevana je sicer preprosta, vendar izdatna hrana petkrat na dan. Kolonija je zamišljena kot običajna počitniška kolonija, združena s kakim plavalnim ali sličnim tečajem. Vendar pa program kolonije prepušča odbor tovarišem in tovarišicam in prosi pravočasnih tozadevnih predlogov. Vožnjo do mesta kolonije si oskrbi vsak sam, k stroškom kolonije pa prispeva 50 din. Za ostanek oz. primanjkljaj smo naprosili sekcijo pomoči. Kolonije se udeleže tudi tovariši in tovarišice iz Zagreba, ki bi plačali celoten prispevek v znesku 300 din. Za znesek 350 din pa se kolonije udeleže lahko tudi mlajši aktivni učitelji in učiteljice. OBUA bo skušal povabiti na kolonijo tudi dva abiturienta ali abiturientki iz Češkoslovaške, da na ta način stopimo v stike še z brezposelnimi tovariši in tovarišicami v naših bratskih državah. Splošne vGsti ODSEK BREZPOSELNIH UČITELJSKIH ABITURIENTOV PRI SEKCIJI JUU V LJUBLJANI, javlja vsem svojim članom, da bo v nedeljo, dne 15. maja 1938., ob pol 10. uri dopoldne v prostorih sekcije JUU v Ljubljani, Franči- škanska ulica 6/1 širši članski sestanek s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev. 2. Predavanje ge. prof. Anice Černejeve o: »Vzgoji deklet v družini in domu.« 3. Poročilo načelnika o počitniški koloniji, o plavalnem tečaju, podporni akciji, o sestanku z mariborskimi tovariši, o novih članskih legitimacijah itd. 4. Slučajnosti. Tovariš, tovarišica, Tvoja dolžnost je, da se sestanka zanesljivo in točno udeležiš. Odbor! Istočasno javljamo vsem članom OBUA, da so dotiskane nove članske legitimacije, ki jih dobe tovariši pri odseku osebno, ali pa po pošti. Člani izven Ljubljane lahko pošljejo odseku sliko, na katero naj sc podpišejo, na hrbet slike pa naj napišejo svoj točen naslov. Za odgovor naj prilože znamko. Najlaže člani to urede na zgoraj omenjenem članskem sestanku. Ugodnosti, ki jih nudi odsek svojim članom, se morejo člani poslužiti le z novo legitimacijo. Obenem razveljavljamo stare olanske izkaznice. — Praktični učiteljski izpiti so se vršili od 28. aprila do 7. maja t. 1. pred državnim izpitnim odborom v Ljubljani. Izpit so napravili naslednji učitelji pripravniki(-ce): Curman Viktor (z odl.), Kobal Viljemina (z odl.), Ferjan Miroslava, Ferlinc Borislav, Funtek Danica, Kofjač Lojze, Lužnik Franc, Nežič Olimpija, Pihler Alojz, Povoden Marija, Repe Marija, Serpan Edvard, Toroš Ljubomil, Verderbcr Justina, Veršič Mihael, Vidmar Franc, Bajde Janko, Bakovinik Ljudmila, Bricl Julijana, Horvat Hermina, Kastelic Ljudmila, Kelenc Verona, Mrak Bronislava, Šinkovec Viktor, Tušck Cirila, Zorn Otmar. — Tovarišice in tovariše, ki so priredili igro »Kraljica palčkov« z Adamičevo glasbo, vljudno prosimo, da mi posodijo prepis glasbencga dela, ako ga imajo. Mnogo šol že štu- dira besedilo, pa nimajo glasbenih točk, zato je zadeva nujina. Poštne izdatke poravnam, ko zopet vrnem prepis, ki ga potrebujem le za večkratni prepis. — Josip Ribičič, LjubIjana, Frančiškanska 6. — Občni zbor Pedagoške centrale v Mariboru bo v nedeljo, dne 22. maja 1938., ob 10. uri v slavnostni dvorani drž. učiteljske šole v Mariboru z običajnim dnevnim redom. Prosimo, da se ga člani udeleže v čim večjem številu. Odbor. POZIV. Šolska upraviteljstva prosimo, da posredujejo pri svojih krajevnih šolskih odborih za čim hitrejše kritje zaostale naročnine »Popotnika«. Neko sresko učiteljsko društvo je storilo v tem pogledu važen korak. Obrnilo se je na sresko načelstvo s prošnjo, da odtegrre o priliki izplačila dotacij dolžno naročnino lista vsem onim šolam, ki te še niso plačale in jo v celoti nakaže tukajšnji sekciji. To je razveseljiv pojav in res posnemanja vreden. Pri tem pa ne pozabite tudi na dolžno naročnino \z prejšnjih let. Uprava. — Sreska učiteljska društva obveščamo, da bodo prejela konec tega meseca izpiske letnega obračuna za tekoče poslovno leto po stanju 31. maja 1938. Zato prosimo vse p. n. blagajmike, da dostavijo meSečne prijave za mesec maj točno v določenem roku. Istočasno apeliramo na vsa sreska društva, da poravnajo dolžno članarino sckciji v celoti najkasneje do 15. junija t. 1. Nekatera društva dolgujejo sekciji že nepričakovano visoke zneske, ki jih bodo do konca šolskega leta prav težko poravnala. Vsa taka društva bodo prišla na banovinski skupščini lahko v mučen položaj, ker se bo moralo na njej sklepati glede verifikacije njihovih zastopnikov in glede pravice glasovanja na skupščini. Pri tej priliki pripomnimo, da je morala sekcija poravnati vso članarino centrali JUU v Beograd v smislu organizačnih pravil že meseca aprila, ako hoče biti na glavni skupščini polnomočno zastopana. Istotako bi morala storiti tudi sreska učiteljska društva napram sekciji. Ker pa imamo pri nas v praksi plačevanjc v 10 mesečnih obrokih, bi morala društva skrbcti za to, da bi bila vsa članarina krita zavsako poslovno leto po gornjeni principu najkasneje meSeca junija. — Ponovno prosimo, storite tako in nakažite dolžne zneske sekciji pravočasno in sigurno. Uprava. — Važno za šolske upravitelje. Odlok kraljevske banske uprave z dne 28. aprila 1938., IV S št. 1206/1, določa, da za manjše nabave ali dela do zneska 500 din (doslej do zneska 200 din), niso potrebni komisijski zapisniki. Zadostuje potrdilo na računu, da je bila nabavka ali delo v redu izvršeno. Potrdilo podpišejo trije člani komisije. — Maturantinje iz 1. 1923. zasebnega ženskega učiteljišča v Mariboru, a in b letnika, Tabim, da se sestanemo za 15-letnico mature v Mariboru, 5. junija 1938., okoli 14. ure v gornjem prostoru nabavljalne zadruge državnih nameščencev. Ako želite drugače, pišite predloge na naslov: Bregant-Stani Angela, učiteljica v Št. Janžu pri Dravogradu, p. Meža. — Dobre priročne knjige za kmetijski pouk in gospodarska znanja nudi Učiteljska tiskarna učiteljem v posebni zbirki. V teh knjigah dobite popoln nauk o planšarstvu, o gojenju zelenjadi, o pridelovanju krme, o prašičjereji, umnem kletarstvu, kokošarstvu itd. Vsakemu učitelju bodo navedene knjige najboljši priročniki pri pripravi za gospodarski pouk. Naročite zbirko za učiteljsko knjižnico, rabili pa bodo e knjige s pridom tudi starejši učenci. Zbirka stane s poštnino vred 100 din. — Knjige »Slovenske šolske matice« bodo y kratkem razposlane. Članarina 30 din. — Za Porekarjev ubožni šolski fond na Humu je nadalje daroval: Žolnir J., Ptuj, 50 din. Po 25 din so darovali: dr. M. Ploj, Maribor: prof. Kolarič A., Ptuj. Po 20 din so daro- vali: dr. T. Hrovat, Ormož; Golenko A., Sv. Miklavž; Gnus A., Dol. Po 15 din: Gabršček L. in Preindl J., Velika Nedelja. Po 10 din so darovali: Ogorelec A., Maribor, Majhen J., Maribor; Petrič Kristina, Maribor, Zirovnik J., Kranj; Serajnik L., Konjice; Skaza F., Velenje. Po 5 din so darovali: Kokl J., Studenice; Požegar A., Murska Sobota, in Bezjak S., Sv. Tomaž. 4 din je daroval Tomažič J., Slov. Bistrica. 3 din je daroval Sabati J., Maribor. Skupaj 272 din, zadnjič izkazanih 150 din, skupaj do sedaj 422 din. Vsem darovalcem prisrčna hvala. — Šolski upravitelj na Humu. — Nove zbirke učil pripravlja Knjigarna Učiteljske tiskarne. Za vsak nasvet in naročilo bo prav hvaležna. Sedaj se pripravljajo 'nove zbirke umetnih gnojil in zbirke semen. Sporočite, katera učila potrebujete. S terri opozorite tovariše na nova učila, knjigarini pa pomagate k čim boljši izpopolnitvi zaloge. Z nasveti pošljite tudi naročila. S sodelovanjem lahko izdatno pripomoremo k popolnitvi skromnih zbirk po naših šolah. K.af vsg pišefo o učUclfstvu, šoll, proMvcil ln JUU — 1 Več občnih zborov posameznih učitelj- 8kih okrajev je bilo včeraj v Beogradu. Na njih so bili povsod izvoljeni zastopniki za mladoletnih zločincev ter 23 % duševno za- ostalih otrok iz vinorodnih krajev. — V mo- _jm r _ _ dernih državah skušajo omejiti porast mla- občni zbor beograjskega odseka, pa tudi dele-dinskega kriminala z najmodernejšimi preven-gati za volitve Osrednjega odbora Jugosloven-tivnimi sredstvi. Pri nas imamo le 9 zavodov,skega učit. združenja. Ti delegati so sami pri-ki imajo na zunaj značaj kaznilnice, razenstaši novega gibanja v učiteljskih vrstah, kitega pa skoro nič strokovno izobraženih vzgo-ˇodi najostrejšo opozicijo proti sedanji upra-jiteljev te »poboljševalnice«, dasi imamo sto-vi JUU, ki ji predseduje Ivan Dimnik. Priodstotno moderno uredbo za vzgojo mlado-včerajšnjih volitvah so pristaši novega učitelj-letnih izprijencev. — V istem članku je tudiskega gibanja dobili 527 glasov, pristaši seda-poročilo o predavanju »Okolje, v katerem živinje osrednje uprave JUU pa samo 107. Namariborski predmestni in mestni otrok«.občnih zborih beograjskega učiteljstva je bila —1 Seja glavnega odbora JUU. Že dvasprejeta tudi resolucija, v kateri opozicija za-dni zaseda v Beogradu glavni odbor Jugoslo-hteva med drugim proti sedanji upravi po-venskega učiteljskega udruženja. Na zaseda-proti novno revizijo za vse delovanje odbora JUU v zadnjih 10 letih. (»Slovenski dom«, 4. V.) —1 Kako je z nravstveno pohabljeno in zanemarjeno deco. V Jugoslaviji je 260.000 moralno defektnih otrok. — Od vinotoka do predpusta največji odstotek spočetja kriminalno obtežene dece. — 25 % duševno zaostalih otrok iz vinorodnih krajev. — To so naslovi in podnaslovi obširnega članka — poročila o predavanju g. Vojka Jagodiča na mariborskem pedagoškem tednu, ki ga priobčuje »Mariborski večernik« od 7. maja. Iz članka posnemamo žalostne številke, da je od 260.000 moralno defektnih otrok v dravski banovini 3000, od katerih more sprejeti ljubljanski zavod le 150. Važna je ugotovitev, da je 83 % iteljskega udruženja. nje je prišlo 38 delegatov iz vse države. Včeraj je predsednik Ivan Dimnik poročal o splošnem položaju učiteljistva, g. Jovanovič je podal daljši referat o finančnem položaju organizacije, g. Lazič pa je poročal o notranjem poslovanju udruženja in dosedanjem delu glavnega odbora. Danes se je o vseh teh vprašanjih razvila debata, ki bo trajala še jutri. (»Jutro«, 11. V. 1938.) —1 Zaključek zasedanja JUU. Nocoj je bil glavni odbor JUU pri prosvetnem ministru Magaraševiču in mu podrobno poročal o položaju našega osnovnega šolstva in učiteljstva. Predložil mu je tudi vse glavne sklepe širšega odbora, ki je danes zaključil svoje tridnevno zasedanje. (»Jutro«, 12. V. 1938.) Naša go&po&araKa organiszacifa —g Zadružnikom Učiteljske samopomoči. V letošnjem poročilu načelstva (Učit. tovariš, št. 36 od 7. aprila 1938.) za občni zbor, kakor tudi v lanskem poročilu je prosila zadružna uprava vse prosilce za posojila iz podpornega sklada, da naj prosijo s tiskovinami, katere dobe pri zadružni upravi US v Ljubljani za znamke 10 din. Vse zastonj! Dan za dnevom prihajajo prošnje za podpore in vse brez znamk. Ali se Vam nc smili visoko število no nepotrebnem izdanih znamk za naše odgovore, pojasnila itd.? S tem obrcmenjujete glavnico podpornega sklada! — V svojih dopisih navajajo prosilci (velika večina!): »Nujno rabim, pošljite takoj zaprošeni znesek«. Zelo nujno, do (datum) moram denar imeti«. Prosimo, upoštevajte, da podeljuje in odmerja posojila načelstvo v mesečnih sejah. Prošnje rešuje po vrsti, kakor so bile tu vložene. Kadar se nabere dosti prošenj, jih vseh načelstvo ne more rešiti; nerešene prošnje pridejo na vrsto na drugi seji. — Zdaj je zadružna uprava prejela toliko prošenj, da jih ima za 2 seji dosti. Vse novo vložene prošnje bodo rešene v sejah po velikih počitnicah. —t Izpričevala o dovršeni osnovni šoli, o dovršeni višji ljudski šoli, letna izpričevala in potrdila o predčasnem odpustu iz šole dobite v Učiteljski tiskarni v Ljubljani in njeni podružnici v Mariboru. Včiželjski pevski stbor JUV Emil JMdamič —pev. Obvestilo članstvu. Vsem pevcem in pevkam sporočamo, da bo UPZ sodeloval z dvema skladbama na koncertu Hubadove pevske župe v Ljubljani 12. junija t. L, ko bo ta odkrila v parku pred Glasbeno Matico hermo našega pok. predsednika Emila Adamiča. Zato je 11. junija t. 1. v Glasbeni matici pevski tečaj, ki je strogo obvezen za vse članstvo zbora. Začetek tečaja je ob 10. uri dopoldne. Na tečaju bo preizkušnja in sprejem novih članov. — Istočasno obveščamo pevce in pevke, da bo v kratkem prejelo okrožnico, podrobne informacije glede sodelovanja pri Hubadovi pevski župi in počitniškega pevskega tečaja, ki se bo vršil od 11. do 25. julija t. 1. v kraju izven Ljubljane. — Tajništvo. Ufiteliska tiskarna —t »Ocenjevalne liste« naročite čimprej, da jih boste imeli ob priliki nadzorovanja pri rokah. Naročite istočasno tudi druge tiskovine. —t Novost za dvoje gosli. 100 slovenskih narodnih napevov za dvoje gosli v 5 zvezkih. Založila Učiteljska tiskarna. Prvi zvezek je izšel — 12 din. Drugi izide v najkrajšem času. Naročite lahko vsc delo. Dostavljali bomo sproti, ko bodo zvezki izšli. —t Zbirko kmetijskih strokovnih knjig pošljemo naročnikom poštnine prosto za 100 din. Priporočamo to zbirko vsem šolam. —t Katera učila potrebujete? Javite Učiteljski tiskarni, da jih preskrbi. Vse, kar potrebujete za šolo in pisarne, naročajte v Knjigarni Učiteljske tiskarne. Solski radio —r XXXI. Torek 17. maja nastopi Ijudska šola Št. Jurij pod Kumom s pokrajinsko oddajo, ki jo vodi gosp. upravitelj Kmecl Edmund. II—III. Petek 20. maja. Po Grčiji; gdč. Julija Šušteršič. Razpored: 1. Od Ljubljane do Soluna. 2. V Solunu. 3. Mimo zgodovinskih krajev do Aten. 4. Odlomek iz dela: »Kralj Oidipus«. (Sofoklej.) 5. Atene in Pirej. 6. Odlomek: Sokratova obsodba in smrt. II.—III. —r V kmetijskem radiu bo v nedeljo, 15. maja, ob 17. uri predaval g. Inkret Alfoaiz: Rejci malih živali. StanovsKa organisacifa JVV VELIKO UČITELJSKO ZBOROVANJE V MURSKI SOBOTI Tovariši! Tovarišice! Vsi dnevni in lokalni časopisi pišejo o velikem, prvem največjem učiteljskem zborovanju. Kamor koli prideš, povsod slišiš o tej manifestaciji. Prekmurje se mrzlično pripravlja, da dostojno sprejme slovensko učiteljstvo onstran Mure in Drave. Kakor nam je znano, nam hočejo tovariši iz Murske Sobote ipodati v svojih referatih pravo sliko Prekmurja, njegovega ljudstva in šolstva. Tovariši(-ce), po- kažimo s 100 %-no udeležbo, da živi obmejno učiteljstvo z njimi, da se zavedamo vsi misije, ki nam jo nalaga naša meja, tovariše v Prekmurju pa bomo podkrepili v njihovem delu. Da bomo dobili popolnejšo sliko Prekmurja, pripravlja domače društvo krožni izlet po Prekmurju po zelo nizki ceni. Priporočam vsem, da sc tega izleta udeležimo v častnem številu. Sresko društvo v Murski Soboti opozarja tovariše(-ice), ki žele imeti skupen obed, da vzamejo nakaznice za skupno kosilo, ki se bodo razdeljevale pri vhodu v veliko dvorano Sokolskega doma. Istočasno se bo pobral tudi denar za kosilo! Tovariši predsedniki sreskih društev, udeležite se odborovc seje, ki bo na predvečer skupnega zborovanja, po prihodu večernega vlaka.  Da bo ta dan dostojno zaključen, je po- vabilo matično društvo v gostovanje Glasbe- no Matico iz Ptuja. Koncert se prične ob lA9. uri zvečer v Sokolskem domu. Vabljeni stc vsi tovariši(-ce)!  .. . 1(m . Mllrskn Snho+nl 14- ma->a 1VJS- vsl v MurSko »oboto!  = JUU sresko društvo v Žužemberku bo zborovalo dne 21. maja 1938. ob 10. uri dop. v. Zagradcu. Dnevni rcd:_l. Nastop mladin- skega pevskega zbora iz Zagradca. 2. Kulturna in folkloristična slika solske občine Zagradec, predavanje tov. M. Ljubiča. 3. Naše Prekmurje, predavanjc tov. Siča. 4. Predlogi in slučajnosti. Tovariši, tovarišice! Dnevni red zborovanja, ki je zadnje v tem šolskem letu, druži koristno s prijetnim, zato pridite prav vsi! Poravnajte članarino zlasti dolžniki! — Odbor. = JUU sresko društvo Ljubljana okolica, zah. del, bo zborovalo dne 21. maja 1938. ob 9. uri v magistratni sejni dvarani v Ljubljani. Na dnevnem redu bo: 1. Predavanje banskega šolskega nadzornika M. Jegliča o uporabnih nalogah v osnovni šoli. 2. Predavanje tov. Pleško Marije o domu učiteljic. 3. Poročila odbornikov. Odbor. = JUU SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA OKOLICA, VZHODNI DEL, bo zborovalo v soboto, 4. junija t. 1., v Ljubljani v magistratni dvorani ob 9. uri. Dnevni red: 1. Metodika računskega pouka, predavanje ban. šol. nadzornika g. Jegliča. 2. Stanovske zadeve. 3. Volitve delegatov za banovinsko in državno skupščino. 4. Predlogi za banovinsko in državno skupščino. 5. Raznoterosti. Vsi tovariši naj prinesejo izpolnjene anketne pole. Pol ure pred začetkom zborovanja ima scstanek odsek učiteljic. — Odbor. Poročlta + JUU — SRESKO DRUŠTVO KRANJ. V zadnjem poročilu o zborovanju v mesecu marcu je pomotoma izpadlo poročilo o referatu tov. Potočnika. — Tovariš Potočnik jc nadaljeval svoje predavanje o temi: Metodika pevskega pouka. Učiteljstvo je z največjo pozornostjo sledilo izvajanjem predavatelja, ki je priznan pevovodja in strokovnjak na tem polju. Besede, ki so med tovariši vzbudile mnogo zanimanja za pevski pouk, bodo rodilc mnogo uspeha, kar bo ljudstvu v veselje in korist, predavatelju pa v zadoščenje. Kus Viljem, tajnik. + JUU ZA SREZ PTUJ je zborovanje posvetilo naši severni meji, na katero bomo vendar enkrat morali upirati oči z vso skrbjo in delom za naš slovenski živelj, ki bije danes že težko, obupno borbo za svoj gospodarski in s tem — narodnostni obsto.j. Predavatelj, tovariš Majhen iz Sv. Ane v Slov. goricah, nam je v krasno zasnovani študiji orisal gospodarske, narodnostne ter politične in kulturne razmere Slov. goric, tistega dela naše zemlje, ki bi lahko bil najmočncjši narodnostni zid — pa je zaradi našega zanemarjenja komaj obmejen pas, kjer je vse naše delo le obrambnega značaja, mnogokje pa že niti to ne več, ker šc do danes nismo ustvarili na tem ozemlju kapitala in industrije, da bi obmejnega človeka gospodarsko osvobodili. Še več, naše delo je večinoma brez pravega programa in še cepimo se, ko bi se že kdaj morali enotno boriti proti točno določeni rasistični ideologiji, proti kateri bi že kdaj morali nasproti postaviti slovensko bistvo! — če se je namreč slovensko kje iz- oblikovalo, potem se je le kulturno, ker gospodarstvo je jugoslovansko. Kadar hočete opominjati obmejnega prebivalca, hoče ta vedno vedeti, kaj ima in ali ima eksistenco in zato tudi vedno primerja svoje stanje z onim na oni strani meje. Iz tega sledi, da je treba vedno gospodarstvo vzeti za osnovo! Osnovni panogi Slov. goric sta sadjarstvo in vinogradništvo. Izvoz sadja po vojni je bil ogromen. Ves ta čas pa nismo gospodarsko vzgajali našega obmejnega človeka, ki je ob slabo organizirani sadni trgovini stremil spraviti čim več na trg, da se zdaj ni čuditi, ako je po zastoju naše sadje izgubilo svoj trg. In kdo je bil najbolj prizadet? Ravno tisti mali posestniki, ki so se že itak borili za svoj gospodarski obstoj. Z vinom je slično. Prodajajo se lahko le tipizirana vina in še ta nimajo pravc cene. Nemški obmejni prebivalec ga prodaja po 12 din, z dobičkom 10 din, naš pa z ddbičkom le 1 dinar. Razen tega je pozneje, po vojni, polovico vinogradov prešlo v nemške roke. V tem pa je Drang nach Osten in še krasen dobiček! Nemški gospodar pa je tudi demokratičen v občevanju, kadar hoče kaj doscči za Nemčijo. Itd. Tudi je meja odrezala glavne gospodarske centre, Radgona in Cmurek sta odrezana, Sv. Lenart pa je obubožan za davkarijo in sresko načelstvo. Cest marsikje ni ali pa so v stanju, da ovirajo stik in promet. Predavatelj je navedel zanimiv primer iz svojega službenega kraja: Del tamošnjega oddaljenejšega prebivalstva ni mogel zaradi nedograjene ceste k nam v cerkev, ampak v Cmurek. Droben primer izmed premnogih, toda dvakrat tako učinkovit na meji! Kratkomalo: naš živelj gasne v gospodarski odvisnosti od Nemcev in v brezbrižnosti naših merodajnih činiteljev. Kaj lahko mi učitelji napravimo? Ne cepimo se več v gospodarskih akcijah v 10 do 20 društev! Ne cepimo se v politično delo! Ne ločimo se miselno v posebno kasto, temveč z vsem srcem in še z zadnjo besedo bodimo na strani našega obmejnega ljudstva, za katerega vsak dan in povsod vpijmo, da je zadnje čase zato že nekoliko nacionalno hladno, ker je brez kreditne možnosti, ker se njega vprašanje ne rešuje po gospodarsko-socialnih vidikih, ker se je naš zadružni pokret zadnja leta omajal, ker mu strankarsko-politično delo v obmejnih krajih ne koristi in ker se kratkomalo, bodimo si vendar odkriti: nismo dovolj in pa pravilno brigali za obmejne kraje. Narodnostna rešitev obmejnega našega življa je le v gospodarski slovenski rešitvi! V ta namen pa se združimo vsi, ne glede na svetovni nazor ali politično prepričanje, ker Drang nach Ostcn zadeva vse Slovence! Ne cepimo se na vasi v liberalce in klerikalce vsaj v tem vprašanju; vsi, ki pa prihajate ustanavljat razna društva, pa si nadejte raje gospodarsko-socialne naloge in koristili boste slovenskemu narodu in samemu sebi tudi, ker le v tem je v bodoče vsakega društva obstoj in poslanstvo! Lepšega in bolj »našega« predavanja nam nihče ne bi mogel nuditi! Drag. Zupančič, preds. And. Debenak, taj. + JUU SRESKO UČITELJ. DRUŠTVO UUBLJANA OKOLICA, VZHODNI DEL, je zborovalo, 9. aprila. v šoli na Grosupljem. Navzočih je bilo 42 članov. Po pozdravu tov. predsednika Kosina je predavala tov. Angela Vodetova o temi »Ženino delo za narod«. V svojem globoko zasnovanem in izčrpnem referatu nam je predočila žalostne razmere, predvsem na naši severni meji in v industrijskih krajih. Odpomoč je le v delu za socialno zboljšanje gospodarskih in delavskih prilik. Po končanem referatu je bila zanimiva stvarna debata. Tov. Lulik je nato priporočal brošuro »Slovenska šola in učitelj«, ki so jo kupih skoraj vsi navzoči. Tov. tajnik je prečital situacijsko poročik> ter došle dopise. Razdelile so se tudi anketnc pole, ki naj se do prihodnjega zborovanja izpolnijo. Tov. Weber priporoča včlanjenje prl otroški samopomoči in prečita pravila. Tov. predsednik toplo priporoča pristop k Učiteljski tiskarni. Sklene se, da bo prihodnje zborovanje v Ljubljani. Društvo bo naprosilo g. banskega šolskega nadzornika Milka Jegliča, da bo predaval o metodiki računstva. Po lepo uspelem zborovanju smo si ogledali tovarno motvoza in platna, nakar je sledilo skupno kosilo. Mirko Kosin, preds. Franjo Čuk, tajnik. Saša Ličin: wPtice selivke..." Pred kakami desetimi leti sem dobil v spomin «Ptice selivke«. To zimo sem zopet listal po knjigi, vonjal iz nje čarobno moč lotosovih listov, čutil šelest skrivnostnih noči in zavidal Tagori ono veliko hrepenenje, ki ga imajo le ptice, da v jeseni in pomladi klubujejo neizmemim daljam. Tisoče in tisoče kilometrov. Tako me je našla kočevska pomlad. Kar čez noč je okoli šolskega vrta zatrabilo in zazvončkljalo v nežnih belih in zlatih odtenkih preko travnika do gozdnega parobka, kjer je v zraku trepetal vonj prvih vijolic. Visoko na orehu tleska z jezikom škorec, kot bi hotel vscm glasno povedati, da svobodno uživa to igro sonca in zraka za prestano trpljenje na poti. Tisoče in tisoče kilometrov. Oni dan me je obiskal Tone. To je tovariš in pol. V desetih letih službovanja je obletel deset službenih mest. Pravi, da samo radi tega, da se ne zmoti pri štetju službenih let. Pa sem videl, da je njegov smehljaj pri tcm tako čudno trpek. Sedela sva pred šolo, ponujala drug drugcmu cigarete, kar je tu edini in obligatni običaj, s katerim izkazuješ iskrenost gostoljubja. Bog nam pomagaj! »Ti, vcš«, je začel in se ni pustil več motiti. »Menda je to že prava pomlad. Včeraj scm videl prve lastovicc. Sedele so na zvoniku, čebljale in obletavale vso vas vedno v večjih krogih in iskale svojih starih gnczd. Nekaj velikega mora biti ta potovalni nagon. Potem se je zazrl v zrak in iskal z očmi drobne, črne pike, ki so se križale visoko v zraku. »Da, res nekaj mogočnega. Človek bi jim zavidal«, sem nehote pristavil. »Ti, tebi se blede«, je rekel in me pogle dal ves začuden in iskal dalje z očmi. »Včasih mi je ravno tako, kot da smo tudi mi neke vrste nekrilatih selivcev. Deset let sem v službi in desetkrat sem se selil, naj je bila jesen ali pomlad. V začetku je bilo lahko, a sedaj se selim z ženo in otrokom. Pol naše zemlje sem obletel in se pri tem navadil vseh narečij. Samo tega še nisem slišal nikjer, da bi mi kdo zavidal te selitve.« »Ti me ne razumeš prav«, sem hotel ugovarjati. »Kaj te ne razumem! Te ptice selivke imajo čisto določen red, pot, čas in pa tudi preskrbljen nov dom, ko se doselijo. Jaz moram vse to graditi na novo. Volje imam dovolj, bratec,« sc je skušal še enkrat pošaliti, »a denarja ni.« »Pa saj dobiš vendar povrnjene potnc stroške«, sem odprl prehitro usta in jih še hitreje zaprl, ko sem pogledal tovarišu v oči. Otresel je z rokavi velikega pajka prav obzirno, da bi ga ne ranil. »Potne stroške si rekel? Poglavje zase, moj ljubi. Ko sva se pred osmimi meseci selila z ženo prav s severa v te hribe, sem napravil okrogcl račun. Dva tisočaka. Še žena mi je rekla, da bo to zadostovalo. Oddal sem lepo račune in priloge in čakal. Z akontacijo sploh ni bilo nič, ker je bil fond izčrpan do zadnjega pol dinarja. Po osmih mesecih jaz nisem videl niti pare. Od samcga računa pa jaz res nimam čisto nič.« Globoko v gozdu je zakukala kukavica ... Prvič v tej pomladi. Nehote sem segel v žep, da bi našel kak drobiž. Tako so me učili še doma: ko slišiš v pomladi prvič kukati, sezi v žep; če imaš v žepu slučajno denar, ga boš imel vse leto. »Ti, drobiž poišči, kukavica kuka!« »Ta je pa dobra. Prvič si ti sila naiven, da ti ne rečem kaj hujšega, drugič je čisto vseeno ali sežem v žep ali pa ne; danes pišemo dvajsetega«, je mirno ugotovil in obrnil oči proti nebu ter vzdihnil. »Lani sva poslušala kukavico z ženo. NTakukala nama je toliko, da bi bilo do smrti za oba dovolj. Pa mi ni, da bi se v izobilju razpočil, le do potnih stroškov bi rad prišel.« »Meni se pa zdi, da sva predaleč prišla; od ptic selivk kar na tvoje potne stroške.« »No, tak daj mir!« je rekel pol vsiljivemu pajku, ki se je zopet plazil po njegovih hlačah, na pol pa menda meni. »Pticam selivkam je ta selitev nekaj nagonskega. One najdejo urejene domove, najdejo hrano, za potne stroške pa sc ne brigajo. Mi smo pa selivke proti svoji volji, proti lastnemu hotenju. Naš nagon je: dom, žena, otrok, šola, pouk. Ce tu ti najdeš kaj skupnega? Jaz najdem le kontrast, diametralnost.« Dvignil sc je nekam trudno. Spremljal sem ga pol poti, kakih dvanajst kilometrov. »To ni nič za ptice selivke«, jc še rekel in utonil v gošči. Tisočc in tisoče kilometrov. Soncc je stalo tik nad Rogom, ko sem sc vrnil domov. Na zaboju ob postelji, ki prcdstavlja nočno omarico, leže »Ptice selivke«. Pred dcsctimi leti sem jih dobil. Tagore! Ti lahko hrepeniš po daljnih, neizpetih deželah. Mi pa smo daleč proč od selitvenih nagonov. Čez Rog pada vcčerni mrak.