Poštnina plaćana v gotovini Cena posamezne št. I SO Din Gi- i k V Liubliani. dne 81. maia 1998 v i„i._ „NAS GLAS“ izide vsakega desetega dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina........................Din 40"— Polletna naročnina..........................„ 20'— Četrtletna naročnina........................m 10- — Za inozemstvo je dodati poštnino. Glasilo Zveze državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani. = Oglasi po ceniku. == Uredništvo: Ljubljana, Bohoričeva ulica štev. 12. — Upravništvo: Ljubljana, Vodnikov trg štev. 5/1. — Poštni ček. rač. štev. 11.461. Vsem včlanjenim strokovnim (stanovskim) organizacijam drž. nameščencev in upokojencev ter okrožnim skupinam v Sloveniji. Podpisana Zveza sklicuje s tem 2. zase-daniega strokovnega sveta (čl. 17 pravil), ki bo v nedeljo, dne 10. junija t. 1. ob 10. uri v steklenem salonu restavracije »Pri Mraku« na Rimski cesti. Poročali bodo Zvezini funkeijonarji o poteku in sklepih letošnje skupščine Glavnega Saveza v Sarajevu z dne 3.—5. junija t. I. Ker bo sestanek nad1 vse informativnega zmačaja, vabimo vse naslovne organizacije, da se strokovnega sveta tako po delegatih kot po njihovih namestnikih zanesljivo udeleže. Pristop imajo tudi drugi člani pri Zvezi včlanjenih organizacij. Zlasti apeliramo na vse okrožne skupine, da se odzovejo našemu vabilu vsaj po enem odposlancu. Prejem vabila haj organizacije potrdijo Zvezi pismeno. Na isti način naj pošljejo do 8. junija t. j. tajništvu eventualne predloge, o katerih naj bi strokovni svet razpravljal in sklepal. Stanovska zavest in solidarnost zahtevata, da so na strokovnem svetu zastopane vse organizacije brez izjeme. ZVEZA DRŽ. NAMEŠČENCEV ZA SLO-__________VENIJO V LJUBLJANI.____________ Vsi za enega I Meso in krt mora postati naša parola: Vsi za enega, eden za vse! Sedaji je nastopil čas, da pdkaže »Zveza« s svojimi tisoči in tisoči člani, koliko Odporne sile je v njej, kako si tolmači to parolo, kakšen je njen viden izraz vol je in moči Trčščilo je v enega glavnih njenih stebrov. Ne slučajno! Vemo, saj smo že slutili udarec. Potem pridejo na vrsto drugi oporniki in sčasoma se mora vsa stavba — porušiti. To je pač najbolj preprost način udara. Hvalabo-Ku smo pa namen spregledali in sedaj kličemo. na obrambo. Vsekako pa stojimo pred težko preizkušnjo. In -zdi se nam, da je taktika: Vreči vso svojo silo v obrambo! edino pravilna in uspešna. »Zveza« je z ozirom na -dogodke proti UJN in v Obrambo naših državljanskih pravic sklicala; v petek 11. maja sejo- vodstva. Prisotni naši pravniki so proučili pravno bazo nastopanja proti UJN ter pravna sredstva in podlago za obrambo. V torek, 15. maja je pa sklicala Zveza plenarno sejo vseh strokovnih organizacij, zastopanih v Odlboru. Na seji se je sklenilo, zavzeti se z vso svojo silo za obrambo naših državljanskih svoboščin, kajti lepega dne bodo sicer klicani vsi uredniki stanovskih in strokovnih glasil, 'ki so — ne slučajno! — državni nameščenci, pred disciplinsko komi-sik\ -da jih pozove na zagovor zaradi pre-Krešk proti, tiskovnemu zakonu, ki jih zakon ne obsoja... Zveza je izvolila tričlansko odposlanstvo, ki je v tej stvari z ozirom na UJU že intervenirala pri g. velikemu županu v Ljubljani ter mu predložila spomenico. Zveza je izdela-a tudi posebno predstavko za ministrstvo v Beogradu. Kakor smo javili v prejšnji štev. »Našega GL« pride na dnevni red kongresa Saveza drž. čin. 3. junija točka o okrnjevanju državljanskih svoboščin državnega uradni-štva. -Referat o. tem imata načelnik Zveze g. 'Paternoster in častni član odbora g. Lili c g. Prepričani smo, tla bo forum, ki je poklican, da ščiti interese pa tudi državljansko, po ustavi nam zajamčeno svobodo, že našel pot in sredstva, da preneha maltretiranje že do golega slečenega in duševno, za obstanek se borečega, izmučenega državnega nameščenca, ki ni zagrešil ničesar drugega kakor zgolj to, da se je drznil stopiti na čelo sotrpinov s parolo: Eden za vse! * Naj še objavimo mnenje strokovnjaka s politično pravnega stališča, ki ga naj vsakdo paizno prečita. Mnenje: Ct. 14. ustave daje državljanom pravico združevanja, dogovarjanja in izborovanja s pripombo, ,da predpiše natančnejša določila zakon. Ker ta zakon še ni izšel, veljajo za Slovenijo še vedno poprejšni zakoni o društvenem pravu, kolikor niso izpremenjeni po zakonih in zakonitih uredbah, izdanih po ujedinjenju. V slednjem oziru prihaja v poštev zakon o zaščiti javne varnosti in reda v državi z dne 2. avgusta 1921, ki prepoveduje društveno propagando komunizma, revolucijo itidl Po ustavi je pravica združevanja zajamčena vsem državljanom brez razlike 'Stanu in poklica. Vendar določa čl. 96 izakona o civ. uradnikih in ostalih drž. uslužbencih, da drž. nameščenci ne smejo biti člani združb, katerih nameni nasprotujejo interesom države ali so protivni državnim zakonom. Tudi jim ni dovoljeno, da bi se udeleževali pokretov, katerih namen bi bil ovirati ali ustavljati delo v službi. Tudi ne smejo biti brez dovoljenja pripadniki 'inozemskih društev. Iz navedenega sledi, da so vse v Sloveniji obstoječe stanovske in strokovne organizacije drž. nameščencev popolnoma legalne in v svojem' delovanju 'neovirane, ker nobena teh organizacij nima znakov, omenjenih v čl. 96 ur. zak. Ako bi zakonodajalec 'hotel kako drugače drž. nameščencem izabnaniti ali omejiti pravico do stanovske ali strokovne organizacije, bi bil moral to statuiinati v ur. zakonu iz leta 1923. ali v kakem poznejšem zakonitem določilu. Ker take omejitve ni, je jasno, da imajo 'uradniške organizacije, kakor vsa druga legalna društva, absolutno društveno avtonomijo, in da imajo, kakor vsa druga društva, pravico zahtevati od drž. oblastva, da se načeloma ne vmešava v notranje drštveno življenje in delovanje. Iz tega načela tudi sledi, da nobeno drž. oblastvo nima pravice zahtevati od organizacije predložitev okrožnic in dokumentov o svojem internem delovanju. (Izjemo določa § 13 društv. zakona le glede predložitve računskih in opravilnih poročil in drugih takih izkazov, če jih društvo razdeljuje 'med društvenike.) ‘Semkaj torej ne spadajo okrožnice o tekočih poslih. Jasno je, da se označena društvena avtonomija tudi ne sme kršiti po ovinku z disciplinarno preiskavo. Iz Kitajske. Neko ministrstvo je razposlalo svojim podrejenim organom knjige za vpisovanje raznega materijala. Obenem pa veliko knjigo, kako se mora po predpisih državnega računovodstva s stvarjo ravnati. Poslalo je tudi pisarniški materijal, ker dotični organi nimajo svojega pisarniškega kredita. Pisarniški materijal je namenjen vsem organom, recimo 20 v pokrajini. Prišlo je nekaj sto pol slabega papirja, 50 pol ovojnega «papirja, 45 raznih in tudi prav slabili peres, 2 steklenici gumija, 2 steklenici barvila za pečatne blazinice, in med drugim tudi e n a stenica (Reissnagel). Knjjigia za vpisovanje ima 34 rubrik, za različna peresa in svinčnike in papir. Dotični organ, ki je dobil nalog, je začel deliti svojim podrejenim organom, ko je prej moral plačati iz svojega žepa 80 Din tovornine iz centrale do sedeža dotične vel. oblasti. Vse bi še šlo, četudi je en sam podrejeni potreboval več, kakor je bilo vsega na razpolago, stvar se je ustavila pri gumiju, ker se j,e biki ena steklenica razbila in je vsega gumija komaj ena osminka litra in pri barvilu, ki ga je 2 steklenic. Kako to deliti na vsaj 20 uradov. Dober prijatelj jim je svetoval, da bo stvar le natančno in v intenciji pošiljatelja izvršena, naj službeno, ker potnine še nimajo, pozovejo dotične k vel. oblasti, da jim na blazinice kanejo par kapljic barvila, gumi naj razlije na kos papirja, da se posuši in ta papir razdele za oblizovanje. Rekli smo mu, da se norčuje. Morda se res. Najhujšo skrb pa prizadeva stenica. Ena sama je in še ta ni vpisana v se-znamku. Bog ve, koliko uradnikov išče po tistih velikih knjigah z rubrikami to ubogo stenico, ki se je pomešala med peresa, dotični organ pa že pripravlja akt, da vpraša, kam naj jo pošlje, ker je grozna sankcija, ako ne bo pravilno vodil knjig. O razbitem gumiju se je izvršil ogled in napravil zapisnik komisije treh višjih mandarinov. —a. V mejah čl. 96 uir. zakona in lastnega statuta se vsaiko uradniško društvo in vsak posamezni f linji c i.km ar v društvu lahko svobodno kreta in udjestvuje. Na tem načelu avtonomnega društvenega delovanja, ničesar ne izpreminjaijo drugi disciplinski predpisi, na pr. čl. 164 točka 6 ur. zakona (neposlušnost napram naredbam predpostavljenih 0'blastev). Kajti, če na pr. ministrstvo predpisuje za pritožbe in predloge službeno pot, se tiče ta predpis le službenega dela in osebnih stvari uradnika - pojedinca, ne more pa veljati za uradniška društva, ki imajo po svojem statutu nalog in dolžnost zastopati interese svojih članov pred katerimikoli oblastvom. Z drugimi besedami: Društvena svoboda, zajamčena po ustavi, se more omejiti le iz zakonom, ne pa z ministrskim razpisom. Klicati na odgovor društvene funkcijo-nanje radi prestopka predpisov, ki morejo veljati le za službeno delo uradnika -pojedinca, bi torej pomenilo eklatantno kršenje po ustavi in zakonih zajamčene društvene avtonomije stanovskih in strokovnih organizacij drž. nameščencev. Dolžnost vsoRegn noročnikn in {iona zveze je, do ofdpira tvrdke, ki oglašajo v našem listu. fin. zakon za 1.1928-29. Cl. 27. O podpori rodbinam umrlih uslužbencev po čl. 124 uradniškega zakona, za katere je določen kredit v oddelku »Pokojnine in invalidske podpore« proračuna državnih razhodov, odloča finančni minister na predlog pristojnega ministra. Cl. 97. Zadruge drž. uslužbencev, ki so ustanovljene z nalogo, da sezidajo in nabavijo drž. uslužbencem hiše, kakor tudi člani takih zadrug se oproščajo1 plačevanja kolkovine iz tar. post. 12 zakona o taksah za nakup zemljišč in zgradb za vsakega člana po enkrat. Te oprostitve daje finančni minister na prošnjo prizadetih zadružnih članov. Čl. 152. Porodniške klinike pri univerzah se smatrajo' glede na čl. 112 uradniškega zakona za državne bolnice. Čl. 247. Minister pošte in telegrafa se po- \ oblašča, da sme smatrati redne kredite, ki so 1 določeni za osebne in materialne potrebe v | partijah proračuna za 1. 1928-29 pri poedinih poglavjih, za centralizirane tar jih uporabljati ! po potrebi za vzdrževanje skupnega ptt. pro- 1 meta, ne glede na to, pri katerem poglavju j ali pri kateri direkciji so določeni in odobreni, j Čl. 255. Pokojnine provizioniranih poštnih slov, njih vdov in sirot se morajo izplačevati iz državnih sredstev. Oraginijske doklade teh proviizkmistov se urede po čl. 51 zakona o draginjskih dokladah iz 1. 1922. Čl. 331. Drž. uslužbenci, ki so bili odpuščeni, upokojeni ali so dali ostavko'pred uveljavljenjem uradniškega zakona, pa so se kesneje zopet sprejeli v drž. službo, ne morejo biti upokojeni po sedanjem zakonu, če ni potekla doba 3 let. Ce sc uopokoje prej, jim pripada pokojnina po starem zakonu. Izjema je samo, če se upokoje po sili zakona ali če dovrše polno službeno dobo, pa ne prosijo sami za upokojitev. Čl. 332. Drž. uslužbenci, ki napredujejo v višjo skupino, dobe pravico do1 osebne pokojnine po prejemkih te skupine, če so prebili v njej najmanj eno leto; drugače se upokoje po prejšnji skupim. Od tega se izvzamejo oni uslužbenci, ki se upokoje po 60. letu starosti ali so postali nesposobni za službo. To pa ne velja za rodbinske pokojnine drž. uslužbencev, ki umrejo kot aktivni. Čl. 333. Osebe, ki so dovršile 60. leto starosti, se ne smejo sprejemati v dlrž. službo, razen duhovnikov. Cl. 334. Periodični poviški v ,stopnjah osnovne plače, kakor tudi višje stopnje stanarine, se obračunavajo in izplačujejo, če se zgodi prestop v prvi polovici leta, dne 1. julija, drugače pa L januarja vsakega leta. Čl. 336. Dri. uslužbenci, ki nišo imeli L decembra 1925 dovršenih 10 službenih let, dobe pravico do osebne pokojnine, ko dovrše 15 za pokojnino1 vštevnih službenih let. Od pokojninske osnove jim pripada za .15.službenih let 60 odstotkov, za vsako nadaljnjo polovico leta pa po 1 odstotek, tako da dobe čez 35 let polno pokojnino. Začeta polovica leta se šteje za popolno. Ta predpis velja tudi za one, ki vstopijo v drž. .službo po 1. decembru 1925. Cl. 337. Pravico do rodbinske pokojnine iimajo samo rodbine onih drž. uslužbencev, ki so sklenili zakon pred vstopom v drž. službo i ali za časa aktivnega službovanja. Zato nimajo pravice do rodbinske pokojnine rodbine onih uslužbencev, ki so sklenili zakon po upokojitvi in niso bili pozneje reaktivirani, razen če so imele to pravico že po prejšnjih zakonih. Čl. 340. Uslužbenec se sme upokojiti samo v primerih, ki so določeni z zakonom. Čl. 23-1 urad. zakona (n es tol n ost) se pa sme vzlic temu uporabljati samo ob službeni potrebi in po odločbi ministrskega sveta ob osebni odgovornosti pristojnega ministra glede kredita, če je povod za upokojitev bolezen, sme finančni minister odrediti pregled1 po državni zdravniški komisiji. Cl. 342. Upokojencem, ki so bili upokojeni pred dovršenimi 10 leti efektivne sjužbe, vštevši tudi neukazma leta, ter niso bili 1. septembra 1923 še 45 let stari, ne pripadajo osebne in rod/binske draginjške doklade, razen če so bili upokojeni zaradi ‘bolezni. Ta odredba pa ne velja za upokojene vojne invalide. Cl. 344. Ministrski svet se pooblašča, da izpremeni in dopolni uradniški zakon in uredbo o razvrstitvi drž. uslužbencev. Te izprc-membe morajo biti v mejah proračunske možnosti in pod pogoji, ki so bili navedeni že v lanskem finančnem zakonu. Cl. 345. Ustanovi se pokojninski sklad za vdove in otroke umrlih državnih uradnikpv, ki naj zasigura s prispevki rodbinske pokojnine teh uradnikov. Gotovina fondov, ki so obstojali po prejšnjih zakonih, bo osnova za ustanovitev tega fonda. Cl. 347. V tem proračunskem letu je ustavljeno1 sprejemanje novih drž. uslužbencev, razen če se vrnejo iz .pokoja v aktivno službo. Kjer je nujna in neodložljiva potreba, se sme sprejeti nov uslužbenec samo z odlokom ministrskega sveta, ipo' pismeni obrazložitvi resortnega ministra in po1 pristanku finančnega rhihistra. Cl. 348. 'Na vsa zvanja zvaničnikov in siu-žiteljev se smejo postavljati dnevničarji po čl. 130 uradu, izakona, izvzemši državno policijsko stražo in policijske agente (detektive), žvaničnike in sl liži tel je poštno-telegrafske iii telefonske stroke, cestne nadzornike in zvali ičnike finančne kontrole. čl. 354. Državni uslužbenci nimajo pravice do povračila .potnih in selitvenih stroškov, če se premeste v mejit h Občine, kjer službujejo, če gre za novo postavitev (ko stopi uslužbenec prvič v državno službo), ali če se premesti za kazen ali na prošnjo. Pireme-stitev poi natečaju se smatra za premestitev na prošnjo. čl. 356. N egi e de na šolsko izobrazbo se sinejo oni uslužbenci, ki so bili prevedeni v III. kategorijo, postaviti na isti položaj, če sc vrnejo v službo in če to zaslužijo s svojimi ocenami med' službovanjem. čl. 357. Aktivni drž. uradniki ne sinejo biti člani upravnega ali nadzornega odbora niti pri državnih napravah niti pri takih, ki so pod nadzorstvom države. Izvzemajo se samo uradniške zadruge in one naprave, ki so posebej z 'zakonom dovoljene. čl. 360. Delovni čas v pisarnah upravnih Uradov je najmanij 7 ur na dan, če pa sc dela zdržema, potem 6 in pol Ure na dan. Oti sobotah se delit 6 ur, ob nedeljah pa dela samo .potrebno število đežiirnih tiradHtkov. PoStiiti, teiegr. telf. osobje se sme odrejati na delo tudi ob teh dneh, če to zahteva potreba službe. Minister sme odrediti vsako leto največ ža 60 dni, da lahko traja delovni čas 1 ali 2 uri več brez posebne nagrade. čl. 374. Finančni mlhiste.r sme izpreme-niti in dopolniti uredbo o nabavlja Inih zadrugah drž. uslužbencev in o zveži nabavi jalnih zadrug drž. uslužb. glede organizacije, smotra in delovanja teh naprav, zlasti pa jo dopolniti glede ustanavljanja kreditnih zadrug in zadrug za zidanje stanovanj državnih uradnikov. Miguel de Unamuno: Štipendija. »Le oglasite se še!« . . . »'Bomb videli, kaj se bo dalo napraviti!« . . . »'Zapomnimo si vašo ime«____ »Caisi so tako slabi«... »Ob- žalujemo, toda prepozno ste se .oglasiti« . . . Talke in isiličn besede je vedno čul Don Agu-$tm, ko SO' ga odstavljati, a nikdar ni mogel priti do kakšne službe. Ni znal uveljaviti se in riniti v ospredje, čeprav je že tisočkrat slišal,. da samo vztrajnost privedle do cilja. Kadar je bit sam, je koval nešteto načrtov, si villival poguma in delal' trdne sklepe, da pove ljudem resnico v obraz, toda čim je opazil, da je dvoje oči uprtih vanj, mu je srce takoj palo v hlače. '» Ampak, bože moj, zakaj sem tak?« — se je spraševal in še nadalje 'ostal tak, ker pač ni m o gel biti drugačen. A čisto na «krivnem je čutil čudno radost nad tem, da je brez «tožbe in da ne ve, odkod naj vzame denar za prihodnji dan. Svoboda je mnogo slajša, če imaš prazen želodec, pa naj 'rečejo ljudje, kar hočejo. Saj oni poznajo samo tisto okinčamo, n ali šp a no življenje, ime pa golega življenja, ki je baš ono pravo, istinito življenje. Aguistinito, njegov pohabljeni, slabotni sinko, ki je imel tako majhne oči, da se je zde- lo, da kar poskakujejo v blödem obrazku, je bil drugega kova. S svojim živahnim razumom je objel vsako stvar kar mimogrede, kot v poletu. '»Mali je naš edini up,« je rekla mati neke zirmslke moči iri ise tesno zavila v svoj veliki ogrinjač, »potrudi naj se, da dobi štipendijo. Potem bomo dobivali po dve pezeti na dan, dokler študira . . . kajti to življenje . . . bit.! odvisen zgolj od usmiljenja... In še kakšnega usmiljenja! . . . Bože moj . . . ne irttrslli, da se pritožujem, me. ne! Gospe so zelo dobre, ampak . . .« »Da, ampak, kakor pravi Martin, namesto da bi vršile dobra dela, se posvečajo športu dobrodelnosti.« »'Ne, tega ne! Saj mi tako!« »Saj sem prav od tebe minogokrat slišal, da se časih tako zdi, kakor da hočejo s svojo dobrodelnostjo samo osramotiti obdarov a lica. Ne veš več, kaj je rekla, perica, ko nam je pravila, kako so jim za Božič dali jesti in so jim gospe same stregle ... to delajo gospe zato, da nam poženejo 1 rdečico sramu v lice.« »Ampak, mož!« . . . »Bodi vendar odkritosrčna im nikar ne skrivaj ničesar pred menoj! Prav dobro veš, da nam dajejo vbogajrme samo zato, kar nas hočejo ponižati . . .« V ledenih nočeh niso imeli ognja na kuhinjskem ognjišču, da bi se pogreli, ker sploh korili mlilso. Sedeli so ob ugaslem ognjišču. 'Otrok je vse razumidl im postal mu je tudi jasen zmiael tega večnega odmeva: »Priden •bodi, Aguistinito, le priden bodi!« ilzpiit za Štipendijo je bi hud boj, toda fant ga je prestal lin tisti dan šo v solzah in med! poljubi ižaiktrrE ma ognjišču. Od tistega dne zmagoslavja je bilo Dona Agustina sram, da bi se še potegoval za kako službo. Živeli so, kakor se je pač dalo, od tega, kar je sim prinašat domov in še od onih petič, ki jih je oče tu pa tam zaslužil kot pomožni delavec; tako je. bilo bolti sila bo :neg<> dobro poskrbljeno za dnevne potrebe.